175. številka. Ljubljana, v torek 4. avgnsta. XXIV. leto, 1891. slovenski mor Iahaja vsak dan «*ft«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro - os e rake deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt [leta 4 gld., za jedcu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom* računa se po 10£kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaSu. Za* oznanila plačuje «e od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ho oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat^tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 1*2. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Še nekaj o rusko-francoski zvezi. Londonska „Times", katera je časih res dobro poučena, časih pa tudi uprav smešne reči trdi, raz-dražila je s svojim najnovejšim poročilom iz Kron-Btadta vseh diplomatov in politikov živce do skrajnosti in podala senzacije Željnim ali potrebnim novinarjem hvaležen predmet za obširna razpravljanja. „Times" izvedela je baje iz popolnoma zanesljivega vira, da je admiral Gervais, francoskemu brodovju poveljnik, prinesel s seboj v Kroustadt načrt zveze, katera bi sedanje razmerje mej Rusijo in Francijo konečno in definitivno določila in na podlagi katere bi se orgaoizoval odpor proti trojni zvezi, naperjeni baš proti Franciji in Rusiji. Ako je smeti verovati tem poročilom, izdelal se je ta načrt rusko-francoski zvezi v Parizu. Pri njega sestavljanji niso francoski državniki pozabili velikega razločka, kateri je mej Rusijo in Francijo, mej samovoljno vladano monarhijo in mej republiko, ki stoji na krvavih tradicijah velike francoske revolucije. Z ozirom na to razliko ima tudi načrt povsem inako obliko od dogovorov in zvez, katere se sklepajo drugod. Omenjeni angleški list, kateri je poslal to novico v svet, zatrjuje, da zveza ne nalaga ni jedni niti drugi prizadetih držav nikakih dolžnostij do „psihološkoga momenta", ter dostavlja, da te listine, o katere historični važnosti je vsakdo osve-dočen, ne bode podpisal car sam, nego v njegovem imenu le ministri in to baš z ozirom na zgoraj omenjeno razliko mej obema velikima državama. Brzojavno poročilo pa, katero smo včeraj priobčili, naznanja, da so ruski ministri, imenoma Giers, Vvšnje-gradski in Vanovski to pogodbo tudi že podpisali. Nihče ne bode trdil, da je ta vest nemogoča, obratuo, v malo drugačni obliki je prav lahko mogoča in prav verojetna bi bila, da nam ne prihaja iz motnega vira, kateremu ne zaupamo, da je ni objavila angleška „Times", ki je baš glede Rusije govorila že mnogokrat neresnico. Sedanje razmerje mej Rusijo in Francijo obstoja že nekaj let ter je dovolj jasno onemu, kdor hoče videti. Z obeh stranij trdilo se je že pri mnogih prilikah, da je vkupnost interesov združila LISTEK. Igrača. (Novela E. K r a s i 1 j n i k o v e, prevel V o j b k a r.) (Dalje.) Doma pri obedu je bil Ćuvašev tudi jako veBel in mil: pošalil ne je z bratom, obečal sestri, da pojde ž njo k nekim znancem, kamor ga ni mogla spraviti že dolgo, in pazno poslušal dolgočasno pripovedovanje matere o neki družinski neprijetnosti njenih znancev. Vse to je delal Peter Kirilovič s spretnostjo Bvetsko-odgojenega mladeniča, kateri vedno kaže, da ga zanima zelo govorjenje onih, s katerimi govori, a mej tem mu je zvenel ves čaB tiho na uho neki veseli glas: „Ob sedmih! Ob sedmih!" Ko je prišel naposled določeni čas in je bil čuvafiev že na ulici, bilo mu je tako pri srci, kakor učencu, katerega puste na prosto. Večer bil je lep: tih, topel in jasen. Na sinjem nebu migljale so zvezdice, a vzhajajoči mesec je zalival ulice s svojo šibko, bledo svetlobo, katera je bila tem jasnejša, čim bolj se je oddaljeval Čuvafiev od srednjih, bolj razsvetljenih ulic. ti dve državi vzlic temu, da Bta si po svoji obliki in po načinu, katerim sta vladaui, uprav dijametralno nasprotni. To iz vkupnosti interesov izvirajoče jedinstvo naglašalo se je tudi oficijelno že mnogokrat, a francoskega brodovja poset in krasni vaprejem v Kronstadtu je samo nov izraz iskrenega pobratimstva, katero druži Ruse in Francoze. Zdi se nam pa, da bi predaleč zašli od pota resnice, ako bi verovali omenjenemu angleškemu poročilu in to tembolj, ker Rusom in Francozom take pogodbe, kakor se tu slika, niti treba ni sklepati, ker faktično že obstoji, akopram ni pisana niti podpisana. Rusijo in Francijo združila je potreba in to je najboljša vez, močnejša in trša od vsake druge. Akopram torej angleškega lista poročila v tej obliki ni verojetno, ne smemo mu zato odrekati vsega jedra, zakaj umevno je, da so odločujoči ruski krogi porabili ugodno priliko ter se z admiralom Gervaisom dogovorili o marsičem važnem. Skušali so izveBtno dobiti jasen pojem o materijalni vrednosti francoskega prijateljstva ter uvaževali vse eventualnosti vkupnega postopanja Rusije in Francije. Isto tako osvojil si je pa tudi francoski admiral to in ono, kar je važno za bodočnost, kajti o tem pač ni dvojiti, da bodo o izvestni priliki, ko bode trojna zveza prišla navskriž z ono skupino držav, katera se ji ne klanja, postopali zložno Rusi in Francozi. Francosko brodovje ostavilo bode po določenem programu danes v torek luko Kronstadtsko in odplulo proti obalim angleškim. Za časa svojega bivanja na zemlji ruski imeli so francoski gostje mnogokrat priliko osvedočiti se, da ne uživajo samo naklonjenost visokih krogov, nego da je za rusko-francosko zvezo naudušen ves narod in to je velikega pomena. Vsak razsoden človek ve, da navzočnost francoskega brodovja v Kronstadtu ni imela te posledice, katero trdi „Times". Pismena pogodba se ni sklepala, taka že celo ne, kakor pripoveduje