Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.
Murska Sobota, 24. januar 2002, leto LIV, št. 4, odgovorni urednik
Sprva bo oblačno s padavinami, nato se bo postopno zjasnilo. Pihal bo severni veter.
McDonaldi bo, McDonald’sa ne bo...
Hočemo
McDonaldi!
Vestnik, 21. 6. Ž001
ilo za-
Kakšna Je Murina dole, ^^azvojna strajp^^
Ne, pač se mi nekako logično vsiljuje to vprašanje.
Normalno je, da stalno spremljamo tudi učinke naših zunanjih obratov, in če se bo v prihodnosti pokazalo, da je kateri od njih neučinkovit, bo prišlo tudi do takšnih odločitev.
Proizvodnjo dražijo tudi dislocirani obrati, bo prišlo do njihovega zapiranja?
So to diskusije, ki nastajajo za šankom?
zara-^ignil ralo na e dela.
na Slo kje. Pri na pot darstv: panog tro boi šali dri
iaposlu-»v, lani L žali za ■ , me-
Zastrupitev delavcev s hrano v Muri
Vzrok okužbe še proučujejo str. 9
Makoterjevi zopet na sodišču
Tomi zahteva vpogled v sodni spis str. 17
V Mariboru posvet o ustanovitvi pokrajin
Ali bo Pomurje regija, zaenkrat še ni znano str. 2
Sejem in občina v Gornji Radgoni na dveh bregovih
Kdo koga
V Muri nadaljujejo
Rado Bohinc
Miha Vodenik
z racionalizacijo
Ekološka patrulja peš ob mejni reki Kučnici
Mejna Kučnica -mejni problem
proizvodnje. Se diskusije za šankom uresničujejo?
Kaj pa mi brez srebrne žlice?
S Prešernovo nagrajenko Metko Kuhar o vitkosti, vrednotah in prekmurskem duhu
str. 14
ZVEZDA - DIANA
Murska Sobota, d. o. o.
OBIŠČITE TRG v hotelu DIANA Murska Sobota
V termalno-rekreacijskem centru v hotelu Diana si boste pridobili ali ohranili svoje zdravje in kondicijo.
NAREDITE NEKAJ ZASE, OBIŠČITE TRC
v hotelu DIANA!
NAROČNIK
£______________________AKTUALNO OKOLI NAS 24. januar 2002 »RIM
Čakajoč na Godota?
V Mariboru prvi posvet o ustanovitvi pokrajin
Ali bo Pomurje regija, zaenkrat še ni jasno
rav gotovo se še spomnite prispevka prof. Reinerja Ei-chenbergerja v Evropski prilogi iz leta 1996 z naslovom »Zakaj so Švicarji rekli NE«?! Eichenberger je dokaj natančno podal rezultate tamkajšnjega referenduma, pri čemer so za članstvo v EU v veliki večini glasovali ljudje, ki so si od članstva obetali dobre (oz. še boljše) službe. To je ekonomsko sicer racionalno, vendar je bilo na drugi strani vseeno več tistih, ki si člastva niso želeli, in tako Švica še vedno ni članica EU.
Novice, s katerimi nas v zadnjem času razveseljujejo vladni predstavniki, odgovorni za pridružitev Slovenije k EU, so več kot razveseljive; tako je Slovenija končno nekje - vsaj nekaj časa - prva. Ne glede na to, da so poglavja v glavnem zaprta samo »začasno« ter da so ostala odprta samo tista, ki zadevajo prihodnji pretok denarja med Ljubljano in Brusljem (in obratno), je nedvomno dober občutek, da nas imajo uradniki in uradnice EU že nekako »za svoje«. Torej, Slovenija gre nedvomno naprej tudi na tem področju!
Kar me je začelo skrbeti zadnje dni, pa je vedno več signalov, da se širitev mogoče ne bo zgodila »že« v letu 2004, marveč »verjetno leto pozneje«. Ne samo da postavljajo populistični politiki na slovenskih mejah s strašenjem pred novimi članicami temelje morebitnemu uspehu na bližajočih se volitvah v letih 2003 in 2004, marveč se že tu in tam najde tudi kakšen gospodarstvenik, ki javno podvomi o letnici 2004. Kot da bi se zopet začela ponavljati zgodba izpred nekaj let, ko smo v uradnih dokumentih lahko prebrali, da bo vstop leta 2000, potem pa se je vstop vedno bolj odmikal.
Nedvomno je res, da ima Evropska unija težave pri poskusih, da bi reformirala svoje institucije, ki so bile predvidene za polovico manj držav, kot jih je sedaj v uniji. To pa je tudi glavni razlog, da bomo v prihodnjih tednih in mesecih čedalje pogosteje slišali, kako države kandidatke še vedno ne izpolnjujemo vseh pogojev za članstvo, oziroma tudi če jih izpolnjujemo, da jih ne dovolj. Tako se bomo Slovenke in Slovenci še dodatno potrudili, pripravili še boljša strateška izhodišča in papirje, investirali proračunski denar prvenstveno v projekte, ki gredo na roko (tudi) evropskim interesom in pri tem trepetali, samo da si EU ne premisli.
Kot kažejo meritve javnega mnenja, je razpoloženje kandidatk za članstvo dokaj različno. Še najbolj se članstva veselijo Romuni (80 odstotkov) in Bolgari (dobrih 70 odstotkov). Članstva se veseli tudi več kot 50 odstotkov Madžarov, Slovakov in Poljakov, medtem ko je med Čehi, Litvanci, Estonci in Latvijci skupaj s Slovenci manj kot 50 odstokov privržencev uniji. Ne glede na muhavost tovrstnih analiz bo moralo biti v uspešno širitev EU investiranega še veliko promocijskega denarja; tako na strani EU kot tudi v državah kandidatkah. Predvsem pa bodo morale biti čim prej končane - delovne skupine pri Evropski komisiji so bile ustanovljene že davno - institucionalne reforme v EU. Slovenija pa se bo morala pogumneje oprijeti projekta decentralizacije. Pri tem kažejo izkušnje Madžarske, Poljske in Češke, da je zelo pomembno, da je proces voden transparentno in demokratično. Skratka, priti mora iz uradov Ministrstva za notranje zadeve in »ekspertno« zasedene okrogle mize, ki jih organizirajo posamezni regionalni politiki, nikakor ne smejo biti dovolj. Na koncu mora biti večina prebivalcev in prebivalk v regijah - to pa pomeni v celotni Sloveniji - zadovoljna z izidom regionalizacije. Tako kot bo morala biti zadovoljna tudi s članstvom v Evropski uniji.
