The Oldest Slovene Doily in Ohio Best Advertising Medium E N AKOPR AVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOLUME XXIII.—LETO XXIII. Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni fal'ir-ir-TiiTfl- 1LEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 1, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 180 Kratke vesti f iz življenja in sveta 1'ODPIS PAKTA nenapadanja Lizbona, Portugalska. — špa-Ja m Portugalska sta podpisa-**** PriJateljski in nena-a m pakt, na čigar podlagi dn, S<2 ,obvezali> da bosta druga Jf konsultirali v slučaju ne- torH°Stl °^rozen3a njunega teri-n.i3"1 nJune neodvisnosti. JE ZVEST tradiciji Šni«^yfeSburg' Pa" — V tukaj-liia ? v aju J'e na večer 29. ju-vzdr/ZeVal°' s čemer Je bila ila v 6® ,et stara tradicija, anero™ - JU °a 29' julija redna w-™Je: H08' ko 5e iz" slili i na in suša, so že mi-vdaii 3 ne bo in 80 se že dež i V J'° vol3°> toda glej; in i 0Stal zvest svoji tradiciji cer 6 rositi izpod neba. Siting v6 komaj za ime, am- Mn> ? Pa J= M le-'X B£v® STEKL0 4eC0Stv' f' Y' - Mrs' E- lej. . vandemark, stara 24 svoip6 ^'a s°dnijsko ločena od m°ža' 26-letnega Roda i ' , j® Povedala sodniku, ^ Je slednji žvečil brivne brit-da gj Zor blades) in steklo in „ 36 šival gumbe na golo kosamo da bi me naredil ner-t0 rp°-v ^°dnik je razsodil, da je volii CUdne sorte mož ter je do-Often!!!1 ločitev zakona, vf OJEN v SMRT SODNI PROCES V ZADEVI MESTNEGA PREMOGOVNEGA ŠKANDALA Dvanajst premogovnih kompanij, ki so prodajale mestu premog, je obtoženih podkupovanja mestnega inženirja Abbotta. 20 Vozno" Nta it,, v a I^salih liVi i- ' Madison, la. — Ivan Sul- je v,' ^ |et stari desperado, ki So p0iV°^'a svojih tovarišev, ko Velika porota je vrnila včeraj* popoldne osem obtožb podkupovanja, naperjenih proti dvanajstim uradnikom in bivšim uradnikom raznih kompanij, ki so prodajale mestu premog, in proti Johnu L. Abbottu, bivšemu mestnemu inženirju. Vse te obtožbe so v zvezi s premogovnim škandalom, ki ga že dve leti preiskuje državni preiskovalec Stephen A. Ryan. Reprezentantje kompanij so obtoženi petnajstih slučajev podkupovanja in protizakonitih plačil v vsoti $14,863.35, kateri I denar je bil izplačan inženirju! ^ Abbottu med 1. novembrom 1931 in 1. junijem 1938. Vsak izmed teh prestopkov utegne biti po spoznanju krivde kaznovan z državno ječo od enega do desetih let. V svojem poročilu, ki obsega 1,100 strani, izjavlja Ryan, da je inženir Abbott priznal, da je prejel od dvanajstih kompanij, ki so prodajale mestu premog, skoro $20,000 podkupnine. Poročilo o tem škandalu je tako obširno, da je vzelo okrajnemu tožilcu Cullitanu in njegovemu asistentu polna dva meseca, preden sta ga proučila. Cul-litan je izjavil, da je nemudoma pripravljen pričeti z obravnavo, ki pa se vsekakor ne bo mogla začeti pred 3. septembrom, ker se tedaj začne zasedanje sodišča. ' White bo podpiral kandidaturo republikanca Willkie-a Whitejeva izjava je prišla kmalu po izjavi bivšega governerja Smitha, ki bo tudi podpiral Willkie-a. POSLANKE SMRTI IN RAZDEJANJA Pobegnili iz ječe ter nato pre- cetV( Pet z ukradenimi avtomobili yc[ r°. držav, preden so jih zona v 3e bil obsojen v smrt pazj)ifalih zaradi umora nekega Svo-ig a' ki so ga ubili tekom bega iz zaporov. hltler in retain ^NOBLE, Francija, 31. por0ča ^eoficijelno se danes tniep t>- ^ancoski podpre-t°vai vlGpre. Laval kmalu odpo-P°treK>,„ ariz' kjer bo podvzel COLUMBUS, 31. julija. — Bivši governor države Ohio George White se je danes pridružil onim demokratom, ki so izjavili, da bodo podpirali kandidaturo republikanskega kandidata Wendell Willkie-a. White je dejal, da je podpiral predsednika Roosevelta, ko je slednji kandidiral za drugi termin, "toda kot človek, ki veruje v demokracijo, se letos ni mogel odločiti, da bi podpiral tudi njegovo kandidaturo za tretji termin." White, ki je bil dolegat na narodni demokratski konvenciji v Chicagu, kjer je oddal predsedniku Rooseveltu pol glasu, je izjavil, da danes mnogo demokratov prav tako čuti kakor čuti on. SIRASNA ŽELEZNIŠKA NESREČA; 43 OSEB MRTVIH —- t Ponesrečeni sp pri živem telesu zgoreli. -Nepopisni prizori strahu in groze. NESREČA SE JE PRIMERILA SNOČI OB ŠESTIH PRI • CUYAHOGA FALLS Na sliki je videti dvoje letalskih bomb, ki sta bili pravkar izpuščeni iz letala ter letita zdaj proti zemlji. railc , za sestanek detain 6ga Premierja maršala >• a z nemškim kancelarjem da bQ elri' Poročilo naznanja že v h , ava^ odpotoval v Pariz Sestatiel . ' "** J dekiiCa •e dvanajst let stara ^^aln12 v^ebike je porodila te, i50, °' šest funtov težko de-t>elii s naznanja dr. Leo Far-^ram er'ntendent bolnišnice v la in .en^- Deklica ni poroče-^ ljud^U^enka četrtega razre- da, :V siftalski motor ^RBorn, Mich., 31. juli-itiiry enry Ford, ki je včeraj dan, pra2noval svoj 77. rojstni ^Pan'iZ''aV^' Je njegova ? Popravljena, pričeti ^ga w ,C^° novega, silno moč- Vd Skega motorja. Ntop , ^fjal, da bo imel novi "^ajai -i J^'ndrov in da bo pr •50° konjskih sil. ^ bol nišmce Ig Q] __________ Srecu0 ^hvMle bolnišnice, kjer je f!0v^ila eS^a'a operacijo, se je St.. M.a na dom 1011 E. 76th iyUss Darilo Ker se niso mogli udeležiti Ohijskega j SNPJ dneva, so darovali: Mr. John Potokar, poznani izdelovalec mehkih pijač in razvažalec piva, $6.00, Mr. Louis Eršte, poznani lastnik vi-narne, $5.00, in Louis Hrovat $1. — Najlepša hvala! Bivši governer White je prvi prominentni ohijski demokrat,' ki je izjavil, da bo podpiral Willkie-a. Njegova izjava je prišla kmalu po izjavi Alfreda Smitha, znanega politika in bivšega governer ja države New York, ki je tudi izjavil, da bo podpiral kandidaturo republikanca Willkie-a. Seja kluba 49 Članstvo kluba št. 49 JSZ se opozarja, da se bo vršila jutri zvečer ob osmih redna mesečna seja v prostorih čitalnice S. D. D. — Tajnik. Angleški letalci odbili napad na pomorski konvoj Konvoj je napadla velika nemška zračna sila, katero pa so angleški letalci razpršili. LONDON, 31. julija. — Angleška letala so danes odletela proti jugovzhodni obali na pomoč nekemu angleškemu konvoju, kjer so zapodila v beg jato nemških