angleški časnik, ker bi bila ponižujoča za Francijo, a v srcih naroda, v Rusih in v Francozih, utrdilo se je prepričanje, da, kakor hitro se prikažejo ruski kazaki na meji, se bode francoska puška sama sprožila. Naposled je ustavil svojega izvoščika ph mali leseni hiši v osmi vrsti in pogledal na okna gore-njega nadstropja: skozi zngrinjalo svetila je luč. Cuvašev je šel na predstopnice in začel Btopati po njih navzgor. Bile so Čiste, dasi precej slabo razsvetljene od lampe, viseče na ovinkih. Dospevši v goreuje nadstropje, je Cuvašev pozvouil pri dverib, na katerih je bil pribit v malem okvirju napis: .Marija Ivanovna Mihajlova." Takoj so mu odprli. Cuvašev je stopil v malo prednjo sobo. Z leve svetila le luč in videla so je skozi odprte dveri neka skrbno postlana bela postelja; a glavno svetlobo je dajala lampa, stoječa na mizi pred velikim divanom v sobi, koje široko odprte dveri so bile uhodnim nasproti. Ouvuševa je pustila vstopiti starikava osoba z žalostuim in presenečenim izrazom suhega, dasi morda nekdaj lepega lica. Oblečena je bila v črno krilo s širokim belim predpasnikom. „Ta je pa teta — dekle gotovo nemata!" pomislil je Cuvašev Id, uljudno poklouivši se, prašal: — Je-li Olga Sergejevua doma? Jo morem videti. — Prosim . . . bratranka vaa čaka, odgovorila je Marija Ivanovna in pustila gosta v sobo, kjer Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina v Kamniku dne 23, jnlija 1891. (Dalje.) Da-si želene stotine podružnic nismo dosegli, smo pa srečnejši v zabeleženi i novih pokroviteljev, ki so izdatno pomnožili družbino imetje. Število pokroviteljev je prestopilo prvo po Isto ti no. Od zadnje dobe pristopiva i so: Tek., št. 45. doktor Fran Celestin, profesor in vseučiliščni docent v Zagrebu, ki je pa sicer tudi vsako leto in še nedavno daroval po desetak v družbine svrhe. 46. Ivan Nep. Res man, načelnik železnične postaje v Nabrežini. 47. Jakob Gruden, vpokojeni župnik v Turjaku. 48. Dr. Fran Munda, odvetnik in član družbenega razsodništva z Ljubljani. 49. Iv. Volk, kapelan na Trebelnem. 50. Slovenski bogoBlovci centralnega semenišča v Gorici. 51. Župnica Zagorje ob Savi. 52. GoBpica VekoBlava Kobler v Litiji 53. Anton Zar ni k, posestnik in trgovec v Krtini. 54. Litijske in Šmartinske Slovenke št. II. po svoji zastopnici Ljudmili Rob le k. (Živeli!) Imenik teh pokroviteljev tudi spričuje, da svojedobna okrožnica vodstvena, naj posamni rodoljubi prispevkov zbirajo toliko časa, da se lahko . . . župnija, občina, trg, vas . . , vpiše mej pokrovitelje, ni ostala glas vpijočega v puščavi. Bog daj, da dosedanji vzgledi najdejo še dokaj posnemovalcev! 4. A Če bi kdo dejal: „Čemu bi plačeval, saj nimam hasni, ne dobim nič povrnenega, kakor pri drugih društvih" . . . usoja si galvodstvo v duhu popeljati po obmejnih krajih — zdaj še slovenskega ozemlja — ter mu kazati tu in tam seme, ki ga je družba vsejala, ki bo gotovo Bvoječasno rodilo svoj sad.. Tu pa so nam imenovati v prvi vrsti: A. Drnžbini zavodi. a) Zabavišče ali otroški vrtec v Cel j i. Zgodovina tega zavoda Vam je, čč. skupščinarji, pojasnjena v zadnjih Vestnikih, torej je ne ponavljam. Ta zavod smo izročili proti primerni odškodnini v popolno oskih Čč. šolskim sestram v Celji in je zvezan z njihovo privatuo slovensko šolo dekliško. Vrtnarica je čast. sestra Vincencija Lah, jo stal divan, katera je služila teti in bratranki za salon, jedilno iu delalno sobo ; vštric bili sta dve mali spalnici s pojednim oknom. Ko je Cuvašev vstopil, hi je hitro ogledal opravo. Raz ven velikega divana in stola, stal je pri steni glasovir, zraven pa stojalo z notami in nekaterimi podrobnostimi. Pri nasprotni steni bila je omara s steklenimi vratmi, zagrnjenimi z zeleno preprogo. Kakih šest stolov, dva — trije naslonjači, zeleni prti iu muse-linasta, ne nova, a skrbno zašita zagrinjala, in lito-grafirana slika Glinke nad glasovirjera, to je bilo vse pohištvo. Vse to ni bilo samo priprosto, ampak celo ubogo, dasi je naredilo s svojo čistostjo in rednostjo prijeten utis, da se je ČuvaŠuvu celo zdelo, (In, ko bi bilo drugače, bi bilo slabše. Jedva se je mogel malo ogledati, že je prišla iz sosedne sobe Olga Sergejevna. Cuvašev jo je videl prvič brez plašča in klobuka, in zdela se mu je še lepša. Olga Sergejevna je bila v črni opravi, samo brez predpasnika, z belim platnenim ovratnikom, ki je odkrival nje nežni vrat, na čelu so se vili mali naravni kodri, roke brez rokovic so bile majhne in lepe. _ (Dalje prib.) voditeljica pa č. predstojnica sestra Lidvina Purgaj. Otr6k je bilo vpisanih 57 in jih je do malega tudi obiskovalo — brezplačno, samo 11 otrok proti zmerni odškodnini. b) Zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu, ki je semenišče za ondotuo nafto ljudsko Šolo. Vrt* narica je gospina Antonija Na d liše k dozdaj pod vodstvom gospice .Justine Michelli. Pohajalo je v vrtec nad G5 otrok. c) Iz tega zavoda se je rodila naša slovenska osnovna šola pri h v. Jakoba v Trstu. Poučevati so po učnem načrtu kakor drugod na I Primorskem: verouk katehet Fran Sila, mestni kapelan pri sv. Jakobu, katerega je vsled vodstveue prošnje po odhodu kooperatorja B. Severja k novemu sv. Antonu prcčastui škofijski ordinarijat Tržuško-koperski dne 1. oktobra 1890, št. 1835, imenoval veroučiteljem ter ob jodnem škofijskim nadzornikom naših oudotnih zavodov. Voditelj-učitelj je Mihael Kamuščič, učiteljica Josipina D e Ik i n učitelj Ivan K i f e 1 e. Z začetkom bodočega šolskega leta odpremo IV. razred. Obiskovalo je trorazrednico v I. razr. 53 dečkov in 40 deklic; v II. razr. 44 dečkov, 24 deklic in v III. razredu 34 