Andrej Horvat ■ I
Na posvetu niso dali odgovora o številu in financiranju pokrajin --------------------—----------------------------------------------------------
o sedaj so pripravljale pogovore o ustanavljanju pokrajin predvsem stranke in še to bolj na splošni ravni. Prejšnji teden pa je Urad za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) v Mariboru pripravil posvet, prvega od šestih, ki bodo potekali ob ustanavljanju pokrajin po vsej Sloveniji, na katerem so podali že nekatere konkretne odgovore. Posvet sta vodila minister dr. Rado Bohinc in državna sekretarka pri MNZ Astrid Prašnikar, ki sta najprej podala nekaj pojasnil, pozneje pa tudi odgovarjala na vprašanja udeležencev, med katerimi so bili župani, poslanci, državni svetniki ter predstavniki fakultet, regionalnih razvojnih agencij in gospodarskih združenj.
Pristojnosti, naloge in organi pokrajin
Kot vemo, je bilo že večkrat poudarjeno, da so si vse države EU zadale program decentralizacije, v Sloveniji pa tega'v devetdesetih letih ni bilo, ampak so se o stvari začeli resneje pogovarjati komaj lansko leto, ko je Evropa kot eno od pomanjkljivosti Slovenije večkrat omenjala ravno regionalno politiko. Priprave so tako stekle in na tokratnem posvetu so pred udeleženci na mizah že bili predlogi Zakona o pokrajinah, vendar tokrat le še kot delovno gradivo. Namen posveta je torej bil, predelati gradivo ter se s predstavniki lokalnih skupnosti in drugih institucij pogovoriti o morebitnih sugestijah, idejah in nesoglasjih.
Prvo vprašanje, kot je poudaril tudi minister Bohinc, naj bi bilo o nalogah in pristojnostih pokrajin. Tako naj bi po predlogu MNZ naloge delili na izbirne in obvezne. Med prve.štejejo naloge, kot je pospeševanje razvoja malega gospodarstva, turizma in ribištva, ki bi bile določene s statutom pokrajine. Med druge pa predvsem tiste naloge, ki bi jih na pokrajino prenesli iz državne ali občinske pristojnosti, kot so na primer: spodbujanje skladnega regionalnega razvoja; načrtovanje, gradnja in vzdrževanje re-
gionalnih cest; ustanavljanje nižjih in srednjih poklanih šol ter domov za učence in dijake; odlaganje komunalnih odpadkov ipd.
Na posvetu pa so predstavili
tudi organe, ki naj bi vodili pokrajino. Med te spadajo: pokrajinski svet, ki sprejema proračun, statut ter druge potrebne akte in je neposredno voljeno predstavniško telo pokrajine; predsednik pokrajine, ki ga posredno izvoli pokrajinski svet in predstavlja ter zastopa pokrajino; ter pokrajinski odbor, katerega člane predlaga predsednik pokrajine, in ki predvsem daje le določene predloge ter usmerja in nadzoruje delo pokrajinske uprave. Pokrajinska uprava pa je tisti aktivni organ, ki opravlja upravne naloge pokrajine in katerega sestavljajo poleg uslužbencev še direktor uprave, ki vodi upravo, in urad za pritožbe.
Koliko pokrajin?
Kljub precej izčrpnemu gradivu o sestavi in nalogah pokrajin, pa se pri MNZ še vedno izogibajo za javnost najbolj aktualnemu vprašanju, kolikšno število pokrajin bomo imeli in kako bodo razdeljene. To je verjetno tudi za Pomurce aktualno vprašanje, saj se vedno več ljudi, predvsem političnih osebnosti, pri nas nagiba k ustanovitvi svoje pokrajine. Kot pravi državna sekretarka Prašnikarjeva, evropsko priporočilo, da naj bi imeli dvanajst pokrajin z najmanj sto tisoč prebivalci, ni nujno upoštevati. Razprava, ki so jo sprožili o številu pokrajin nekateri udeleženci posveta, je namreč pokazala, da je veliko drugačnih mnenj, ki jih bo, kot obljublja sekretarka, treba upoštevati. Kljub temu pa so se že začele pripravljati strokovne podlage, na osnovi katerih bi določili število pokrajin. Kot pravi minister Bohinc, gre predvsem za pripravo kriterijev, ki bodo upoštevali kulturno in tradicionalno povezanost, go
spodarsko podstat ter infrastruB turno povezanost.
Veliko razpravljavcev pa j£ motilo tudi to, da se zaenkrat š£ nič ne omenja financiranje p° krajin. To naj bi bilo po mnenj« nekaterih eno ključnih vprašani Minister Bohinc je na to vpf1' šanje odgovoril, da je finančne mu ministrstvu že naloženo, d« obravnava projekt ovrednotenj« vseh nalog, ki bodo prešle n« pokrajine, predvsem glede v$' ne stroškov in zaposlenih. Ko b° to opravljeno, bo verjetno kaj več znano o financiranju.
Udeleženci posveta so imel' največ pripomb na predloge0 financiranju in številu pokrajin glede pristojnosti in organo*' pokrajin pa vse kaže, da so bil' zadovoljni s predlogi notranjeg« ministrstva. Toda ne vsi. Čeprav se je sekretarka pohvalila, da so verjetno prav predlogi glede organov pokrajin najbolj dodelani je rogašovski župan Janko Halb ugotovil, da imajo tudi ti majhl ne, a zelo pomembne pomanjkljivosti. Predsednik pokrajinf naj bi imel glede na to, kar je zapisano v gradivu, več pristojnosti kot predsednik vlade. Gradi, vo tudi predvideva, da lahko e( kandidat kandidira za več funW cij in je na vse lahko tudi izvoH jen. Nič pa ni tudi dorečenega ° sedežih pokrajin. Na naštete pripombe nihče iz ministrstva ni imel odgovorov, ampak so sam0' obljubili, da jih bodo upoštevali in proučili. -
Glede na to, da veliko vpfM šanj o pokrajinah sploh še ni načetih, in da imajo tudi tista, Z« katera mislijo, da so dobro dode lana, kljub vsemu pomanjkljiv0] sti, čaka notranje ministrstvo R veliko dela, preden bomo žarel dobili pokrajine.