bombnikov. Eksplozije bomb so se slišale na obalo, dokler niso priletela i angleška letala, ki so zapodila ! nemške bombnike nazaj proti domu. John L. Lewis je odložil načrt ustanovitve tretje politične stranke Predsednik CIO organizacije je govoril na konvenciji avtnih delavecv v St. Louisu. — Ameriška armada bi morala biti sestavljena iz prostovoljcev, pravi Lewis. ST. LOUIS, 31. julija. — John L. Lewis, predsednik CIO organizacije, je dal snoči v svojem govoru pred konvencijo United Automobile Workers of America organizacijo razumeti, da je začasno položil na stran načrte za ustanovitev tretje politične stranke. Izjavil je tudi, da bo sprejem zakona o obvezni vojaški dolžnosti "zasejal seme tiranije ter pripravil pot novemu imperialističnemu narodu." Lewis je dejal, da je največji in najbolj pereči problem pred ameriškim narodom — problem brezposelnosti. Dalje je rekel, da je iz platform obeh starih poli- tičnih strank razvidno, da ne nameravata pričeti z novim delom, temveč da samo s ponosom kažeta na to, kaj sta že storili. V zvezi g svojo grožnjo, ki jo je izrekel dne 2. julija, da bo morda ustanovil novo politično stranko s pomočjo senatorja Burtona K. Wheelerja iz Montane, je Lewis dejal, da se bo o vsaki taki potezi odločilo šele v bodočnosti. Lewis je izjavil, da je CIO organizacija nasprotna obvezni vojaški dolžnosti, da pa soglaša s prostovoljnim vstopom v armado, kjer naj bi se vojakom tudi povišala njihova plača. Strašno dejanje versko blazne matere Svojega 10-Ietnega sinčka je s sekiro ubila, da bi ga "spravila v nebesa." HAMMOND, La., 31. julija. — Danes se je tukaj brala maša zadušnica za deset let starim Normanom Smithom, katerega je umorila njegova lastna mati, rekoč, V članku "Naslova ni treba," ,pa odgovarja Molek svojemu kolegi Gardnu: i "To je vse, kar je vredno odgovoriti našemu Tonetu Gardnu, ki je drugače poštenjak in dober delavec — feamo prevelik idealist. Tone, spoznaj enkrat tole: če hočejo Američani imeti socialistično stranko, naj si jo zgradijo sami! "Od Slovencev, ki smo menda najmanjši narod na svetu, bi bilo kruto zahtevati, da bomo glavni steber socialistične stranke v Ameriki, ki ima 130 milijonov ljudi." (Podpis: Ivan Molek.) Od vseh naprednih slovenskih časnikarjev ni bilo nikogar, ki bi se drznil tako odkrito in brez ovinkov priznati to trpko resnico in bilo je treba šele Molka, veselico in strelsko tekmo eksponenta slovenskega socializma, da je udaril žebelj j lončene golobe na svoji farmi na glavo ter s tem javno zavrgel dogmatiko, katere se je : na route 44, eno miljo Juzno od Rd. Torej, stari in mladi, v nedeljo vas vabijo naši mladinski Vas vljudno vabi Milan Medvešek Piknik v Barbertonu Tako bo torej za vse dovolj zabave. "Kar z nami pojdi, Tine," mu pravim. "Z nami, z nami se o-bregne Tine, saj mi niti ne poveš, kje bo ta vaš piknik. "Glej ga vraga", pravim, "saj sem res pozabil povedat. Veš to bo na Klubovi farmi in kak lep prostor je tam. Piknik bo na malem hribčku, v senci košatih dreves, kjer šapca vedno pihlja. Na prostoru je tudi dobra stu-denčnica za pit. "Ampak jaz ne hodim na piknik vodo pit", se odreže Tine. "No, no, le nič se ne boj, da boš žejen, saj se bo dobilo tudi kaj boljšega kakor je voda." "No, če je pa tako, potem pa gotovo pridem in vse moje prijatelje pova-, bim, da bomo kakšno z lufta u-darili." Še to moram povedati, kako se pride na farmo. — Vozi se po 84 cesti, vzhodno do Painesville, tam krenite na 44 cesto in vozite eno miljo na južno stran in tam ste in tam je tudi veliko vidno znamenje. Toraj na svidenje v nedeljo 4. avgusta na naši lovski farmi. Velik piknik priredijo vse bavi pa ne smemo pogrešati naj- podružnice Slovenske moške bolj pridnih čebelic, katere so zveze v Ameriki. Piknik "se bo tako pridno skupaj nosile, da vršil na Novakovih prostorih, smo lahko zabeležili tako lep na Sherman Rd. v nedeljo 4. prebitek in to so Mr. F. Segulin, avgusta. Sherman Rd. je tisoč ' Mrs. Annie Česen, Miss Elsie korakov severno od vogala, kjer Desmond, Miss Irene Jazbec, prideta skupaj Ohio route 5 in Miss Mary Smrtnik in Mr. J. I- 21 (Johnson Corners). Novako-vančič, ml. Kar je pa vseh dru- vi prostori so eno miljo od route gih delavcev, ki so delali, jih pa 5 na Sherman Road. ne moremo imenovati z imenom, j ker ne vemo za vse. Prvo v zgodovini naše nove ^ . organizacije je, da se združijo Če bi pa katerega izpustili bi vse podružnice naše nepristran-bil pa užaljen. |ske in napredne Slovenske moš- Zatorej vas prosi direktorij j ke zveze in priredejo velik pik-Slov. društ. doma, da upošteva- j nik enega največjih v Barberto-te to vabilo in pridete vsi delavci in vse delavke, da se bomo skupaj malo pozabavali na vrtu Slov. društ. doma na Recher Ave. Torej se vidimo! Odbor O MINIMALNIH PLAČAH zadete. Tako so bile v državi New York do sedaj regulirane le sledeče industrije: pralnice, čistilnice in pobarvalnice, lepo-tični saloni in hoteli. V raznih določbah, izdanih lanskega leta, se opaža tendenca, da se minimalna plača prilagodi federalnemu načelu. Na primer, Arizona je vpeljala minimalno plačo od $11.20 na teden za perice in čistilke, pri čemur se plačuje 28 centov na uro, ako delavni teden ne presega 40 ur, in 30.8 na uro, ako nadaljuje čez 40 ur na teden. Connecticut je odredil minimalno plačo od $18 na teden za nastavljenke v lepotičnih salonih. 