dečkov in 28 deklic. Skupaj 134 dečkov, 87 deklic. Vseh šolarjev torej 221. — Konecletna preskušnja dne 16. julija, kateri je v vodstvenem imenu prisostvoval glavni blagajnik dr. J. V oš n jak, vimenu Tržaške moške podružnice pa profesor in državui poslanec Vekoslav Spinčie — na čemur mu iskrena vodstvena hvala — izvršila se je po zahvalni sv. maši pri sv. Jakobu z izvrstnim uspehom kakor v zabavišču tako v vseh treh razredih, kar svedoči število 8 primernimi knjigami obdarovanih šolarjev: v I. razredu 17, v II. 12, in v III. tudi 12. Mnogo navzočne gospode in starišev šolskih otrok bo je s cela pohvalno izrazilo o lepi zbirki izpostavljenih ročnih del. — Da bodo naši učitelji deležni pravic, zajamčeuih v deželnih šolskih zakonih, prosilo je vodstvo 14. maja t. 1. šoli za pravico javnosti. (Dobro!) Č) Zelo važno i potrebno za slovenski živelj okrog Trsta je zabavišče v Rojauu. Po sporočilih naše podružnice na Greti je bil v začetku šolskega leta pritisek v naš otroški vrtec velik, ker ravno takrat je bil laski vrt bivšega italijanskega šolskega društva „Pro Patria" po visoki vladi zaprt — a kraalo ga jo tržaški magistrat prevzel v svojo oskrb ter odprl — in žalostnim srcem moramo povedati, da je muogo slovenskih starišev peljalo otroke tja radi nekoliko večjih materijalnih dobičkov, nego jim je more ponuditi naš zavod. (Žal!) In tu moramo uprav navesti doslovno besedo on-dotuega podružničnega poročila, ker nam kličejo, kaj nam je brez odloga storiti: „Da je pri takih razmerah za narodnost jako slabo, razum * se samo Ob sebi. Na Greti otroci po uplivu tamošnjega laškega vrtca vsi skoro izključljivo laški govore. Tu preti veri in narodnosti največja nevarnost — kajti kdor se pri uas odtuji svoji narodnosti, postane navadno nezvest tudi veri" . . . (Istina !) „Otrdk bi imeli, ako bi bil pouk brezplačen — in bi se otroci mogli materijalno še bolj podpirati — kolikor bi hoteli. In potreba je tu velika." Slavna skupščina! Ako čujemo tako verodostojno vest, ali nam ni težko pri srcu, ko list za listom pada od drevesa slovenskega — in tu pa tam samo akaderaično javkajo, kako se zatira naš živelj, ne store pa nič. (Istina!) Prepričan sem, da so čč. skupščinarji drugačnega mnenja, da je tu treba delati, žrtvovati in nasprotniku zaklicati: Stoj, pusti, to je naše, vzgojuj ti le svojo decu, katere ti mi ne odjemljemo in ne zavidamo. — (Dobro, dobro!) To zabavišče je obiskovalo (z malimi izjemami) nad 55 otrok. Vrtna-rica je gospica Irina Fabijani. — Da se pa ti naši zavodi še bolj konsolidirajo, imenovalo je druž-bino vodstvo učitelja Mihaela Kamuščiča voditeljem obeh zabavišč pri sv. Jakobu in v Bojanu. d) Poleg „Sloginih" zavodov vzdržuje v Gorici naša družba zabavišče v Pevmi blizo Soči-nega mosta. Ker je Blavui odbor „Sloge" dosedanjo našo vrtnarico Karolino Lašič imenoval za svoj slovenski vrtec, poklicalo jo vodstvo v Pevmo gospico Viktorijo Kavčič, ki je opravičila vanjo Btavljeno nado. Otrok je zahajalo tja do 50. c) Za otroški vrtec v Pod gori ondotnemu požrtvovalnemu županstvu zvesto na strani Btoji naša družba. Do 70 otrok se tu vzgaja v slovenskem dubu. Vrtnarica je gospica Ema Pehani. Vodstvo je storilo že opetovano daljne korake za nove zavode, ki so zelo potrebni za raztreseno slovensko deco — a dozdaj brez želenega uspeha. V vseh naših zavodih se je v zmisla društvenih pravil vzgajala naša mladež v katoliškem, slovenskem in avstrijskem duhu. To spričsjejo nabožne vaje i a ■ ar od ne slav-nosti, ki so v navadi pri naših zavodih. Kako ginljive so bile cerkveno pobožnosti začetkom in koncem Šolskega lota, o tristoletnici blažene smrti sv. Alojzija, o prazniku družbenih zavetnikov sv. Cirila to Metoda, o prvem sv. obhajila Itd. vedo tisti, ki so bili navzočtii. Kako* vedrilo* drugo slavnosti povodom ime mine Njijinih VeMftaostev presvetlega cesarja ii cesarice, o „božifcnieah" in o šolskih veselicah! pisali so pohvalno že naši časniki. To je način, po katerem se nežno srce naše mladeži vname za Boga, domovino in cesarja. (Tako je I) (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje* dežele. V Ljubljani, 4. avgusta. „Gra»er Volksblatt*', glasilo štajerskih nemških klerikalcev, ki vedo naše rojake na Štajerskem tako fino za nos voditi, postal je zadnji čas nekaka filijala „Slovenca", kajti dopisi katere prinaša pisani so prav tako, kakor znana čenčanje v „Vaterlandu" in v „Slovencu". — Klerikalna naša stranka misli gotovo, da nam bode škodila, ako nas obrekuje po svetu, a mislimo, da se bode zgodilo vse drugače. Sicer je pa za nas bolj častno, da nas Zvvergerjev organ psuje nego ako bi nas hvalil. fifladoruska stranka imela bode, kakor smo že poročali, v Turki velik shoi svojih pristašev. Pri tej priliki stavili bodo predlog, združiti vse frakcije maloruske narodne stranke v jedno samo ter izreči se tudi proti svojim poslancem, kateri so sklenili znano primirje s Poljaki. Da se poslanci maloruski, proti katerim je naperjen ta predlog, ne bodo udeležili shoda, je umevno. Jellacicev polk o katerem se je zadnji čas toliko govorilo, dobil je sijajno zadoščenje za vse podle napade viteških Madjarov. Polk je zdaj pri vojaških vajah v Karlovcu in poveljujoči general f. m. 1. Becktolsheim zbral je o priliki, ko je pregledal polk, ise častnike in jim sporočil v imenu Nj. Velečanstva najvišje zadovoljstvo za taktno ravnanje o Reški zadevi, posebno pa stotniku Uzelcu, ki se je povsem pravilno vedel. Presvetli cesar je osvedočen, da bode polk i nadalje zanesljivo zvesto izpolujeval dolžnosti evoje, kakor jih je izpolnjeval dozdaj. 