C. K.*
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper. Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Johnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva In uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročnika služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RŠ za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103.
Naklada: 16500 izvodov.
Elektronska pošta:
Vestnik: vestnik@p-inf.si,
Venera: venera@p-inf.si.
Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si.
Bankrot srbskega bančništva
Za sanacijo Beobanke, Beograjske banke, Jugobanke in Invest banke bi potrebovali 5,3 milijarde ameriških dolarjev - Ljudje še bolj zaupajo marki kot evru
eseto obletnico mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške so srbski elektronski mediji umestili le med koledar dogodkov, ki so se 15. januarja pripetili v preteklosti. Iz bolj ali manj utemeljenih razlogov ljudstvo in aktualne politike zanimajo dogodki, ki so povezani z njihovih življenjskim standardom, zlasti po sesutju štirih največjih srbskih bank Beobanke, Beograjske banke, Jugobanke in Invest banke, ki so zaznamovale začetek novega leta.
Prav v minulem desetletju se je z Miloševičevimi finančnimi transakcijami na denarnem področju marsikaj dogajalo. Na začetku devetdesetih let se je z njegovim vpadom v monetarni sistem, težkim poldrugo milijardo ameriških dolarjev, pravzaprav začel razpad tedanje SFRJ. Srbi so Miloševičevo darilo do konca izkoristili; lažne dinarje so pretopili v nemške marke in v povprečju opravili zadnji nakup avtomobilov in bele tehnike. Navsezadnje je bila tedaj povprečna plača srednjega razreda okoli 3000 nemških mark. Toda veselica je trajala še kakšno leto, dokler se po likvidaciji prvih de- I
narnih piramid, kakršno je ustvaril Jezdimir Vasiljevič, spet ni vse sesulo. Redki so obogateli, večina je ostala brez svojih prihrankov -ne glede na njihovo poreklo.
Tak je bil uvod v največjo hiperinflacijo v zgodovini človeštva, ki jo je pred osmimi leti presekal tedanji guverner NB Jugoslavije Dragoslav Avramovič, ko je stala na koncu hiperinflacijske balade ena nemška marka 12 milijonov Miloševičevih dinarjev. V tistih časih je bil povprečni zaslužek dobro obiskanih kavarn okoli 10 mark, kajpak, če so do jutra uspele iztržek v dinarjih zamenjati v marke. Skratka, domala vsi navad
ni smrtniki, razen uslužbencev v državnih bankah, ki so se z letošnjim novim letom znašle na bobnu, so tolkli revščino; le Miloševičev! bankirji so na mesec povprečno zaslužili kakih 1000 nemških mark. Če odmislimo kriminalce v poslovnem svetu, so družine bančnih uslužbencev najlažje preživele Miloševičeve čase. In tudi zdaj, ko so ostali brez dela, so dobili nekakšen privilegij, o kakršnem se kakim 800.000 brezposelnim še sanja ne. Večina izmed 8500 odpuščenih bančnih uslužbencev bo z odpravnino v vrednosti 6000 nemških mark relativno mirno preživela leto, ko bodo najsposobnejši prav gotovo našli zaposlitev v novih bankah, ki jih že ustanavljajo, ali pa v tujih, ki od lanskega poletja prihajajo na srbski trg. Drugi brezposelni so se znašli na cesti bolj ali manj le z delovnimi knjižicami, ki so jih prenesli na borzo dela, od koder se
bodo težko premaknili - do leta 2004 napovedujejo 1,1 milijona brezposelnih!
Okoli denarja pa se tako rekoč vrti vse. Ljudem je postala zavoljo grenkih izkušenj z Miloševičevim bančništvom najzanesljivejša banka njihova žimnica. Najbolj so jo osiromašili tedaj, ko so dajale finančne piramide na začetku devetdesetih več kot 10 odstotkov mesečnih obresti na devizne vloge. To je bila ena zadnjih vab za denar državljanov, ki ga je treba, kot je tedaj govoril Miloševič, preusmeriti v razvoj. Podobno kot z ljudmi so ravnali tudi z državnimi bankami, ki so se pogrezale s političnimi tovarnami in velikimi sistemi, zaradi katerih bi potrebovali dobrih 10 milijard ameriških dolarjev za sanacijo srbskega bančništva - od tega 5,3 milijarde za rešitev velike četverice.
Smrt političnega bančništva v Srbiji so pozdravili v mednarod
nih denarnih ustanovah, guvern°f NB Jugoslavije Mladan Dinkič P3 pravi, da bodo do junija, ko naj b1 končali z likvidacijskim postop' kom, opravili več kot 90 odsto1' kov sanacije bančnega sistem0'« Srbiji. Navadni smrtniki gleda)0 na vse to dokaj neprizadeto, tak° kot so se neprizadeto odzvali113 zamenjavo nemške marke z °v' rom. V srbskih trgovinah, gosti°' skih in drugih lokalih lahko namc' sto v dinarjih plačate račune Še naprej v markah, medtem ko evf° lahko zamenjate v dinarje 1°* bankah in menjalnicah. Popolt10” ma drugače je v Črni gori, kjer r od novega leta namesto dosed3' nje nemške marke evro glavfl0 plačilno sredstvo. Podobno je tud na Kosovu. A vse to se dogaj0 eni državi, ki se še imenuje ZR J11 goslavija.	j
Njene denarne zgodbe je tak | rekoč že konec, a tudi politični ° kaže bolje. Črnogledi pravijo,01 naj bi se spomladi začel razp° države, tako imenovane »žablj°sK federacije«, ki letos slavi dese obletnico.	. I
Peter Potočni’ dopisnik iz Beograd9
WK 24. januar 2002
AKTUALNO DOMA
V Muri nadaljujejo z racionalizacijo proizvodnje
Se diskusije za
šankom uresničujejo?
Proizvodnjo v obratih v Lendavi in Gornjih Petrovcih bodo med spomladanskimi dopusti preselili v Mursko Soboto
oslovni načrt družbe za leto 2002 in načrt prestrukturiranja, ki sta sestavna dela razvojne strategije do leta 2005, sta dokumenta, ki v tem trenutku najbolj obremenjujeta vodstvo in, zaposlene v največjem pomurskem podjetju, v soboški Muri. Poslovni rezultati zadnjih dveh let niso ugodni in v družbi Mura so vse sile zastavili za izboljšanje trenutnih razmer. V vodstvu se zavedajo odgovornosti pred zaposlenimi in okoljem, zato bodo izpeljali vse ukrepe in aktivnosti, ki so v njihovi pristojnosti, pri tem pa upravičeno pričakujejo tudi širšo družbeno podporo.