35 centov na uro je minimalna plača v slaščičarnah države Illinois, ako pa delo tra-je več kot 44 do 48 ur, 52 in pol centov na uro. Država Massachusetts je odredila maksimalni teden 48 ur v industriji pletenin z minimumom 36 centov na uro za izvežbane delavke in 25 centov za vajenke. New Jersey ima teden 42 ur v industriji oblačil ob 35 centov na uro najmanj. V New Vorku je 40 ur na teden maksimalni teden za delavke v čistilnicah na suho in 36 centov je minimalna plača. —FLIS—Common Council. • v v v v v v v v v v • ♦ • * SKRAf V neki ubožni župniji ^ kmet župnika, ki je jahal W Bil je zanimiv prizor. Župnij bil zelo suh, konj pa dobi'0 jen. Kmet se je zasmejal: "Kako to, gospod župnik: imate konja tako rejenega, s ste pa tako suhi?" "Nič čudnega", je odg°v0| župnik. "Konja krmim sadi ne pa župljani ..." nu v tej sezoni. Pričakujemo St. Clair Rifle and Hunting Club vsa dolga leta, cesto na škodo vse slovenske napredne javnosti, tako trdovratno držal. Mnogo slovenskih socialistov in njihovih simpatičarjev je že davno spoznalo to dejstvo, toda če bi se bil drznil kdo samo namigniti o njem, kaj šele tako ga objaviti kakor je storil to Molek, bi bil že davno ožigosan za največjega nazadnjaka, izdajalca in škodljivca delavskega pokreta. V svojem članku "Naslova ni treba," pravi Molek tudi, razpravljajoč o Thomasu in njegovi ultranazadnja-ški gesti, da Ameriki ni treba pomagati zaveznikom, da rad priznava, da je Thomas kot oseba demokratičen, "ampak njegova napaka je,' da se pusti drugim, da ga vedno vlečejo . . Kakšen voditelj pa je potemtakem Thomas, Če se pusti — po Molkovih lastnih besedah — vedno vleči?! Če je torej Thomas res tak, kakršen pravi Molek da je, če nima svoje lastne hrbtenice in dovolj i razsodnosti in ne nasede samo enkrat, marveč se pusti "vedno vleči," kaj pa potem dela tak mož na čelu ameriške socialistične stranke? Izgleda, da je torej kot ameriški socialistični voditelj prav taka izjalovitev kakor je bil kot presbiteri- janski dušebrižnik ... _ skih krožkov naše jednote, ka- Da je Molkova analiza Thomasovega značaja pravil jterega bodo imeli v nedeljo 4. na, da se da namreč mož "zmerom vleči" in da mu pri-; avgusta na izletniških prosto-manjkuje lastne zdrave razsodnosti, je razvidno tudi iz rihSNPJ. veliko število članov, prijateljev in rojakov iz drugih slovenskih naselbin. Torej rojaki od blizu in daleč pridite v Barberton dne 4. avgusta in zabavajte se med nami. Na vrsti bo različen program za stare in mlade, tekme in druge zabave. Za ples bo igral S. Cleveland, O. V nedeljo, 4. j^- g orkester iz Clevelanda. — avgusta priredi naš klub letno |Navz0Č bo tudi častni konzul na kraljevine Jugoslavije, Dr. James W. Mally iz Clevelanda. Barbertončanom, kateri nimajo svojega avtomobila, naznanjamo, da bomo imeli na razpolago avtomobile pred cerkvenim klubom, od pol dveh in vsake pol ure do petih zvečer. Torej na svidenje! Paine^ville. Pri tekmi lahko vsak gost prisostvuje, samo pridružiti se mora eni ali drugi skupini, ki se bodo organizirale na prostoru. Klub je določil lepe nagrade za zmagovalce. Zato vabimo vse naše prijatelje in znance, da nas posetijo na ta dan in se pove-sele med nami. Opozarjajo se posebno člani, da se zbero na prostoru že pred poldnem, kjer S3 bo razdelilo delo. Federalni zakon o minimalnih plačah in maksimalnih urah, takozvani Fair Labor Standards Act, je določil, koliko mora delavec najmanj dobivati na uro in koliko ur na teden more kvečjemu delati. Do meseca oktobra 1945 nikak delodajalec ne sme plačevati svojim delavcem manj kot 30 centov na uro in ne sme dopustiti, da delavci delajo več kot 42 ur na teden, ra-zun ako je voljan plačati čas in pol za več ur. Od oktobra 1945 naprej bo minimalna plača znašala 40 centov na uro in maksimalni čas bo 40 ur na teden. Ta zakon o mezdah in urah pa se nanaša le na one industrije in posle, katerih produkti gredo v meddržavno trgovino. Ceni se, da je približno 12,300,000 oseb v Združenih državah zaposlenih v takih industrijah. Milijoni drugih delavcev, ki so zaposleni v obrtih lokalnega značaja, katerih produkti ne gredo izven državnih mej, nimajo nikake koristi od tega federalnega zakona. Le države same so odgovorne za zaščito nizko plačanih delavcev v industrijah, ki ne spadajo pod delokrog federalnega zakona. Dr Kratkovidni konser-vatizem se maščuje Vincent H. Lauter glavni tajnik S. M. Z. Torej, na svidenje v nedeljo. Leo. Kushlan, predsednik. Izlet mladinskih krožkov SNPJ Komaj je za nami piknik o-hijskih federacij SNPJ, pa je na vrsti drug piknik, ki je prav tako pomemben za članstvo S. N. P. J. kot Ohijski S. N. P. J. dan. To je izlet O tem pikniku nismo dosti pisali, kajti bili smo zaposleni z drugimi stvarmi, a to naj no- ri j egove (Thomasove) izjave, ki jo je podal pretekli teden, ko je dejal, da je sicer za demokracijo in svobodo, toda da je nasproten obvezni vojaški dolžnosti, ker bomo jJeiiga ne drži nazaj, da ne bi V tem slučaju dobili "hitlerizem brez Hitlerja.' Danes pohitel v nedeljo med našo mla-'nedeljo bodo robidnice že zrele, mora biti Thomasu prav, tako kakor vsem nam ostalim "Kam gremo v nedeljo?" Tako me je vprašal prijatelj Tine. "Well", mu odgovorim: "jaz pojdem na piknik." "Na kakšen piknik" me jc spraševal radovedni Tine. "O", pravim "na takšen piknik, kakršen je samo enkrat na leto." V nedeljo 4; avgusta ima namreč St. Clair Rifle klub, svoj letni piknik in tega jaz nikakcr nočem zamuditi, ker tam je tako luštno, da mi potem cel teden mladin-i brenči po glavi, kajti to ne bo navaden piknik, ampak cel — "blow out". Tam bomo balinali na dveh lepih prostorih potem bo strelska tekma, ampak ne smem povedat kako bomo tekmovali. "Če se ne motim bo potem tudi dirka skozi robido, kajti v Londonski gospodarski poročevalec švicarskega lista "Neue Zuricher Zeitung" razmotriva v nekem članku vzroke, da se je izkazala angleška oborožitev v dosedanjem poteku vojne za nezadostno in pravi, da sta zaveznika zavoljo samovšečnosti, s katero sta predstavljala stanje svoje oborožitve, očitno prezrla, da je Nemčija izdelovala še učinkovitejši vojni material ter z njim nastopila. Tako nista mogla postaviti proti nemškim tankom, ki so njune tanke prekašali po velikosti, oborožitvi in sposobnosti za premagovanje terenskih tež-koč, ničesar enakovradnega. Angleški oboroževalni industriji mečejo težki očitek v obraz, da jo je pri izdelovanju vojnega materiala vse preveč vodila misel za dobičkom. Strokovne organizacije so zahtevale odločno, naj se izvaja določeni tedenski delovni čas in so s-tem ovirale Podravnatelj: "Čujte goSf v urad ne smete hoditi neo Kaj pa bo rekel gospod ra Wj!" Uradnik: "Oprostite, bra bom pustil rasti ..." m Podravnatelj: "Doma delate kar hočete, v služ^ pa morate hoditi gladko °°rl Ferjan: "No, kako se j®, kazal tvoj volčjak ob vloffu'. Fabijan: "Sijajno? Skril * v svojo kočico, da ga ne b' milci ukradli, kajti on dob# koliko je vreden ..." $ Trije skopuhi sedijo v c Mežnar zvonklja s puščico- ^ puhi ga prepadeni gledaiP daj se eden hitro domisli: ™ cu -mesta se onesvesti in va tovariša ga odneseta lZ kve. proizvodnjo. Dalje so se upirale žavne zakone o^minimalnih pla- nastavljanju novih, še ne izvež- čah smo imeli že pred federalnim zakonom, ali vsi ti državni zakoni so le v zaščito žensk in otrok. 