1» ogerske zbornice čujejo se jako vznemirjujoče vesti. Ker je opozicija odklonila predlog ministerskega predsednika zaradi kompromisa, nastala je prava pravcata kriza. Mini-sterstvo je v veliki zadregi. Dozdaj še ni nič gotovega sklenjeno. Za prvi čas namerja vlada postaviti parlament v permanenco, a resno se bavi z uprašanjem, bi-li ne kazalo zbornico razpustiti iu razpisati nove volitve. To je ultima ratio grofa Szaparvja, akopram je zanj položaj jako težaven, ker se je tudi v vladni stranki javila nekaka nezadovoljnost z načinom ministrovega postopanja. Grof Szaparv potoval bode te dni v Išl k cesarju in tam se bode potem stvar odločila. V nanje države. Francosko b rodov je ostavilo je danes Kronstadtsko luko. Slovo je bilo impozantno. Zbralo se je na tisoče in tisoče naroda. Brodovje odplulo je na Angleško kjer se delajo za njega vsprejem velikanske priprave. O tem pohodu angleške luke piše „Liberte" glasilo ministerskega predsednika in vojnega ministra Frevciueta mej drugim nastopno: „Ta obisk bode osvedočil sosede naše, da so naši nameni za bodočnost nad vse miroljubni. Ker je tudi lord Salisburv naglašal, da Angleška ni zapletena v alijance nevarne Franciji, je to dvojen povod za nas, odpoBlati brodovje v Portsmouth, da se ondu pokloni kraljici angleški, zakaj veseli nas, da so si osvojili Angleži pravičnejši nazor o naše politike smotrih nego so ga imeli dosihdob. Francija in Italija. Izborni angleški list „Coutemporary Revvievv" priobčil bode v svoji številki za mesec avgust Cris-pijev članek o razmerji mej Francijo in Italijo, v katerem bode naglašal, da ni on stvarnik trojne zveze, da je pa bila taka zveza že njegovega pred uika Mancinija cilj, kateri je s tem hotel udušiti francoske spletke pri vatikanu. Crispi poudarja, da je trojua zveza defenzivna zveza kakor je defenzivna vsa politika Italije. Nadalje dokazuje, da so Francozi glavni podporniki izvestnih kombinacij, katere se delajo v vatikanu, časih celo proti volji papeževi, in kateri so Italije napredovanju in naravnemu razvijanju toli nevarni. Crispi hrani dokumentarna dokazila, da so vodje klerikalne stranke na Francoskem leta 1887. Sv. Očetu resno očitali, da se ne drži strogo tako, kakor bi se moral kot „ujetnik v vatikanu*. Crispi končuje znameniti svoj članek z nastopnimi besedami: Kaj ovira odkritosrčno prijateljstvo naroda italijanskega in francoskega, ako popuste Francozi pogubonosni svoj namen, razdvojiti Italijo? Vsi italijanski državniki žele, da bi Francija napredovala ii so razcvitala, ako pm narod francoski ne mara trojne zveze, odstrani haj vzroke iz katerih se jo rodila. odlikoval je francoskega veleposlanika grof* Mon-tebella, francoskega državnika Leona Saya in avstrijskega veleposlanika barona Calico-a. Ka Kreti so zopet nekaj pripravlja. Generalni guverner Dževat paša odpotoval je na prošnjo kristjanskih prebivalcev in konzulov v Herahon, da zapreči prihod Turkov, kateri se pripravljajo k nemirom. Dževat paša zmatra turške plemenitaše za pravi uzrok tem dogodbam, ker so njemu sovražni. Kakor se čuje, prišel bode oddelek angleškega v Sredozemnom morji stacijoniranega brodovja pred Kreto, da ščiti kristjanske stanovnike. Španska iti Zvezne države ameriške sklenile so trgovinsko pogodbo, katera je za obe državi zelo ugodna. — Pogodba postane v kratkem veljavna. Brazilija organizovala bode konzularno zastopstvo svoje na popolnoma novi podlagi. Vse konzule, kateri niso braziljski državljani, bodo odpustili, a osnovali bode več novih konzularnih mest, nekaj jih bodo pa odpravili. Dopisi. Z Vrhnike, 3. avguBta. [Izv. dop.j (Fran Kotnik f.) Ni še leto tega, kar smo poročali na tem mestu o prezgodnji smrti vrlega rodoljuba Frana Kotnika star., posestnika in tovarnarja na Vrdu pri Vrhniki, in danes nam je tužna dolžnost poročati, da je tudi njegov nadobudni sin in naslednik Frau Kotnik ml. včeraj na svojem domu na Vrdu v 21. letu dobe svoje preminol. Ranjki dovršil je pred dvema letoma na tukajšni realki svoje studije in se potem posvetil tehničnim študijam na Dunaji, da bi ob svojem času z uspehom mogel prevzeti in voditi velika podjetja svojega očeta. — Ko je lansko leto po smrti njegovega očeta pokazalo se prvo znamenje njegove bolezni, bil je prisiljen prekinoti svoje studije in iskati zdravja v Gorici, od koder je tudi meseca maja t. 1. na videz krepak in zdrav domu se vrnil. Vse se je veselilo in čestitalo priljubljenemu in občespoštovanemu mladenku na izrednemu uspehu — toda zavratna bolezen položila ga je pred dobrimi 14 dnevi nenadoma v posteljo, iz koje ni več ustal. Kdor je poznal oskromnega, občepriljubljenega, vsestransko izobraženega mladega moža, ki je z vso iskrenostjo ljubil svoj narod, kojemu je bila poštenost mišljenja in dejanja čez vse, ki je v svoji tihi nravnosti spolnjeval, kakor redko kdo, svoje dolžnosti proti starišem, sorodnikom in bližnjikom, temu mora zarositi oko, misleč, da mladeniča, kojemu je življenje vse in on svojemu narodu toliko obetal, ni več mej nami. Narodno prepričanje spojeno z globoko vernostjo, koji mu je vcepil njegov blagi oče, bili sta mu voditeljici skozi življenje — in na realki, kjer, žalibog, veje le preveč germansk duh, deloval je on v zvezi z nekojimi prijatelji v prerojenje mladine v narodnem duhu. V ta namen ustanovili so dijaki svoje društvo „Slogo" in kakor izvemo za sedaj, zapustil je pokojnik mej drugimi ustanovami tudi 1000 gld. v podporo revnih slovenskih dijakov na tukajšnji realki. Globoko užaljena mati in sorodniki plakajo nad krsto prerano umrlega mladega domoljuba, a bodi jim v tolažilo, da ž njim čuti izgubo tudi ves veliki krog prijateljev in znancev, ki