Pa ne le moralno, saj ta ne zaleže veliko, pač pa predvsem materialno, saj je Mura podjetje, ki s 5.500 zaposlenimi in s svojo vpetostjo v svetovne gospodarske tokove daleč presega pomurske razsežnosti.
Krepitev marketinške funkcije, povečanje prodaje lastnih blagovnih znamk in racionalizacija stroškov poslovanja so aktivnosti, ki jih že izvajajo, prav slednja pa v zadnjem času najbolj odmeva v pomurski javnosti in med zaposlenimi v Muri. Projekt
Zupan Prša in svetniki »zelo nujno« povabljeni v Ljubljano
»Nisem kriv!«
Predlog bo le obravnaval Državni zbor R Slovenije
delo se je, da se je vroča juha okrog namere Vlade R Slovenije, da bi razpustila Občinski svet Občine Velika Polana in razrešila župana Štefana Pršo, skoraj povsem ohladila. Toda prejšnji teden je znova zavrela.
V sredo je namreč prišlo v Veliko Polano »zelo nujno« sporočilo, da je naslednji dan (v četrtek, 17. jan.) sklicana izredna seja Odbora Državnega zbora R Slovenije za notranjo politiko, na kateri bodo obravnavali tudi predlog za začetek postopka za razpustitev občinskega sveta in razrešitev župana. Vsi »prizadeti« so bili povabljeni na sejo, v Ljubljano pa sta odpotovala samo župan in Damjan Jaklin, edini svetnik, ki je na. njegovi strani, ker si drugi, kot nam je povedal nekdo iz »nasprotnega tabora«, niso uspeli urediti v tako kratkem času odsotnosti z delovnega mesta, dva pa sta bila na bolniškem dopustu. Tako so člani omenjenega odbora lahko slišali v glavnem le no stran, županovo torej, sicer pa o predlogu niso glasovali, ampak so se dogovorili, da bo sledilo nadaljevanje 18. izredne seje. Datum je že določen, in sicer se bo to zgodilo ta petek.
In kako na vso stvar po prvi seji gleda župan Štefan Prša? Še vedno vztraja pri oceni, da ni on kriv za nastale razmere - ker niso sprejeli proračuna za leto 2001, poskrbeli za ureditev ustanoviteljskih pravic občine do OŠ Miška Kranjca Velika Polana, imenovali delovnih teles občinskega
sveta idr. ampak da je vse to v pristojnosti občinskega sveta.
»Prvič moram reči, da se je glede omenjene seje odbora za notranjo politiko zadeva organizirala tako, da druge strani ne bi bilo zraven. Jaz pa nisem imel priložnosti, da bi dejansko osvetlil vso stvar in predstavil argumente. Kot gradivo je bil priložen le dopis članov občinskega sveta predsedniku Državnega zbora Borutu Pahorju, ne pa
»Predlog Občine Velika'Polana in članov Občinskega sveta z dne 11. 12. 2001, kot je bilo navedeno v vabilu za sklic seje. Ni pa bilo gradiva, ki sem ga pripravil jaz in ga poslal v Ljubljano, v njem pa sem med drugim dokazal, da sem pripravil proračun in ga predlagal občinskemu svetu, naj ga obravnava in sprejme.
Enako je bilo glede zaključnega računa in predloga članov za delovna telesa. Vse to mi je občinski svet zavrnil, zapisano pa je v zapisniku. To sem skušal pojasniti na omenjeni seji in povedal tudi, da predsednik komisije za mandatna vprašanja, ki je tudi podžupan, ne komunicira več z menoj oz. občinsko upravo. Sem je prišel samo takrat, ko je prinesel te zapisnike, in še to v unifor-
združitve tovarn ženskih plaščev in ženskih oblačil je končan, teče pa še proces racionalizacije proizvodnje, ki naj bi prispeval k zmanjševanju stroškov.
V vodstvu Mure so že lani napovedali, da bo imela združitev obeh ženskih programov za posledico presežne delavce na posameznih delovnih mestih in pr-
mi. Več kot dve leti pa sploh ne kliče ne mene ne občinske uprave ...«
Župan Štefan Prša nam je v pogovoru po vrnitvi iz Ljubljane tudi povedal, da se ne strinja z razrešitvijo, ker »župana po zakonu ni mogoče razrešiti«, ampak da je treba razpustiti le občinski svet. Prav tako se nikakor ne strinja, da bi irrtenovali za začasnega upravitelja načelnika Upravne enote Lendava Štefana Gjerkeša, ker bi to lahko imelo (zaradi njegovega položaja) škodljive posledice pri denacionalizacijskem postopku v zvezi z vaškim domom (prej zadruž
nim) V Veliki Polani. Po njegovem mnenju naj bi Gjerkeš že podpisal škodljivo pogodbo o plačevanju najemnine občini in obenem kmetijski zadrugi za koriščenje prostorov, ki jih uporablja tamkajšnji krajevni urad. Prav tako nam je dejal, da ne namerava sklicati seje občinskega sveta, ker to nima smisla.
Če bi bilo res vse tako, kot trdi župan Prša, potem je čudno, zakaj je Državni zbor že uvrstil na dnevni red tokratnega zasedanja tudi predlog za začetek postopka za razpustitev občinskega sveta in razrešitev župana Občine Velika Polana. So v ospredju res politični razlogi? Eni pravijo, da je res tako, drugi to odločno zanikajo.
Jože Graj ■
vih 120 delavcev je v začetku letošnjega januarja že prejelo sklepe, da so postali trajni presežki. Zmanjševanje števila zaposlenih se s tem seveda ni končalo, saj naj bi se do leta 2005 zaposlenost v Muri zmanjšala še za nadaljnjih 1.500 delavcev.