26 držav ima take zakone. < Sedaj pa se pojavlja gibanje v mnogih državah, da bi še napravili državni zakoni po vzoru federalnega zakona o mezdah in urah. Nova tendenca gre za tem, da bi vsi delavci v lokalnih industrijah in uradih, in ne le ženske in otroci, dobivali slič-no zaščito, kakršno imajo sejiaj delavci v meddržavnih podjetjih. In zakonski predlogi v tem smislu so bili vloženi že v 29 državnih legislaturah. Zakone o minimalnih plačah, seveda le za ženske in otroke, imajo sedaj sledeče države: Arkansas, California, Colorado, Connecticut, Illinois, Kansas, Kentucky, Louisiana, Maine, Massachusetts, Minnesota, Nevada, New Hampshire, New Jersey, New York, North Dakota, Ohio,. Oklahoma, Oregon, Pennsylvania, Rhode Isl'and, South Dakota, Utah, Washington in Wisconsin. Po teh državnih zakonih se regulirajo posebne industrije in banih delovnih moč%. Posebno hudo je bilo to, da je Chamberlainova vlada popolnoma zanemarila izšolanje delovnih moči za druge stroke. Samo 50,000 mož šo prevedli v druge poklice. Samo na podlagi tega kratkovidnega konserva-tizma je mogoče pojasniti, da je imela Velika Britanija istočasno ob velikem pomanjkanju strokovnih delavcev več nego milijon brezposelnih. Noče imeti milijonov znano, da se vse vojne vrše v znamenju precizno mehani-1 cev, ki naj zavzamejo svoja mesta pri upravljanju teh ziranega orožja: z mehanizirano artiljerijo, tanki, letali, kompliciranih vojnih strojev? Ali naj v slučaju jutrišnje bojnimi ladjami ter podmornicami, katerih mašinerija je nujnosti pozove vlada v vojaško službo urednike, pisarje,! se določa po posvetovanjih z tako komplicirana, da mora biti že vsak pomorščak na krojače, trgovske sotrudnike, rudarje, delavce v jeklarnah y^mi mteresirammi stiankami, . v ^ . _ .... , . , - , . ... , ,, , 04.„„; .14-1 I koliko sme biti najmanjša pla- nji tako rekoč tudi mali inženir. Torej kje naj vzame ta m plavžih itd., ter naj jih kratkomalo postavi v letala,! ^ v dotični ^dustriji in koli- dežela v slučaju jutrišnje potrebe moštvo za vse te kom- tanke in podmornice, rekčč: Tu imate vse potrebno, zdaj ko se sme najveg delati na te- tela, pa je izvor tega bogastva plicirane vojne stroje, ako ne uveljavi vojaške obvezno- pa pojdite branit deželo! 1 den. Le one industrije,' ki so ni zanimal. priziv sti, ki bo poskrbela za pravočasno izvežbanje braihbov- Razpravo bomo še jutri nadaljevali. bile posebno regulirane, so pri- Pred mesecem dni je mož nila. V Milanu zbuja veliko pozornost primer, da neka ženska odklanja milijonsko dediščino, ker se ji izvor tega imetja ne vidi čist," Pred kakšnimi tridesetimi leti sta odpotovala neka zakonca iz Milana v Španijo in sta tam stopila v službo pri nekem bogatašu. Mož je bil za vrtnarja, žena pa za služabnico. V Milanu je ostala ženina sestra, s katero se nista dobro razumeli in ki se za nadaljno usodo obeh zakoncev ni brigala. Pred dvema letoma je ta, Sedaj sedemdesetletna sestra zvedela, da sta se mož in ženi vrnila v Milan, a tudi takrat ni stopila z njima v stike. Vedela je, da sta oboga- Vfl umrl, žena mu je sledila 11 . ko dni pozneje v grob. Se" . stara sestra dobila od so obvestilo, da je postala ^ dedična imetja, ki znaša lijonov. K dediščini spadaj® ^ dragocene slike, zemljišča 1,1 še. Dedična je prišla v stanovanje obeh pokojnih"!, je tam pregledovala stvar1'^ prišla v roke neka koresp01' ca, iz katere je razvidela, bila njena sestra Ijubavni^ gatega Španca, nje mož po vsej priliki za to vedel y zapiral obe oči, ker se je " 1 to j al, da bosta nekoč pode1 špančevo imetje. Ko je dela, je stara ženska vso ščino odločno odklonila iM . iščejo oblasti drugih dedič6 Špancu. Vojni ujetnik prijatelj . • ti)' "Kdor občuje z vojnim1 » niki, kakor filmskega P ' za centa Harryja Warnerja zoper zdravi ljudski obe v1 j; zasluži občutno kazen," P ,j naj ski "Neues Wiener Tag ^ in nadaljuje: "Vojni uje^ še vedno sovražnik, tudi ujet. Nečastno je in zloči'1 ^ našim vojakom, ki so v naJ. borbi, če nekdo ravna z v° ujetnikom kakor s prijateU Potem poroča o primer11 x.:____________, . , • corie 1 ed=" dvajsetletni Kari Schulz iz laua je v lanskem decemblU je zapuščal ,svoj o dote1 službo v poljedelstvu, P0e^ razen svojih nemških del tovarišev tudi nekatere P0 y vojne ujetnike, ki so jih b1'1^# rabili v istem obratu. jih je z žganjem. Postavi'1 h ^ pred sodnike, ki je njeg°v stopanje označilo za skraJ ^ vrženo in ga v marcu > v , .v Wj na sest mesecev ječe. 1 je višja inštanca j 1- avgusta, 1940. BNKKOPKAVN08« STRAN 3. Od belffikkp mpip Hn vah> brž ko sm0 za5uli brnenje mo zaradi pomoči, ki sta mi jo bavite te "Pepsi o J C CJC UU I nudila slučaina znanca in so- miače karton — Pariza Ruski delavec opisuje tragedijo beguncev Pariške "Poslednija Novosti", glasilo desničarskih ruskih emigrantov skupine Miljukova, so ne avno Priobčile izredno zanimivo poročilo nekega ruskega ,e,aycav- ki je ob zadnjih dogod-1 _ žal z ostalimi množicami r°tiParjZU) ^amor je prjSpei p0 ni težkočah in strahovitih G varnostih. Begunec pripoveduje naslednje: i ,^eR^0' kjer sem bil zaposlen ° .