pozna uzorno rodoljubno Kotnikovo hišo na Vrdu. Iz lirftkcga, 3. avgusta. [Izv. dop. j Dne 15. julija bil je šesti občni zbor „Pedagogiškega društva" v Krškem. V navzočuosti c. kr. okr. glavarja g. H. "VVeigleina, dalje vseh učiteljev in učiteljic krškega okraja in mnogih gostov otvori zborovanje g. Fr. Gabršek s tem, da navzočne srčno pozdravi. Društveni tajnik g. J. Bezlaj potem natanko poroča o društvenem delovanji preteklega leta. Iz njegovega poročila izvemo tudi, da so v teku leta darovali društvu: milostivi knezoškof g. dr. Mihael Napotnik v Mariboru 10 gld., visokočastiti prost g. dr. L. Klofutar v Ljubljani 5 gld., g. dr. Fr. vitez Močnik v Gradci 3 gld., g. dr. Jurij Šterbenec, dekan v Leskovci, 3 gld., okr. učn. knjižnica v Krškem 20 gld., posojilnica v Krškem 10 gld. in posojilnica v Konjicah je naročila za 10 gld. knjig. Vseh teh dariteljev spominja se zbor s „Slavaa-klici. Društvo pa se tudi srčno zahvaljuje vsem gg. učiteljem in gdč. učiteljicam, posebno gdč. M. VVessner in g. B. Valenti v Ljubljani, ki so se trudile knjige razprodajati. Gdč. M. Micbel, blagajničarica, prebere račun in poroča, da je društvo v preteklem letu imelo 331 gld. 3 kr. dohodkov in 179 gld. 86 kr. stroškov, ostanek iznaša tedaj 151 gld. 17 kr. Ker pa tiskovni stroški IV. „PedagogiŠkega letnika" 1890.1. še niso povsem poravnani, naj se ta vsota v to porabi. Računskimi pregledovalci so bili izvoljeni sledeči gg.: Iv. Gantar, F. Lunder in J. Saje; v odbor za to leto pa dosedanji odborniki gg.: Fr. Gabršek, J. Bezlaj, Fr. Jamšek, Iv. Lapajne, dr. T. Romih, Iv. Rupnik in gdč. M. Micbel. G. Iv. Lapajne zahvali se potem srčno v imenu učiteljstva pisateljem „PedagogiŠkega letnika" radi njih truda šolstvu v prid. G. nadučitelj L. Abram predlaga, naj bi se udnina zvišala in naj bi vsled tega „Pedagogiško društvo" vsacemu učitelju, ki je bil ud društva, po smrti postavilo spominek. Rešitev se po daljši debati prepusti odboru. Slednjič se g. predsednik navzočnim zahvaljuje za vstrajnost in zanimanje ter želeč, da bi dosedanji udje društvu zvesti ostali in si prizadevali mu novih udov iu sotrudnikov pridobiti, sklene s trikratnim „Živio" na presvetlega cesarja zborovanje. Domače stvari. — (Gospod deželni predsednik baron W i n kler) vrnil se je včeraj iz toplic v Luškem trgu v Ljubljano in je prevzel zopet z včeranjim dnem vodstvo deželne vlade. ' — (Abiturijentska veselica.) Kako velike simpatije uživa naša učeča se mladina v vseh krogih narodnega prebivalstva bele Ljubljane, pokazala je zopet prekrasna včerajšnja veselica, ki je bila vseskozi sijajna. Kar je še posebno povzdignilo veselico slovenskih abiturijentov bilo je to, da bo se v lepem številu odzvali tudi abiturijenti hrvatski, katerih tamburaški zbor je naredil upravo furore. Ker bodemo o shodu slovenskih in hrvatskih abiturijentov in o veselici sami govorili na drugem mestu, naj za daues omenimo samo toliko, da se je skupnega obeda v čitalnici udeležilo kakih 80 abiturijentov in mnogo odličnih domoljubov. Naudu-šenih govorov in napitnic bilo je obilo. Pevski in muzikalni del večerne veselice izvršil se je pod vodstvom g. Stegnarja prav izborno. Tamburaški zbor abiturijentov Zagrebških pod vodstvom g. Mi-lečiča bil je najzanimivejša novost za mnogobrojuo jako fino in elegantno občinstvo, kakor de zbere vselej pri izrednih prilikah. Po dovršenem muzikalnom programu razvil se je v zgornjih dvoranah prav živahen ples. Dražesten venec slovenskih gospodičin in pa nadobudni mladi slovenski in hrvatski plesalci, to je bil jako lep in mičen prizor. V spodnjih prostorih peli so naši vrli slovenski pevci, tamburaši hrvatski svirali so razne komade, vmes pa je bilo presrčnih in uaudušenih govorov in pozdravov. Pobratimstvo slovensko-hrvatsko je včeraj zopet storilo korak naprej, rodeč v mladih srcih mejsebojno ljubezen, ki je porok bolje bodočnosti. Toliko za danes prav na kratko o prelepi slavnosti, katero hočemo popisati obširneje, kakor to zasluži v vsakem oziru, kajti baš take slavnosti polože marsikatero blagodejno seme v mlada srca in naj bi se posebno negovale. Za danes končamo klicne : Živela nam nadobudua uaša mladina slovenska i hrvatska ! — (Naš rojak gos p. J. Trtnik,) operni pevec, ki nadaljuje svoje pevske študije na Dunaj i, prišel je te dni v Ljubljano na počitnice. Pri vče-ranji abiturijentski veselici razveselil nas je po končanem pevskem vsporedu v krogu nekaterih prijateljev pevcev z mogočnim svojim tenorjem in naudušil vse občinstvo. Proti koncu meseca vrne se g. Trtnik zopet na Dunaj, da konča svoje študije. — (Brzovlak v Prago) odpeljat je včeraj zvečer nad 70 slovenskih domoljubov, katerim se je mej potom gotovo pridružilo še mnogo druzih. Iz Zagreba bilo je javljeno, da se na Zidanem mostu združi hrvatski vlak s slovenskim in je bilo oglašenih ob odhodu vlaka iz Ljubljane 140 hrvatskih udeležencev. Iz' tega smemo sklepati, da bode vlak do Dunaja že prav impozanten, tam pa se pridruži precej veliko število udeležnikov. Obljubljeno nam je poročilo. — (Umrl) je danes tesarski mojster in posestnik vile „na Osojah" Anton Jerančič ml., stoprav 50 let star. Ranjki je bil kot vesten obrtnik in kot jako prijazen človek po vsem mestu jako priljubljena oseba ter obče čislan in zmirom zvest pristaš narodni stranki. Bodi mu blag spomin. — (Iz c. kr. mestnega Šolskega sveta.) O seji c. kr. mestnega šolskega sveta Ljubljanskega, ki je bila dne 27. julija t. 1., smo prejeli nastopno poročilo: Na znanje bo se vzele stvari, ki so se od zadnje seje rešile kurentnim potem. — O popolnitvi petega učnega mesta, izpraznjenega na nemški mestni dekliški ljudski šoli, kakor tudi sedmega in osmega učnega mesta, izpraznjenega na slovenski mestni dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu, predložili so se nasveti na c. kr. deželni šolski svet. — Stalni učiteljici na slovenski mestni dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu, gospodičini Agnezi Zupanovi, so je priznala druga starostna doklada. — Popotni dve štipendiji, kateri je občinski svet Ljubljanski dovolil za poset jubilejske razstave v Pragi, podelili sta se mestnemu nadučitelju Andreju Zumru in mestnemu učitelju Franu Kokalju.