K racionalizaciji stroškov poslovanja prispeva tudi koncentracija proizvodnje. Na vprašanje, ali bo morda prišlo do zapiranja zunanjih obratov, je predsednik uprave Božo Kuharič v pogovoru za Vestnik pred pol leta sicer izjavil, da tudi to ni
izključeno, vendar o tem zaenkrat ne razmišljajo. Kaže pa, da se »diskusije za šankom« vendarle uresničujejo, saj so se v Muri odločili, da bodo obrata v Lendavi in Gornjih Petrovcih zaprli. Zaposlene, v lendavskem obratu so s tem seznanili minuli ponedeljek, v torek pa so dobili takšno informacijo tudi zaposleni v obratu v Gornjih Petrovcih.
»Včasu spomladanskih dopustov, v marcu in aprilu 2002, bomo izvedli preselitev proizvodnje iz obrata Gornji Petrovci in obrata Lendava v Mursko Soboto. Obrat v Gornjih Petrovcih, zaposlenih 218 delavcev, specializirana proizvodnja kril in ženskih hlač, in obrat Lendava, zaposlenih 216 delavcev, specializirana proizvodnja moških plaščev 'in jaken, sta najmanjša obrata v podjetju in oba dosegata načrtovane proizvodne cilje. Preselitev obratov sodi v projekt organizacijskega prestrukturiranja druž-. be in ne gre za preselitev zaradi slabega poslovanja teh obratov. Optimalna izkoriščenost kapacitet na matični lokaciji, večja specializacija obratov in učinkovitejša organizacija dela so osnovni razlogi za odločitev, ki pomeni tudi stroškovno racionalizacijo,« sO v sporočilu medijem zapisali v službi za stike z javnostjo v soboški Muri.
V Muri zatrjujejo, da gre pri takšni odločitvi le za preselitev zaposlenih v proizvodnjo v Murski Soboti in ne za izgubo delovnih mest. Po zaprtju obratov v Lendavi in Gornjih Petrovcih tako ostajata še obrata v Gornji Radgoni in Ljutomeru.
V prvem je v dveh izmenah zaposlenih 508, v drugem pa 598 delavcev in proizvodnja v obeh se bo nadaljevala. Možnosti, da bi zaposlene iz katerega od omenjenih obratov prezaposlili v Mursko Soboto, za zdaj ni, saj v proizvodnji v matični tovarni ni na voljo tolikšno število delovnih mest.
Ludvik Kovač ■
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
Komentar
Nedavno je kot strela z jasnega iz sosednje Hrvaške prispela novica, da po 16. januarju prevozniki ne bodo več smeli voziti nafte in naftnih derivatov po hrvaških cestah. Iz ekoloških razlogov naj bi v prihodnje dovoljevali tranzit nafte in naftnih derivatov le po naftovodu, železnici in morskih ali rečnih tranzitnih poteh. Podobne ekološke ukrepe je že pred časom spre-
jela sosednja A vstrija pa tudi druge države EU - to najbolje vedo šoferji tovornjakov, katerih posel je odvisen od točk. Pa nas Avstrija toliko niti ni razburjala, saj je Slovenija nekako navajena, da sprejema zahteva EU brez velikih pritožb. Da pa si Hrvaška izmisli neke »ekološke razloge« za prepoved nafte po cestah, ne, to pa ne! V resnici ne gre za ekološke razloge, to vedo vsi, v bistvu gre za politično posredovanje pri podpiranju hrvaškega gospodarstva. Ni nepomemben podatek, da je bil lani slovenski izvoz bencina in drugih naftnih derivatov v BiH vreden od 6 do 7 milijonov dolarjev in je bil po pomembnosti 15- slovenski izvozni izdelek.
Nafta, ceste, železnice -ekologija? Ne, denar!
Kakšen hura sta torej zagnali slovenski naftni družbi Petrol in Istrabenz ob podpori gospodarske zbornice? To je bil le krik zaradi odvzemanja posla, kajti v BiH izvaža naftne derivate kar petdeset slovenskih podjetij. In kakšna je rešitev? Zakaj slovenska država enostavno ne sprejme recipročnih ukrepov? Ha, potem bi slovenske naftne družbe in druga podjetja videla, kaj pomeni to, upoštevati enake kriterije kot v Evropi! Tudi cestni prevozniki ne bi bili veseli, saj jim predstavlja prevoz nafte po cestah kar velik odstotek posla.
Nam mora torej sosednja država pomagati, da se bo slovenska država končno zavedala, da v slovenski prometni politiki nekaj ni v redu? Se bo sedaj začel kdo spraševati, zakaj pa Slovenija dovoljuje prevoze tako velikih količin ne-, varnih snovi po cestah? In sploh: kakšne so te ceste, po kate- . rih vozijo nafto iz luke ali iz Ljubljane proti Lendavi in nazaj? Tu pa bomo prišli na zelo vroč teren, ki sega ne bo upalo lotiti nobeno ministrstvo. V Pomurju že več kot deset let ■ opozarjamo, da prevozi nafte ne spadajo na cesto, še najmanj na tako, kot je ta v Prekmurju in Prlekiji. Pa se nihče ni oziral na »ekološke in varnostne« zahteve. Avtocesto so kljub temu začeli graditi na zahodu države.
Tovorni promet je bil tudi eden od razlogov, zaradi katerega so se lotili gradnje železniške proge proti Madžarski. Po odprtju promet blaga po njej ni tak, kot so pričakovali. Zakaj?Je odpovedala država? G. Medved v intervjuju sicer pravi, da bi imela država neposredne koristi, če bi težke tovore prevažali po železnici, vendar pa da tega z dekretom ne more določiti. Lahko le poskrbi za uravnoteženo vlaganje v železniško infrastrukturo in obremeni cestnega prevoznika do tč mere, da se mu prevoz velikih tovorov po cesti več ne bo splačal.
In če bodo končno začeli voziti tovore po železnici, ali bo potem še kakšne razlog, da bodo gradili avtocestno povezavo? Da, uravnotežen regionalni razvoj (čeprav na Darsu čudno obračajo besede, češ da bodo avtocesto morali graditi zato, ker je regija manj razvita). In če hočete: tudi odločitev, da se avtocesta začne graditi na zahodu, čeprav je bil po 91. letu prometno najbolj obremenjen vzhod države, je bila politična! Tako kot je politično skoraj vse. Le da je nekje v ozadju še denar, drugje pa ne!
Bernarda B. Peček I
Druga delitev stečajne mase Loga
tečajni postopek za podjetje Logo še vedno ni končan, pa čeprav je bil sklep o tem na murskosoboškem okrožnem sodišču objavljen šestega septembra.