^vinarski delavec, leži tik l0etfJske meJe. Vojna nas je za-nj, »a Prav iznenada, tako da si Ce ni mogel vzeti s seboj niti »amtrebnejših reči. li /anc?zi 80 se bili že umakni-■ ovražnik je bil že blizu, ven-mesto še ni bilo zasedeno. Du.,re iv^tvo je že dva dni za-1a„Ca.1° mesto, zato sem se tudi ° ocil, da se rešim z begom. no». ^ Sem iz hiše ob 1 uri pometal 6S ^an so sovražna letala porAa bombe nad mesto, šele sto 01 "*e naPa^ prenehal. Me-krart §0rel° na vseh koncih in deft1"- u^CRb že ni bilo vi-ttieStZlVe ^U®6, Nihče ni gasil in rekel°Je ^ore*° nekako molče in *' slavnostno. Z menoj je v°Je stvari sem je imel kolo in je privezal nanj. Jaz otroški voziček, ki sem in tako v, vuzicei1 sva n° kal pred seboj ________ ^ krenila v notranjost Pot . sto ^ osvetljevalo goreče me- Zjut: Sutici raj sva došla množico be-ev v; „ je ' f-1 se je vila se počasnega ip na^U dveh. Groza tega beti^-, neP°pisna. šle so matere z ke otroki, starci in star- ke t>o od koma a3 premikali svoje tež-v gruči so se .pomikali 2evo vsake n°ge vrste vozovi Hgv, —""v do preprostih bi]a v°z. Vrsta beguncev je bak nepreSledna. Kakor dolg gii,jgjSe vlekla po cesti in iz-h. a v daljavi. Najgroznejše )6 K'l Atnie ^°' 80 nas Prav do Sa zasledovali letalci, So 8e zasledovali letalci, ki talj y^ščali prav nad nas, me-žiCo g0tn^e in obstreljevali mno-UiOfgji^ojnieami. Ves čas smo Vati h e^a^i s ceste in se skriti^ ° in v žitu. Na ta °bene^eVeda nismo daleč prišli, Pa so nam letalci pobili ^etisv • ^dolžnih ljudi, moških, ln otrok. letal. j nudila slučajna znanca in so Siromaščina je v tej nesreči potnika dijak in dijakinja. Ni-imela vendar neko prednost. Po-1 koli jima ne bom pozabil njih vsod smo srečavali trupla ubi- dobrote. Znanci v Parizu so se tih. Trupelca otrok so bila po- me razveselili, računali so bili, krita z odejami, starši se niso 'da se ne bomo nikdar več videli. letalcev ie štiri Edeji Ufe ]et lznied letalcev je % nas a_ nad nami ter streljal ^alir>d'4., štiri ure smo le- i ^ tleh i liti ln se nismo upali ga- mogli ustaviti poleg njih, ker jih je plaz beguncev neutrudno vlekel dalje. Naposled smo se tako privadili tem grozotam, da smo se ubitih samo izognili in šli naprej. Saj smo se celo bomb skoro navadili. S prijateljem sva ob svojem odhodu vzela s seboj po 1 liter vina, kilogram kruha in nekoliko sladkorja. Ob tem sva živela tri dni, nato pa se je začel glad in žeja nas je mučila. Šli smo po zapuščeni in opustošeni pokrajini, kjer ni bilo dobiti niti koščka kruha niti čaše vode. Začela sva omahovati. Neka begunka nama je dala velik kos kruha, nekoč nama je vojak dal zopet velik kos. Popolnoma onemogla naju je srečal neki poročnik, ki naju odvedel k svoji četi, kjer so nama lepo postregli. Nasitili so naju in napojili, nakar sva legla spat. Pa ni bilo nič s počitkom. Že čez kako uro so začele spet padati letalske bombe. Spet smo se mučili v tolpi na cesti brez počitka, brez jedi in brez vode. Nekoliko kilometrov pred Amiensom sem onemogel. Padel sem kraj ceste in obležal. Prebudil sem se bil v nekem žup nišču. Župnik me je pobral in, prinesel k sebi. Nekoliko sva se spočila s prijateljem, nato pa spet krenila na pot. Nisva dolgo hodila, ko sva za- j čula: Stoj! Vojaki so nama pre-' gledali dokumente in ker sva o-1 ba bivša ruska častnika, so nas izpustili ter nama ostro prepovedali iti dalje. Tako sva bila zdaj že v ozadju za prvimi nemškimi četami. Toda tudi tu sva imela srečo. Seznanila sva se z nekim dijakom in z neko dijakinjo, ki jih je tudi prehitela tuja zasedba. Vzela sta nas k sebi in naju nasitila. Tri dni sva bila pri teh dveh dobrih mladih ljudeh. Tretji dan se je zgodil čudež. Francozi so zasedli kraj in potisnili nasprotnike nazaj. Zopet sem se napotil dalje. Zdaj se mi je posrečilo pregovoriti prijatelja, naj sede na kolo in naj gleda, da se reši. Mostovi so bili vsi porušeni, toda neka ženska nam je pokazala brv, ki še ni bila razdrta. Šel sem preko reke, moral pa sem pustiti na o-ni strani svoj voziček. Zdaj sem bil čisto lahak, tudi je za A-miens postalo potovanje laže. Sovražnih letalcev ni bilo več, pač pa so povsod bile postaje, I kjer smo dobili jedi in pijače, več ko i Tudi počivali smo lahko brez Prenočevali smo pod stre-ljudje so bil* silno dobri In res ni mnogo manjkalo, da bi bil poginil na strašni poti. PEPSI-COLA" IZVRSTNA PIJAČA V POLETJU Ameriški narod je pronašel, s čim si najbolje ugasi žejo v vročih poletnih dnevih, kajti ničesar ni bolj okrepčujočega v tej silni vročini, kakor kozarec hladilne pijače. Najbolj okrepčujoča in okusna mehka pijača je gotovo ohlajena "Pepsi-Cola," ki je najbolj priljubljena mehka pijača med Amerikanci. Kupite si lahko 12 unč steklenico za 5 centov. Razumna gospodinja bo imela vedno nekaj steklenic te pijače v svoji ledenici, s katero bo lahko postregla razgretemu in od dela utrujenemu možu, ko se vrne z dela. Previdna gospodinja zna varčevati in ve kje in kako lahko prihrani težko prisluženi denar, za- - Cola" mehke pijače karton — 6 steklenic —, ki vas stanejo samo 25 centov. Kupite jo lahko pri svojem gro-ceristu. Poslušajte naš nasvet in si nabavite zalogo "Pepsi-Co-la" mehke pijače še danes! Za hrbtom Maginoto-ve črte gundske in je šele 1679 pripadel Franciji. Sloviti graditelj trdnjav Vauban ga je spremenil v močno trdnjavo. Danes šteje kakšnih 60,000 prebivalcev in je sedež številnih tovarn za tire, avtomobile in umetno svilo. Jugovzhodno od tega mesta, tik ob švicarski meji je Ponta-lier z 12,000 prebivalci. Tu izdelujejo motorje, ure, avtomobile in tekstilno blago. Kraj je imel precejšnjo ulogo že v nem-ško-francoski vojni 1870-71, ko se je francoski general Bourba-ki, ki so ga Nemci porazili pri Belfortu, tukaj s svojimi četa- Zadnja vojna poročila so o-menjala Langreško planoto, ki se razprostira jugovzhodno od Pariza in je od njega oddaljena kakšnih 200 km. Tu je ločnica, mi umaknil na švicarsko ozem med rekami, ki tečejo v sever- j lje. no' smer proti Atlantiku in na drugi strani številnih majhnih pritokov Saone, ki se sama izliva v Rodan. Med pomembnimi rekami, ki tu izvirajo, so Moža, Marna in Seina. Langres sam je gorsko mesto s kakšnimi 8000 prebivalci, ki ima s svojo 200 m nižjo železniško postajo zvezo s pomočjo vzpenja-če. Iz Langresa je opaziti francosko industrijsko ozemlje z važnimi mesti Dijonom, Le Cre-usotom in Besanconom. Besancon je bil v srednjem to je zelo priporočljivo, da si na- veku glavno mesto grofije Bur- Z omenjeno vojno in drugimi iz prejšnjih stoletij je zvezano tudi ime mesta Orleansa. 