— Sklenilo se je Šolskega vodstva mestne nemške trirazrednice prošnjo, da bi se razširila ta triraz-rednica v Štirirazrednico, priporočiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — Dognala se je neka personalna stvar. Rešilo se je več prošenj za odpis ukovine, za izpust iz šolska dolžnosti in za novčne podpore. — (Spletski škof Na kič) nadaljuje začeto preganjanje glagolice. Kakor smo že o svojem času javili, prosili so ga duhovniki njegove škofije pismeno, naj pusti v miru narodno svetinjo hrvatsko, naj ne preganja glagolice, a vladika Nakić odbil je dne 1. avgusta to prošnjo. Narod je silno vznemirjen, dahovništvo je globoko užaljeno in bati se je resnih posledic. Kakor poroča „Hrvatska", tožili bodo duhovniki Spletke vladikovine svojega škofa v Rimu. — Pač žalostno, da imamo baš mi južni Slovani tako izborne škofe! — („Zagorskoga Sokola*) izlet na Trojane in v Št. Gotkard bode, kakor smo že poročali, v nedeljo 9. avgusta in to po sledečem vsporedu: Odhod ob 5. uri zjutraj, ob 10. uri slovesno sveto opravilo pri sv. Gothardu; ob 12. uri obed v gostilni gospoda Konšeka v Trojanah; ob 3. uri telovadba predtelovadcev, petje in prosta zabava. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Kranjske dežele zaveznih društev glavni shod) bode v nedeljo 19. avgusta ob 10. uri dopoludne v magistratni dvorani. Pred shodom bode velika vaja Ljubljanskega gasilnega društva. — (Razpisane štipendije.) Na vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem« mestu razpisanih je do 1. septembra 1891. leta 5 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovami dobo v tej šoli stanovanje, brano in pouk brezplačuo, za obleko pa morajo sami skrbeti. Prošnjam, kole-kovanim z kolekom 50 kr. priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali obiskovane sredoje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji, in župnijsko spričevalo s lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha, zadevajoče vzdrževanje učenca. — (Shod gasilcev v Pragi) sklicuje deželna osrednja gasilna zaveza kraljestva Češkega. V ta namen razposlala je tudi vsem slovenskim gasilnim društvom naslednji poziv: Dragi tovariši gasilci ! Razstava, katero je narod naš brez tuje pripomoči priredil letos v spomin prve obrtuijske razstave v Pragi, daje popoln pregled velikanskega napredka Češkega naroda v vseh strokah modernega življenja. Obrtnost, gospodarstvo, gozdarstvo, znan-stvo, umetnost, dobročinstvo: vse to predstavlja se obiskovalcu razstave v tako sijajnem ukviru, da s ponosom napolnuje srce vsacega češkega rodoljuba. Pa tudi ostali bratje slovanski, ki obiskujejo češko deželno razBtavo, vesele se našega velicega napredka in v razstavi naši nahajajo vzpodbujo k vztrajnemu delovanju, katerega plod je in mora biti konečni uspeh. Med najpopolnejše oddelke češke deželne razstave spada gotovo oni oddelek, na katerem se pre-dočujejo gasilne priprave, kakor služijo dandanes gasilnim društvom pri plemenitem njihovem delovanji na korist človeštvu. A z razstav ljenjem samim ne dosegel bi se popolnoma namen; zato sklicuje pod- pisani odbor shod vsega češkoslovanskega gasilstva in bode o tem shodu priredil na staroslavnem „Volkom ndmestf" Praškem javne vaje. Ne dvomimo, da se bodo češka gasilna društva radovoljno odzvala v polnem številu našemu pozivu, da dokažejo, kako vzorno urejeno gasilsko organizacijo ima češki narod. Nič bi nas pa bolje ne veselilo, ko če bi nam bilo mogoče stisniti o tej priliki prijateljske desnice naših slovanskih tovarišev: vsaj bi brez njihove navzočnosti naš praznik ne bil popoln. Obračamo so torej tudi do Vas, dragi nam slovenski tovariši! z uljudnim in iskrenim vabilom, da nas dne 15. in 16. avgusta počastite s svojo navzočnostjo. Kraljevska Praga, katera je s takim nepopisnim veseljem in naudušenjem sprejemala junaške slovenske Sokole, bode gotovo z isio iskreno radostjo in s pravo slovansko gostoljubnostjo sprejemala tudi Vas in že zanaprej Vas moremo zagotoviti, da Vam ostanejo nepozabljivi dnevi, katere boste preživeli med nami. Pridite torej v obilnem številu, da Vas pritisnemo na bratovske prsi! Deželna osrednja gasilna zveza kraljestva Češkega. — (Iz Toplic na Dolenjskem) se nam poroča, da je od 1. do 31. julija prišlo tja 34 gospodov, 18 kmetov, 31 c. in kr. vojakov, 27 gospej, 25 Žensk kmečkega stanu in 69 popotnikov (Flug-gaste), torej skupaj celo leto le 397 oseb. To je za naše toplice ubogo malo in skrajni čas bi bil, da se za povzdigo tega kraja kaj ukrene. — (Bela zastava ) razobešena je nad poslopjem c. kr. okrajnega sodišča Senožeškega že od 24. junija. Od tedaj že ni nobeucga ujetnika ali kazoeuca in v celem sodniškem okraji ga ni obsojenca, kateri bi imel prestati kako kazen. — (Veselico bralnega društvo pri D. M. v Polji), katera bi so imela vršiti v nedeljo dne 2 t. m., preložil je odbor radi slabega vremena na poznejši čas. Din in vspored objavili bodemo pravočasno. — (Rral no in pevsko društvo na Op-čina h) priredi društveno veselico s petjem, igro in plesom v nedeljo dne 6. septembra t. 1. in ne 15. avgusta kakor je bilo namenjeno. Natančni vspored naznanimo kesneje. — (Tramvaj v Zagrebu.) Ogorski trgovinski minister dovolil je podjetnikom Zagrebškega tramvaja, da smejo zgraditi tudi izven mesta ležečo progo Vlaška ulica Maksimir, ne da bi predložili podrobne načrte. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 4. avgusta. Slovensko-hrvatski posebni brzovlak nad štiristo udeležnikov. Mnogo dam. Vse jako veselo, vreme ugodno. Budimpešta 4. avgusta. Poslanska zbornica vzela s 140 proti 53 glasom na znanje odgovor Szaparva na interpelacijo Ugrona in Kaasa o zadevi nemškega gledališča v Budimpešti, Cherbourg 4. avgusta. Francoski podčastniki pogostili podčastnike ruskih, grških in amcričaiiskih ladij punčem. Hiše iu mestna palača nakičene. Iskrene napitnice. Bruselj 4. avgusta. Ob 8. uri zvečer kraljica opasno zbolela na živcih. Po jedni uri poleglo. Zdravniki izrazili, da je kraljica iz nevarnosti. Basel 4. avgusta. Tri nedeljski slavnosti na Neuenburškem jezeru zadeli dve ladiji. Mali privatni parobrod razbit, tri dame utonile. London 3. avgusta. Francoski poslanik izjavlja, da je vest, ki jo je prinesla „Times" o tem, da se je že podpisala rusko-francoska zveza, popolnoma neosnovana. Cherbourg 3. avgusta. Mestni zastop odposlal ruskemu carju telegrafično zahvalo prebivalstva Cherbourga in vse Francije za nepozabni vsprejem francoskega brodovja. Ca-rinji Čestita se k imendanu in poudarja sreča, da so se vsprejeli Častniki in moštvo ruske ladije „Kornilov". Lizbona 3. julija. Upori se ponavljajo. Množica šla k luki in zahtevala, da se izpuste ujetniki iz vojnih ladij. Na kon-stitucijskem prostoru krvav boj z žandarmi. Mnogo težko iu lahko ranjenih. Mnogo izgred-nikov zaprli. Hatenov 3. avgusta. V vojaško veliko oskrbovalno skladišče udarila strela in nastal požar. _ Razne vesti. * (Železnico Sarajevo-K on j ic čez sedlo Ivan,) 55 Am, so odprli. Od Metkovića do Mostara, 43 km, vozi železnica že delj Časa in iz Mostara do Konjica, 79 km, že kaka tri leta. Tako je zdaj Vda 177 hm dolga proga iz Sarajeva v Metković dogotovljena in po njej je ne le Hercegovina zvezana z našo monarhijo, nego tudi južna Dalmacija, dočim severna Dalmacija še vedno nema železniške zveze z drugim Hvetom. Sedaj je mogoče, jako zanimivo turo napraviti: po Buhem skozi Bosno in Hercegovino navzdol, a vračajo se po morji ob dalmatinski obali navzgor. Nikomur ne bode žal, kdor se za to potovanje odloči. * (Huska razstava v Parizu.) Pariški mestni zbor je odobril projekt, da se prepusti strojna dvorana in 30 metrov dolga galerija od razstave I. 1889. za čas od 1. januarja do 31. decembra 1892. 1. za rusko razstavo v Parizu. S tem se hoče izraziti simpatija proti Kusiji. Najemščina bode se poplačala 10% deležem ustopnin. * (Nesreča pri zgradbi.) Pri popravljanji poslopja Szegedinsko-Csongradske hranilnice podrl se je oder in pokopal pod razvalinami 15 delavcev. Šest izlezlo jih je vun, 4 iz mej njih bo težko ranjeni, 2 lahko. Izpod razvalin izvleki so dvanajstletnega dečka že umirajočega in tudi več mrtvih. * (Velik požar.) Mesto Singilei ob Volgi na Ruskem pogorelo je popolnoma mej budim viharjem. Nad GOO ljudi je brez strehe. Osemnajst žensk je zgorelo, ko so hotele rešiti svoja imetje. Mnogo oseb se pogreša, druge so težko ranjene. * (Štirje baloni zginoli.) Štirje baloni, ki so nedavno v Đruselji se dvignili v zrak s 15 ljudmi, zginoli so. Boje se, da jih veter ni zanesel v morje. * (Nezgoda na železnici na žico.) V Švici skočil je pri poskusni vožnji nove železnice na žico iz Lauterbruna v Miirren jeden vagon s tira in se prevrnil. Poškodovan k sreči ni bil nikdo znatno. Tudi proga ni poškodovana. * (Zvezdama v nevarnosti.) V San Jo8eu v Kaliforniji bila je v veliki nevarnosti Lickova zvezdama vsled gozdnih požarov. Nad 30.000 oralov gozda je opustošenih. Meteorologično poročilo. Z.)_.jubljai.sk.i V-O N prinaša v 8. zvezku nastopno vsebino: 1. Gr. Novak: Pri molitvi. — 2 Bistrao: Ob Terku. — 3. Dr. Nevddekdo : 4000. Povest. (Dalje.) 4. Jožef Bakež: Itoka in noga. — 5. Gr. Novak : Na vrtu. — G. Dr. Simon Šubic: Ogenj svetega Elma. — 7. Gr. Novak: Prijateljem. — 8. Igo Kaš : Dalmatinske povesti. III. Težavna rešitev. (Konec.) — 9. Josip Stare: Pisma iz Zagreba. XXIV. — 10. I. Steklasa : Kako so Turki osvojili Bihač. (Konec.) — 11. Fr. Gestrin : Na šetališči- — 12. Cvetana: Srčni glasi. — 13. Podgoričan : Naši vaščanje. VI., VII. — 14. Književua poročila: V. S. R.: Die Ein-falle der Tiirken in Krain und Istrien. — VI. S. R.: H. J. Bidermauu, Steiermarks Beziehungen zum kroatisch-Blavon. Konigreich im XVI. und XVII. jMhrhundert. — 15. V. Bežek : Slovniški razgovori. (Dalje) — IG. Listek: Današnja priloga. —- XXVI. redni veliki zbor „Matice Slovenske". — Iz odbo-rove seje „Matice Slovenske". — Upravništvo »Matice Slovenske" za dobo 1891/92. — Bleivveisova slavnost v Ljubljani. — Slovenski zemljevidi. — Gallusova tristoletnica. — GospodiČina Ivana Kobilca. — „Pofzlan je Angel Gabrieltt. — V. izkaz darov za Prešernov spomenik. — Jagičeva tridesetletnica. — Hrvaška opera. — Mažuraničeva dela. — Češki zakladi v Aziji. — f Dr. Jan Peter Jordan. — Dva nova poljska groba. — Grof Lev Tolstoj. — Listnica. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji: za celo leto 4 gld. 00 kr., za pol leta 2 gld". 30 kr., za Četrt leta 1 u 1,1. 