Stečajnega upravitelja dr. Štefana Ščapa je po presoji vrhovnega sodišča o nezdružljivosti funkcij stečajnega upravitelja in direktorja družbe, ki nastopa v vlogi upnika, petindvajsetega septembra zamenjal Miran Žilavec.
Slednji namreč ugotavlja, da se je po novem letu v stečajno maso nateklo okoli tri milijone tolarjev, ki jih bodo razdelili med osemin-devetdeset navadnih upnikov po istem ključu, kot je bila opravljena glavna razdelitev. Tako naj bi se po napovedih stečajnega upravitelja stečajni postopek končal prihodnji mesec, ko bo pripravil še zaključno poročilo in zaprl račun stečajnega dolžnika.
M. H. ■
2 SCENA 24, januar 2002 WSM
Aleksander Abraham trdi:
Sejem in občina v G. Radgoni na dveh bregovih
»Neresnice
blatijo občino in moje osebno
Kdo koga izkorišča?
ime
«
Občina ni solastnica sejma in ne more vplivati na poslovanje, trdijo na radgonski občini; sejmarji pa prepričujejo, da lokalne skupnosti povsod po svetu gradijo ustrezno mestno in sejemsko infrastrukturo

Zapisano v zapisniku z dne 3- 7. 2000 je zelo jasno: del škode zaradi divjadi se povrne iz sredstev za sušo, del pa poravna lovska organizacija
redništvo Vestnika je pred kratkim prejelo pismo iz Občine Šalovci in v njem iskani zapisnik s sestanka na temo: škode zaradi divjadi na kmetijskih posevkih - Šalovci, 3. 7. 2000. Zapisnik je podpisal državni sekretar Maksimilijan Mohorič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, občina pa ga je prejela 24. julija istega leta. Če bi ga takrat poslali tudi vsem prizadetim kmetom, morebiti danes ne bi bilo takšnih razprtij in obtoževanj. Čudno pa je, da jih o vsebini niso seznanili njihovi predstavniki (razen; če ne igrajo dvojne vloge), ki so bili navzoči ves čas obiska gostov iz Ljubljane in so poleg župana, Geze Bačiča (GL Kompas), Andreja Kermavnerja (ZGS), Aleksandra Beera (inšpektorja), Štefana Kovača in Branka Vajn-dorferja (oba ZGS) ter Ivana Obala, pobudnika sestanka, prejeli napisani zapisnik.
Skupina je na terenu julija 2000 ugotovila, da je divjad res naredila veliko škodo na posevkih koruze, pšenice, buč in krompirja, zaščita pred divjadjo je neustrezna, GL Kompas zagotavlja le kemično zaščito, povečana škoda pa je predvsem v obmejnem pasu z Madžarsko. Kmetje so trdili, da divjad ogroža njihov socialni položaj, saj naj bi bila višina škode med 30 in 50 milijoni, G. Kovač in Bačič pa sta zatrdila, da se odstrel kljub očitkom stalno povečuje. G. Mohorič je že na terenu ocenil, da je treba takoj popisati škodo na posevkih in pomagati kmetom reševati težke razmere; zaščita pred divjadjo je po njegovem neustrezna, saj ograje, ki so jih videli, ne ustrezajo standardom, začeti pa je treba tudi spreminjati lovsko-gojitveni in lovskogospodarski načrt, pri tem pa naj aktivno sodeluje lokalna skupnost; v te načrte naj se vključi tudi vrsta in obseg zaščitnih ukrepov pred divjadjo po navodilih svetovalne službe in v soglasju z lastniki in upravljalci zemljišč. Mohorič je tudi dejal: »Ker so nastale povečane škode zaradi divjadi tudi kot posledica suše in s tem povečanega pritiska divjadi na kmetijske kulture, si bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prizadevalo, da se del škode povrne iz naslova interventnega zakona o povrnitvi škod zaradi suše, preostali del pa poravna lovska organizacija, v tem primeru GL Kompas.«
Po prihodu s terena se je sestanek pod vodstvom župana nadaljeval v sejni sobi občine Šalovci. Po razpravi so bili oblikovani naslednji sklepi, ki jih je zapisal Janez Kastelic, višji svetovalec na Ministrstvu na kmetijstvu, gozdarstvo in prehrano: - občina naj takoj skliče strokovno komisijo, ki bo v 10 dneh ocenila škodo lastnikov in po parcelah na uradnih obrazcih ministrstva; - za dolgoročno rešitev problema naj ZGS skupaj z LZS, kmetijsko svetovalno službo in lokalnimi skupnostmi pripravi program za sprejetje skupnih ukrepov in stališč za reševanje problema škod, ki jo povzroča nezavarovana divjad; - GL Kompas naj poskrbi v okviru lovskogospodarskih načrtov za ustrezno zaščito; - prouči naj se možnost povečanja odstrela in ali je mogoče izdati dodatne odločbe za lov na jelenjad in divje prašiče; - vzpostavi naj se stik z madžarskimi lovskimi organizacijami; - zaradi obsega škod in problematike na tem prostoru naj bi bil predstavnik Kmetijske-gozdarske zbornice vedno na voljo županu Občine Šalovci.
Nekdo je pač hitro pozabil, kaj vse so se dogovorili julija 2000. Če bi bili vsi sklepi uresničeni, bi morala biti škoda zaradi divjadi leta 2001 manjša, tako pa ...
Bernarda B. Peček ■


o razmahu sejemske dejavnosti v devetdesetih letih, ko je hotelo imeti v Sloveniji svoj sejem skoraj vsako mesto in združenje, so se zadeve v zadnjem obdobju razčistile. Ne mislim, daje v Sloveniji preveč sejmarjev, je izjavil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec na nedavni tiskovni konferenci, »problem je v tem, da je premalo dobrih sejmarjev in premalo dobre sejemske infrastrukture.« Danes lahko trdimo, da v Sloveniji izstopajo tri velika slovenska sejemska mesta, in sicer Ljubljana, Celje in Gornja Radgona; vsi drugi sejmi bodo zgolj regionalnega pomena.