4. dec. 1870 so Nemci tukaj uničujoče porazili francosko armado, ki je skušala priti obleganemu Parizu na pomoč. Danes šteje Orleans 72,000 prebivalcev, je sedež živahne trgovine ob Loiri, glavni francoski reki ter pomembne železne, tekstilne in živilske industrije. Iz Posaarja so Nemci izvedli \ v zadnjih dneh napad na Magi-j notovo linijo in jo predrli med j St. Avoldom ter Saaralbnom. O- be mesti sta bili do svetovne vojne nemški. Zgornji Ren so Nemci sedaj prekoračili v bližini Colmarja, glavnega mesta Zgornje Alzaške, ki šteje kakšnih 50,000 prebivalcev. V Loreni leži mestece Saar-bourg s kakšnimi 900 prebivalci, kjer se je že v avgustu 1914 vršila krvava bitka med Nemci in Francozi. Mesteca Chateau Salins in Dieuze, vsako po 2500 prebivalcev, imata večje solne rudnike. USODA ZAROČNEGA PRSTANA Te dni je neki kmet iz okolice Rendsburga v Nemčiji pri jedi našel med fižolom zlat zaročni prstan. Ko ga je začudeno pokazal ženi, mu je ta dejala, da je mlado dekle, ki je v jeseni pomagalo pri vkuhavanju fižola, ta prstan ob ognjišču izgubilo. Prstan je padel v lonec in rec. Kmet je zaročni prstan dekletu vrnil. SONCE ZAŽGALO FOTOGRAFSKO TRGOVINO Te dni je nastal v neki fotografski trgovini v Buenos Airesu požar ki mu vzroka spočetka niso vedeli pojasniti. Ogenj je nastal v izložbenem oknu, kjer ni imel nihče nobenega opravka, a baš zaradi tega so potem vzrok ugotovili. Sonce je sijalo skozi optične priprave v izložbenem oknu tako, da so te osredotočile njegove žarke na vnetljivo de-koracijsko blago, ki je začelo goreti. 4 ODHOD FRANCOSKEGA POSLANIKA Washington. — Grof Rene De Saint-Quentin, francoski poslanik za Zedinjene države, je včeraj izjavil, da bo v najkrajšem času nadomeščen z drugim poje slanikom, ker bo sam prevzel ne- prišel od tam s fižolom v koza- ko drugo diplomatično mesto. sto raz?ma sem naštel Pa Se ^ih avtomobilov, potem skrbi. S° bili šteti. V nekaterih ho in iti in ranjeni. Sprva z nami. Po enajstih dnevih sem sHio dajali Pariz in to sa- ,.e^ - ranjencem piti, na- vendar prispel v več, icJ)a niti tega nismo mogli.--j; ; ' ~~ nam samim pošla vo- j V Fl_ 1 Ker vnznvi niso mo- . __j.. t THE MAY REMNANTS CLEARANCE SWIA .. RJUON .. BOMBAŽ Celanese Rayon Print Taffeta "Wearable" Rayon Prints Washable Sports Rayons Pin-Stripe Rayon Sheers Printed Rayon Sheers Salyna-jr. Tested Rayons Cool Cotton Dress Laces JARD Pozno poletno in zgodnje jesensko blago v meri od 1. do 5. jardov za obleke, suknje,- krila, bluze .otroške obleke, hišne obleke in obleke za potovanje. Lepa iz-bera v barvah in vzorci. Kupite sedaj. ST. CLAIR RIFLE IN HUNTING CLUB Tem potom vabi klub cenjeno občinstvo na svoj letni PIKNIK IN STRELSKO TEKMO ki se vrši V NEDELJO 4. AVGUSTA na klubovi farmi, ki se nahajai eno miljo od Paines-ville na cesti Route 44. Za prijazno zabavo in dobro postrežbo vam bo klub dobro poskrbel, da bo vsega dovolj. Za obilen obisk se priporoča St. Clair Rifle in Hunting klub brem stanju. — Vpraša se na kre^v' ker vozovi niso mo 5 Ceste' dočim smo se|6515xMetta Ave. jadrno razsuli po nji- Pri J ^ke Jaksetich 6009 St. Clair Ave. S'V81* Krava naprodaj Proda se krava, ki ima 6 tednov starega teleta, dobra mle-karica. — Vpraša se pri John Mandel na Močilnikarjevi farmi. Pralno blago 19 jard * Printed Piques * Printed Sheer Seersuckers * Printed Cotton Ladder Lace Seed-o- * Printed Sheer Lawns \ i( Gilbrae Printed Dimities * Sheer Cotton Novelties Bombaž in rajon 29 jard * Print Spun-Rayon » * Thick-n-Thin Print Rayon Embroidered Marquisette * Print Dotted Swiss -*• La Chine Muslin * Print Rayon Challis Volneni remnants 98 jard *■ Wool Crepe Norma ■* Wool-Mixed Tweeds * Woolen Suitings ★ Fine Dress Woolens FABRICS FOURTH FLOOR J.I.I.IJ.I'.KU'l.M.'.l.'.IJ.U. petek ribjo pe-a tudi dobra godba za Postregli bodo tudi Pivom in vinom. — ....................................... /i*' oV". i/ / 50 ir» flO m 4 obilen obisk. „arma naprodaj 27 akrov farma, ki se H, q Ve milji južno od Madi-.%o rT dobra zemlja in °hra . je ei '''anjena poslopja. V bi-in Plin in vse u-g. *' ^Ta prostoru je hlev in tU^a. Pet akrov je trte ,%er|. ^ogo sadnega drevja ,fc a Se tudi za hišo.—Kdor k j Se ^av'jen na to kupčijo, t %ar(flasi Pr' Anton Strojin, ^ke Rd. Madispn-on-the- Jutri servirajo pri MIHCIC CAFE 71U St. Clair Ave. ribjo pečenko Postregli vam bodo tudi brim pivom Mr. z do- vinom in žganjem. Vas vabita in Mrs. Mihcic imtmmmmnmtrmmmmmmmmmt Naprodaj Proda se grocerijsko trgovino in mesnico zaradi odhoda iz mesta. Dober prostor v slovenski naselbini. Vsp v dobrem stanju. Hitremu kupcu se proda po zmerni ceni. — Zglasite se na 6902 St. Clair Ave. m i * i i i h! ifi Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 * e i II! e I e i i # ifi m ii 11! e I # Bi Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev, i CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio L-4 Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih žlic, 2 malih dolgih žličk in dveh malih nožičev. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda,.ln ne morate priti v urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih, pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še ta teden, potem se oddaja zaključi. Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z bariunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za 6 all 12 oseb. Cena prvi $1.75 in drugi $2.25. Ime Naslov — 25®XSX2XS)®®®®®®®<5)®®®®®®®S)®S)®®®®®®CS)®®®^^. STRAN i. ENAKOPRAVNOST EMERSON HOUGH MOŽJE RDEČE KRVI 'Neumnež! Menda ne boste ne uheljce; videl sem, da mora zahtevali, naj položim vašo roko v njeno? Sami igrajte!" In čez trenutek me je spet pustila samega. Ponudila se mi je prilika, da si jih brez nevljudnosti še enkrat ogledam. Zdelo se mi je, da sem ujel pogled, kradoma vržen name z nekega sedeža na spodnjem koncu vrste. Ko sem uprl oči v tisto smer, je bilo mojih dvomov konec. Če ni bilo to dekle v črnih čipkah, z zlatim glavnikom v laseh, v zlato progastih šolničkih in z rdečo rožo nad čelom — če ni bila ta krasotica tista skrivnostna Ellen, tedaj je imela Ellen vzrok, da se zelo potrudi za zmago, zakaj v tej devojki je i-mela bogme nevarno sopernico! Godba me je zanesla pred