15 kr. f.oterljiie uredite 1. avgusta. Na D u naj i: 83, 30, 5«J, 63, 75. V Gradci: 08, 57, 8, G9, 89. Tujci: 3. avgusta. Pri Mulići: PauliziH, Clarenbar.h, VVerthoim, Moro z Dunaju. — ('raiuer, Bengue, Zurl iz TrstH. — Korhur b Hrvatskega. — Jarosch li Budimpeite. — Klun iz lirnu. — ŽnularšiČ ii Sarajeva. — Debovc iz Uibaico. — Partl iz Celja. — PL 1'obal iz Pni j a. — Merlzii iz Ljubljaue. — 1'icart iz Maribora. — Vingiior iz Pariza. Tri Sionu : Dr. Neuaaur, Mautersdorfer, Goldhftmor z Dunuja. — Moliorčič iz Sežuue. — Angoli, Jordan, Vo-nezioni iz Trsta. — 1'1. MelaHsin, FiBcher iz Uudiuipešte. — Urnui iz 1'odkloštra. — llulzingor iz (iradca. — Iiohr-inan iz Novega mesta. — Jurjanćift iz Karlovca. —l'ollak h Krakuga. — Šetinc iz Ljubljane. — Zupan iz Vipavo. Pri j uručili kolodvoru: Stronar iz 1'ontebe. — Bohanah iz Idrije. — Mannehlor iz Toplic. Pri H\NtrljHkeiii eesaijl: Vinftok iz Trata. — Franz iz Prage. — Swobodu z Duuaja. — Skopal iz Novega mesta. Pri buvumkeui dvoru: Kuster iz Belovara. — Šalj, Milic iz Šturija. Čas opazovanja 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer Stanje barometra v mm. 7367 ■■. 734 4 mm. 733 6 mm Temperatura 120° C 20 8« C C Vetrovi Nebo si. s z h. megla si. vzh. d. jas. si. vzh. d. jas. Mo-krina v mm. 0001 Srednja temperatura 16*5°, za 3*3* pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dao 31. juliju 1891. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 404,510.000 gld. (-f- 9,083.000 gld.) Zuklad v gotovini . 245.5lo.000 . (— 64.000 „ ) Portfelj..... 141,292.000 , (-f 4,126.000 m ) Lombard..... 21,048.000 „ (-f- 813.000 „ ) Davka prosta ban- kovfina reserva . 50,607 000 „ (— SO.S.'i&OOO » ) XDTjL3^iaJsls:a, "borza dne* 4. avgusta t. 1. (Izvirno talegrafiAno poročilo.) včeraj — dane« Papirnu renta.....gld. 92 35 — gld. 92 40 Srebrna renta...... 92 35 — , 92*45 Zlata renta......,11176 — „ 111*70 5°/t marčna rentu..... 102 30 — n 102 30 Akcije narodne banke . . „ 1023-— — „ 1024*— Kreditne akcije...... 288— — , 289 — London........118— — , 117*90 Srebro........„ —•— — , —•— Napol......... „ 9-40«/, — . 9 89 C. kr. cekini....... 5-60 — . 5 60 Neiniko marke...... 5786 — . 57 95 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 135 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 . 179 „ 75 . 8gorska clutu renta 4°/0....... 104 , 35 , gorska papirna renta 5'/....... 101 , (5 , Dunava rog. srečke 5«/, ... 100 gld. 120 „ 85 „ Zeiulj. obč. uvstr. 4>/a0/s iluti zust. listi . . 115 , 50 , Kreditne srečke......100 gld. 187 , 50 , Kudolfove srečke..... 10 „ 20 , — . Akcijo auglo-avstr. banke . . 120 , 155 , 25 , Tramway-drult velj. 170 gld. a. v. . 225 . — „ Zahvala. Povodom smrti nase preljubljene soproge, oziroma matere, hčere in svakinje, gospe nadučiteljeve soproge iz Strekljevca, usojamo bi izreči najtoplejo zahvalo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje o dolgotrajni njeni bolezni in smrti. Posebno so zahvaljujemo gospodom učiteljem (pevcem), ki so s tem, da so v tako ntnogobrojnem številu prihiteli izkazati pokojnici poslednjo čast, pokazali, kaj je pravu stanovska kolegijalnost. Zahvaljujemo se presrčuo preč. duhovščini, slav. uradništvu, stanovništvu mesta Črnomelj, darovateljem vencev in milosrdnim gospem, ki so z uprav samaritanskim usmiljenjem pokojnico obiskovale, tolažile in sploh jej olajševale težke muke. Najsrčneja hvala! Črnomelj, dne 2. avgusta 1891. (643) Žalujoči ostali. izvrsten za kapnjice (štirne) in za zidanje, potem opeko prodaja Matevž JLIpar, tovarnar v Šmarijci pri Kamniku. Cena po dogovoru. (604-10) XDo"ber in trajen, postranski zaslužek daje podjetna tvrdka osebam, ki mnogo pridejo v dotiko z občinstvom. — Ponudbe vsprejme iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (510) PfY+fWalrn mw\t\ kateri sezlože * UWQVd>Am žVežAl 1Z posameznih voznih listkov, fffffffffffffJBffffffffffffflB*BfffJBl kakor kdo želi, za vsako evropsko in neevropsko železnico ali parobrodno črto, po jako znižani ceni, 45 dnij veljavni, sedanjemu naprednemuu času naj pripravne j Si potovalni listki dobivajo se v JOSIPA PAVLIN-a melnarodnl potovalni pisarni v LJubljani. Cena Ljnbljana-Dunaj in nazuj 12 gld. in več. Pojasnila in programe dobiti je vsaki čas zastonj. (603-4) Izurjenega koncipijenta vsprejmem v svojo pisarno. Jurij Detiček (642—1) c. kr. notar v Ce^ji. • Lepa prilika! Ker nedostaje dela, prodajam dva lepa crna konja, stara po 5>/, leta. Obadva sta jednake barve in izborna tekača. Pripravna bi bila posebno za kakega prečastnega gospoda duhovnika. Konja Bta visoka po 155 cm. in krotka, da 'more ž njima ravnati vsak otrok. — Nadalje prodajam lep laadaver, kateri bi bil posebno primeren za kako obitelj, ma|hen vosleek s katerim je moči voziti 10 do 12 stotov in v kojega se lahko pripreže jeden konj ali pa tudi dva. — Vse to pod jako ugodnimi pogoji. Ako bi pa hotel kdo kupiti vso fljakartsko mojo pripravo, to mu prodam še: S landaverje, 2 bruma (coupč), zaprl ?oi, dva na pol odkrita vosa, pet parov kon| In lile v. Razven tega še »Uri pare konj-Nkth oprav, (3 pare angleških in jeden par prsnih oprav), 4 pare komatov kolesarjev in vso, kar le potrebno v hlevu. (622—9) Franjo 33*u.lo, fijakar na Reki vin del governo, časa Zmale. 1 Naznanilo. ► ^ Podpisanec naznanjam si. občinstvu, da sem začel *^ J v Izubijani, Kongresni trg nt. 14 k. 4 anatomieno-ortopedieno ► 4 po novejšem strokovnem načinu. Potrudil se bodem ^ j vedno, postreči svojim p. n. naročnikom z dobrim w * blagom po najnižji ceni. V A Opomnja za čevljarje: Isdeljujem vse vrate ^ a eeveljskln sgornjlk delov. ^ Vsprejmem jednega učenca. ^ Z velespoštovanjem 4 (6«-d RUDOLF VERTNIK. ► 9 V najem r1.^0KiiiUn se odda (640-1' v Medvodah z vsem orodjem in stanovanjem. Poizvedbam odgovarja France Kvoljftak, po domače ,,8ni<»lec" na 8vetji pri Me