Če je radgonskemu sejmišču in ekipi uspelo, da so preživeli vse razprtije v devetdesetih letih (spomnimo se samo na priključitev Ljubljanskemu sejmu konec osemdesetih let, ustanovitev Radgonskega sejma in sodna preganjanja, dolgotrajno lastninjenje sejmišča in trganje iz krempljev Ljubljane) in se celo razvijali, pa z današnjim odnosom z lokalno skupnostjo ne morejo biti povsem zadovoljni. Po mnenju Pomurskega sejma jim je uspelo zgolj zaradi racionalnosti poslovanja, malo zaposlenih in poceni infrastrukture, toda skrajni čas je, da občina in župan sejemsko dejavnost vključita v strategijo razvoja občine in ji priznata status, ki ga imajo sejmi v razvitem svetu, kajti povsod po svetu je tako, je prepričan Janez Erjavec, ki se je pred dnevi z ekipo vrnil iz Berlina, »da mesta, regije in država gradijo sejemsko infrastrukturo in potrebno mestno infrastrukturo za ustvarjanje sejemskih dejavnosti. Sejmi brez zunanjih investitorjev nimajo možnosti za preživetje, primer sta Kranj in Maribor.«
Njihov glavni očitek občini je, da se ne zaveda pomena sejma in sejemske dejavnosti, saj ima od tega vsestranske koristi. Pomurski sejem daje za promocijo sejmov in s tem posredno občine med 50 in 70 milijoni, od 100 do 150 milijonov pa še podjetja, ki sodelujejo na sejmih. Po drugi strani pa jih občina obremenjuje z raznimi komunalnimi in drugimi prispevki v višini okrog 7 milijonov.
Na Občini Gornja Radgona pa so drugačnega mnenja; občina ni
Zadnji odgovor?
Zadnji - za
300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
solastnica sejma v G. Radgoni in kot takšna tudi ni kreatorka poslovnih ali kakršnih koli drugih dejavnosti, ki jih ta izvaja; pravzaprav je občina v preteklosti brezplačno dodelila sejmu sedanja zemljišča, kar je močno vplivalo na razvoj sejemske dejavnosti v G. Radgoni, so prepričani v občinskem oddelku za urejanje in varstvo pro-
štora ter komunalno infrastrukt” ro. V letu 2001 je plačal Pomurski sejem za gradnjo prve faze ko”-grešne dvorane komunalni pri' spevek v višini 640.560,00 Sil 5.210.000,00 SIT pa je občin’ zbrala od parkiranja v času največjega kmetijskega sejma, vend” so bila zbrana sredstva porabljen’ za plačilo izvajalcu parkiranja p” djetju Protect Maribor, uredite’ površin za parkiranje in vzdrži vanje javne čistoče v mestu.
Vodja omenjenega oddelk’ Dragan Kujundžič pa je zapisi še nekaj pikrih na račun sejnih
»Sejemski prostor pa se je ra’ vijal stihijsko in nestrokovno, objektov je bilo zgrajenih neleg^' no (brez dovoljenja pristojnih of ganov). Posledice so že nekaj & sa vidne. V letu 2000 je sprejel’ Občina G. Radgona Odlok o za# dalnem načrtu G. Radgona - se jem, ki dolgoročno zagotavlj’ prenovo obstoječih objektov M gradnjo razstaviščnih objektov# potrebe sejma. Za nelegalno zgrajene objekte občina ni prejel’ sredstev, ki bi ji pripadala, to »o: sprememba namembnosti zemljišč, komunalni prispevek, različne priključnine na komunalno infrastrukturo. Znotraj sejmišča F še različne parcele v lasti obči®' za katere bi sejem moral plačat komunalno takso, pa se temu pl’ Čilu izmika.«
Prav bi bilo, da bi si oboji nat” čili čistega vina: občina naj poVt koliko je »iztržila« od drugih podjetij, sejem pa naj vključi občin11 v kreiranje sejemske politike.
Bernarda B. Peček’
Dobrovniška svetnika nista navdušena nad medobčinsko inšpekcijsko službo
»116 tisočakov za * .
komunalnega inš
pektorja je preveč!
«
Ko avto umre v goricah...
Prva seja soboške sekcije mladih menedžerjev in podjetnikov
»Več nas je, močnejši smo!«
ladinska sekcija Kluba managerjev in podjetnikov Murska Sobota je na svoji prvi redni seji sprejela plan svojega trimesečnega delovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in pretoka informacij.
Za delovanje sekcije so si postavili zanimivo in učinkovito organizacijsko strukturo, ki bo omogočala doseganje ciljev. Predstavili pa so tudi svoj internetni portal, ki je skupen projekt članov sekcije: Tomaža Flegarja, Matjaža Pavlinjeka in Sama Koči-le. Portal bo oskrboval okolico in svoje člane s pomembnimi in-
formacijami o podjetništvu. Kot prva aktivnost s področja izobraževanja se članom sekcije že februarja obeta predstavitev kapitalskega in borznega trga, ki ga bo podrobneje razložil uspešni menedžer Rafael Kos v prostorih svojega podjetja Brod na Muri. V marcu pa bodo člani sekcije organizirali trening s področja
komuniciranja z javnostmi. Kot so ocenili udeleženci prve formalne seje, je sekcija »tisto, kar mladi s podjetniško žilico potrebujejo: informacije, izobraževanja in usposabljanje ter druženje«.
Hkrati pa se jim zdi izredno privlačna in pametna ideja, da se ne zapirajo pred okolico: »Vrata so odprta vsem. Več nas je takih, ki gledamo v isto smer, močnejši smo.«
T. K. ■
no od nerešenih vprašanj v občini Dobrovnik, ki je sicer znana po dokaj soglasnem sprejemanju skupnih odločitev, je še vedno problem komunalnega inšpektorja oz. medobčinske inšpekcijske službe. Za sporazum o ustanovitvi in financiranju slednje se je namreč dogovorilo sedem občin: Črenšovci, Odranci, Velika Polana, Turnišče, Lendava, Kobilje in Dobrovnik. Na zadnji seji dobrovniškega občinskega sveta so svetniki glasovali o pristopu k sporazumu, izid pa ni bil tako prepričljiv kot ponavadi: štirje so bili za, dva pa proti. Ištvan Lajter in Ivan Zadravec nista bila preveč zadovoljna z izidom, čeprav je župan Marjan Kardinar poskušal pojasniti, da je bilo to samo glasovanje o soglasju o sprejetju sporazuma, medtem ko naj bi se o odloku glasovalo na eni od naslednjih sej. V čem je problem?