njo. Ko sem bil tam, sem se priklonil in zamrmral: "Celo uro sem čakal na to, da bi me moja gostiteljica predstavila gospodični Ellen." Dekle je pritisnilo vrhnji ko-, nec pahljače k zobem in zamišljeno pogledalo na svoje roke. "A tale ples je seveda najin," sem nadaljeval. "Če bi se le mogla spomniti vseh imen," je pričela z negotovim glasom. "Predstavljen sem bil kot Jack C. iz Virginije." "Da? Katero orožje?" "Konjenica," sem naglo odvrnil. "Vi, ki spadate k vojski, bi morali to vedeti." "Zakaj mislite, da spadam k vojski?" je vprašala z glasom, čigar tiha sladkost bi bila zadoščala, da bi ji človek strgal krinko in jo vrgel — krinko — v najbližnji vodnjak. "V vojski spadate in k Virgi-niji," sem dejal; "vaš glas zveni biti nos raven in da raste iz o-braza v celi ploskvi, .ne da bi se zarezaval vanj. Napetosti krepke, čiste bradice ni bilo moči zatajiti in spodaj, pod obrobkom krinke, sem zdaj pa zdaj ujel lesket belih, ravnih zob ter poredni nasmeh rdečih, polnih ustnic, ki si jih je s pahljačo pokrila ravno v trenutku, ko sem si jih hotel vtisniti v spomin, da bi jo vsaj po njih spoznal, kadar bi jo spet videl. Slutim, da je prikrila nasmeh, a njene oči so vzvišeno in temno zrle name. Sodil sem, da ji utegne biti devetnajst, nemara dvajset let; vitka in vendar krepka, svojevrstna in vendar nežna — takšna se mi je videla na oko; domneval sem, da mora biti še veliko- razumnejša, nego bi bil človek sodil samo po obrazu, zakaj nekaj je bilo v njej, tisti neopredeljivi magnetizem, ki moškemu takoj pove, da ima pred seboj ženo, s kateri" se ne bo tako lahko sprijateljil, ampak ki je tudi zlahka pozabil ne bo. Oh, vsak trenutek se mi je bolj vrtelo v glavi. Godba je še igrala. "Moje gostiteljica je rekla, da bo tu nocoj loterija," sem nadaljeval, "a jaz je ne vidim." "Vse življenje je loterija," je odvrnila ona. "A loterije so le tedaj pravilne Vdihaval sem nepopisni vonj njenih las; zdaj pa zdaj je blis-nil dragulj v njenem zlatem glavniku; zdaj pa zdaj sem ji videl v napol privzdignjene oči, ki so sanjarile pod .vplivom godbe. In kolnem se, da sem skozi krinko videl jamice na njenem obrazu in poredni nasmeh njenih ust. Rekel sem že, da je imela obleko iz črnih čipk, nabranih nad tesnim spodnjim životkom. O-krasja ni bilo na njej skoro ni-kakega, razen zlate sponke na pasu. Med plesom sem ji jel delati poklone, poslužujoč se vseh tistih neslanih besed, ki jih navadno rabijo moški. "Oh, nezmisel!" me je ustavila. "Povejte rajši kaj novega. Če bi moški le vedeli, kako pozorni so za nas! Povem vam, da smo nocoj vsa dekleta duhovi, ki jih bo treba jutri pozabiti. Ne učite nas, da bi vas pozabile, še preden pride jutrišnji dan." "A jaz vas ne bom pozabil," sem vztrajal na svojem. "Tem slabše za vas." "Ne morem." "Pa morate!" "Nočem. Ne dopustim —" "Kako trdoglav in neotesan zna biti moški, kadar ga prime," je odvrnila. "Če ne boste pridni, vas takoj pustim na cedilu." "Zdelo se mi je, da vidim rde- "Častnik in gentleman, je zasmejala. Ta slučajni poklon me je zadel kakor udarec. Častnik nisem bil. Le preoblečen sem bil v uniformo, do katere nisem imel niti najmanjše pravice! Iznova sem se vprašal, kam me zanaša brezumje. In začutil sem, da sem mahoma postal žalosten. "Imenovala vas bom zamišljenega viteza," me je pokarala zala spremljevalka. "To ime je dobro kakor vsako drugo, moja imenitna prijateljica." "Nisem vaša prijateljica." "Res je, niste in morda tudi nikoli ne boste." Njena duša je začutila hlad teh besed. Naglo se je obrnila proti kraju plesišča. "Zdaj moram iti," je dejala. "Toliko je gospodov, ki sem jim obljubila, da bom plesala z njimi." Rad sem ji verjel, da govori resnico. Po mislih mi je rojilo marsikaj. Ugibal sem, ali se je ravnala Kitty po svoji lastni volji; ugibal sem tudi, ali je neznanka res zagonetna Ellen in a-li je tudi to, kar se godi med nama, vse volja gospe Stevensono-ve! Oh. kako malo mi je bilo treba, da sem padpl! "Zamišljeni gospod, odvedite me nazaj!" je rekla moja sprem- se ] Sklenil sem, da mora biti Toodie "še enkrat moram plesati Devlinova iz Kentuckyja, Tista, njo," sem rekel. ki sem jo imel %a "F/vansovo de-| "Izberite si drugo plesalko, kle s Severa", je pravkar odha- j Prepozno je že, da bi mogli najti jala z mladim človekom v večer- Ellen ali celo govoriti z njo, če ni obleki. Temnolaska, o kateri1 bi jo tudi našli. Ko sem jo na- šem si predstavljal, da utegne biti Sadie Gallowayeva od desetega polka, se je naslanjala na hrbet stola in se razgovarjala z mladim moškim, ki ga nisem mogel videti, ker mi ga je skrival zagib šotora. Ko sem se ozrl, sem zagledal vrsto vznejevolje-nih gentlema.nov, ki so nervozno stopali sem ter tja. Hvala Bogu, tudi drugi so bili razočarani! Spet sem pogledal na plesni oder, a takoj sem se skesal, da sem to storil. Zagledal sem jo, kako je plesala z visokim slokim moškim v uniformi. Pra^.nič se ni potuhnil pred menoj. Ogorčenje me je popadlo, ko sem videl, da nosi višnjevo uniformo naše vlade. In prav tako — če ne še bolj — me je zabolelo, ko sem pomislil, da pleše Ellen, kraljica nocojšnjega večera, z Gordo-nom Ormeom, pridigarjem, ka-petanom angleške armade in o-pravljačem še Bog zna kakšnih drugih poklicev, ki so mi bili neznani. "Jack, bodite mož," sem začul glas zraven sebe. "Ušla vam je, zadnje videla jo je preganjal z Larry Belknap od d^ gnnskoga polka; Vsa vojska da je do blaznosti zaljubljen njo." "Oh, nekje jo gotovo na va . . . " (Dalje sledi l imiVK ljevalka. Podala mi je svojo ma- - kaj?" če srce," sem dejal. "A to jejlo ročico in obli komolec, čigar morala biti pomota, zakaj kazno je, da ga vobče nimate." "Ne," se je zasmejala. "Tq so bile samo sanje." "Nu kakopak, nocoj1 sanjamo." Po teh besedah je umolknila. "Poznal sem vas od prvega trenutka," sem spet pričel. "Kaj, ali vam je mar Kitty ____ če lahko pri njih' zadenemo, kaJ Predala o tem ? glavni dobitek. Vsi segajo z ro-1 ^ bila na meni vrsta, da kami v temo, a nekdo mora do-^ zasmejem. "Aha!" sem dejal. . "A/Tirilil zN o C«A trnfi biti. Zdaj dobivam jaz. Igra s j Mislil sem, da so vsa imena če krinkami je imenitna. Ugaja mi Prepovedana. A končno, ee je da nikoli tega. In nekega dne vas , kaj povedala je jaz golobom videl brez krinke na obra-i™ ne t>om izdal. Vsekako pa zu. Pojdiva! Zaplesati morava, ivem 0 vas' da ste n5«IePse dekle Zdi se mi, da bi lepše govoril če bi bila bolj sama." Vstala je in mi brez nadaljne-ga prigovarjanja položila roko tako, da ne morete biti od niko- J na ramo; zakaj se je tako zgo- der drugod kakor iz naših kra- idilo, ne morem reči — morda , , jev. Nu, zdaj, ko se mi je po-'zato, ker nisem dal nikomur seveda tudi na to, da kvake^i srečilo, da sem vas našel — za- i drugemu, da bi se ji bil tako'pri- ne P eseJ°- r 1 sem> a ne 1 v tem mestu. Kitty je mnogo go-orila o tem." "Hvala ti, ljubeznivi gospod!" "Kako veste, da sem kvaker? Ali je Kitty govorila tudi o tem ? Nocoj sem na to pozabil — in kaj mi zdaj nočete priznati, da ste gospodična Ellen? Povejte mi svoje ime, da ne bom tako nevljudno silil v vas!" "Nocoj nimamo imen," je odgovorila. "A pravkar mi je prišlo na um: V uradnem listu ni nobenega Jacka C., ki bi bil prišel iz Virginije in bi imel kape-tanski čin. Ne vem, kdo ste." "Tedaj igrava vsaj enako i-gro," sem dejal razočarano. — "Toda obljubim vam, da vam prej ali slej brez krinke pogledam v obraz. Jutri —" "Pst, pst," me je pokarala. "Ni jutrišnjega dne!" Ko sem tako stal pred njo in zviška gledal nanjo, me je prevzela nekakšna mladeniška norost. Vedel sem, da bo ravno prav visoka zame, če vstane; da bo zaokroženih, polnih oblik, skratka, dovršena ženska v sleherni črti svoje postave; da morajo imeti njeni lasje pri dnevni svetlobi temnorjavo barvo in da so po tem takem tudi njene oči bolj temne ko ne, čeprav ji stoje nisem mogel pogledati vanje. Videl sem, da ima lase sčesane z nosti vratu, z najlepšega vratu, ki ga je kdaj kdo poljubljal! Na kraju krinke sem lahko opazil, da ima majhne, tesno h glavi pritisnje- bližal kakor jaz. Stopila sva na plesišče, ki je bilo gosto napolnjeno z ljudmi. Valček, zvezde nad nama, mesec, dih žena, vonj njihovih las, dišave vrtnic, hrepenenje ,po življenju in mladosti — vse to me je kar omamilo. Oh, moj Bog! Pravim vam, da je bilo sladko.' Akoravno nam življenje na koncu prinese starost in skrb, se vendar vsi spominjamo svojih mladih let, češ, vredna so bila, da zanje, kaj pretrpimo! Če bi bil preživel samo tisto edino noč, bi bilo še vredno. Moje spremljevalka je plesala tako, kakor je stala: z vso dekliško ljubkostjo, obenem pa z lah-1 kotnostjo dovršeno izvežbanega' tefesa. Nikakor mi ni bilo na u-' mil, la bi še delj izvedoval. Če to ni bila Ellen, tedaj vobče ni bilo nikake Ellen zame. Vrtila sva se na okoli, nesena po jasnem, bleščečem toku valčka, ki je bil hkratu otožen in radosten, po godbi, ki je bila vsa mlada, zakaj mladost je zmerom polna otožnosti, čudesa in skriv- j S Plesala sva. Spet in spet g sem videval njeno drobno noži-1| co, kadar je pogledala izpod ob- j g leke. Čutil sem,, kako mi njena | jj teža lahno slom na komolcu, i « smel iti semkaj, a zdaj vidim, da je usoda tako sklenila. Tako mi je, kakor da vse svoje življenje nisem delal drugega. Toliko da še vem zase, kdo sem." lepoto sem dobro čutil. Dolgi rokavi kasnejših dob takrat še niso bili znani, tako, da so bile njene lakti neomejeno predane mojemu občudovanju. Nerad sem odhajal z njo iz blažene gneče na plesišču. -Na kraju ozarjenega krova je za trenutek obstala in globoko zasopla. Če je bila v tem koketnost, je bila dovršena! Vzravnala se je in kolnem se, da sem šele zdaj opazil rdeče srce na njenem životku! "Mademoiselle," sem ji rekel v slovo, "vem, da ste Ellen in da imate srce. *0 poli enajstih se vrnem. In nekega dne vam vzamem oboje: krinko in srce!" "Oh, hvala ti," se je spet za-smejala. Izpolnil sem obljubo in se o poli enajstih vrnil k šotoru. Sedeži so bili prazni, vojaki so tam nekaj urejali. Nekaj v stran je sedela plava krasotica majhne postave, ki je govorila z globokim kontraltovim glasom; kar čudno ga je bilo slišati pri takem nežnem bitju. Mlad poročnik ji je dvoril na vse pretege. Pred Kitty sem se napravil nevednega, kakor da ni bilo nič, "Vse so enake," sem dejal. "Ena je oblečena tako kakor druga." "Mislim, da so tudi vse enako delale z vami." "Govoril sem samo z eno," sem rekel. "S tisto, ki je imela rdeče srce na životku." Kitty je udarila v glasen smeh. "Rdečih src je bilo pa dvanajst," je dejala. "Vse so jih imele in so jih ponujale vsakemu, kdor bi jih le maral vzeti. O, bedaček, bedaček! Nu, rada bi vedela, ali ste se vobče srečali z Ellen ? Pojdiva, predstavim vas še sto drugim, najlepšim, kar ste jih kdaj videli!" "Tedaj je bila vendarle Ellen?" "Kako naj vem? Saj vas nisem videla, ko ste bili z njo. Preveč marljivo sem flirtala s svojim možem — ker sem ga namreč takoj spoznala, da je on, moj Matt! Menda mi je usojeno, da ne smem iztakniti nobenega zalega moškega, ne da bi se naposled izkazalo, da je on." AMERICA'S BIGGEST NICKEL'S WORTH... PEPSI-COBA BOTTLING VI D w 1 ■ mmrnBHimimMHHimininftMimilBi SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' HAIR-BREADTH HARRY AND SO THAT IS KANTSITSKI DOWNS !! MANSION! ABOVE ALL,IT WILL BE A FRIENDLY A 5 CALL! WEMrUEU! means! /CAUTION SUGGESTS THAT I DO NOT MENTION HIS DAUGHTER ON OUR FIRST VISIT 9 ^ V A\V Ravnokar je izšla... o o D D O of, Cleveland, — 1738 East O velepomembna knjiga A SOCIAL THE SLOVENES: HISTORY' spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. KlanČar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je ^ rojena mladina^ da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. Knjiga je vezana stane $1 uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, ^ Superior Ave., Cleveland, O., dobite najbolj86 orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovr^ grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za r zanje trave, škarje za prirezavanje žive meje sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo vrt. Velika zaloga raznega semena. / .^vex-BEAW^ THE HANDLE THAT WONT BREAK o RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik E5E