Občina Dobrovnik ima še vedno veliko komunalnih in okoljevarstvenih problemov, zato bi bil potreben po Kardinarjevem mnenju komunalni inšpektor, ki bi ga postavila medobčinska inšpekcijska služba, ustanovljena s strani sedmih omenjenih občin. Problem pa je nastal, ker bi bil po mnenju nekaterih svetnikov
za občino Dobrovnik predrag. Svoje plačilo, ki bi zajemalo plačo, opremo, materialne stroške in računovodske storitve, bi komunalni inšpektor prejemal glede na število prebivalcev v posamezni občini. Za dobrovniško bi to znašalo 5,72 odstotka oziroma konkretno 116 tisočakov na mesec, kar pa se je zdelo.Lajterju
in Zadravcu občutno preveč: tem je bolje, da ga nimamo.* ’ posebej, ker bi morali za ta nar uvesti v proračunu novo stavko (res pa je tudi, da bi ka^ prav tako romale v občinski pf^ račun). Čeprav je glasoval zaJ j svoje dvome izrazil tudi Ja#" Hack: »In sploh ne vemo, ali P učinek dober.« Tako je prišlo P nekoliko nerodne situacije, 5^ bila prav občina Dobrovnik ■ prvimi pobudnicami za ustaI*J vitev medobčinske inšpekcij8* službe. Sama si komunalnega ’ špektorja ne more privoščit’- | bi zanj morala odšteti 600 tis$ tolarjev bruto na mesec. $e i tudi na naslednji seji glasova L končalo s 4 proti 2? Komun^ problemi pa so včasih res F.; reči. Tako so morali npr. V °° ni v lanskem letu odstranit’ 65 starih avtomobilov, ki s° našli na vseh mogočih in gočih krajih - dvorišču, nj’v3 pašnikih in vinogradih. j
Tomo Kol£
M 24. januar 2002 LOKALNA SCENA 5
Ljutomerski varstveno-delovni center slovi
Ljubezen je
Pod skupno streho jim je dobro
I jutomerski varstveno-delovni center še vedno deluje v prostorih šole s prilagojenim programom, čeprav so se J takrat, ko je dobila pred časom nekaj učilnic ljutomerska gimnazija, bali, da si bodo morali iskati nove prostore. Zdaj so zadovoljni, da je občina z njimi uredila najemno razmerje, bivanje pod isto streho s šolarji in srednješolci pa tudi ni prav nič napačno.
Varstveno-delovni center obiskuje šestindvajset varovancev, enaindvajset fantov in pet deklet, skupaj z njimi pa ustvarjajo in živijo trije delovni inštruktorji, varuh in polovični delovni čas še šofer, kuha pa jim šolska kuharica. Novo članico pričakujejo jeseni, ko bo zapustila šolske klopi, sedaj pa jih že obiskuje in spoznava novo okolje. »Prostorske stiske ne poznamo, saj so naši prostori po normativih ministrstva primerni za štirideset varovancev,« je povedala vodja enote in skupinski habilita-tor Lidija Horvatič. V varstvo jih vozijo s kombijem, eden je last varstveno-delovnega centra, drugi pa jih vozi po pogodbi, trije varovanci, ki so doma v Ljutomeru, pa pot domov raje prepešačijo, da se pri tem še malo razgledajo po mestu.
Večina varovancev živi v svojih družinah, tako da še ne čutijo potrebe po vključevanju v stanovanjsko skupnost, o kateri so pred časom sicer že razmišljali. S tem, ko so se pomurski varstveno-delovni centri povezali v za-
Puconski svetniki se držijo občinskih pravil
Za ceste fiftv
Osem milijonov v Puževcih, pet v Beznovcih
I Beznovcih si že nekaj let prizadevajo asfaltirati dva odseka javnih poti v skupni dolžini 550 metrov. Predvide-_____I vajo sicer, da naj bi prišlo do realizacije v letošnjem letu, vendar še vedno nimajo zagotovljenih dovolj finančnih sredstev po veljavnih kriterijih Občine Puconci.
Celotna investicija je bila pri najbolj ugodnem ponudnika ovrednotena s petimi milijoni in 228 tisoč tolarji, 70 odstotkov investicije pa bi tako znašalo tri milijone 660 tisoč tolarjev. Vendar se v Beznovcih zavedajo, da teh sredstev v celoti tudi letos ne bodo mogli zagotoviti, saj je z navedenima odsekoma povezanih le pet gospodinjstev, vsako pa bo prispevalo po 1500 DEM, preostali denar pa bo iz skupnih virov vaškega samoprispevka, ki ga je
za Beznovce letno skupaj milijon tristo tisoč. Zaradi tega sta naslovila predsednik vaškega odbora Beznovci Bela Flegar in predsednik krajevne skupnosti Zenkovci Milan Jakovljevič prošnjo na občinski svet za večji delež občine. S tem bi se njihove bivalne razmere vsaj približale razmeram večine občanov, so zapisali v obrazložitvi. Ta prošnja je na seji med svetniki zanetila kar precej razprav, še posebej, ker so se na občinskem svetu že pred časom dogovorili, da bodo za vse tovrstne investicije iz občinske malhe vedno podelili polovico potrebnih sredstev. Izkazalo pa se je tudi, da je cestna infrastruktura pereč problem skoraj v vsaki vasi, tako pereč, da lahko dvigne tudi precej hude krvi. Čeprav so iz Beznovec v bistvu prosili za izjemno odstopanje od sporazuma 50 : 50, je na koncu vendarle obveljal sklep, da bo polovico inve-
vod, pa se jim je možnost vključitve odprla v Gornji Radgoni, kjer stanovanjska skupnost že obstaja. »Morda pa bo z leti vendarle potrebno razmišljati tudi o tem, da se stanovanjska skupnost ali vsaj varovana stanovanja uredijo še kje, saj se varovanci starajo, tako pa tudi njihovi starši, ki sedaj skrbijo zanje,« je povedala sogovornica.
Zaslužek je za žepnino
Ljutomerski varstveno-delovni center že nekaj časa slovi po ročno tkanih preprogah in drugih izdelkih, ki jih na statvah izdelujejo njihovi varovanci, na trgu pa se predstavljajo tudi z izdelki iz papirja, poslikano svilo, okraski in nakitom, ki ga oblikujejo z vlivanjem, in še raznimi drugimi izdelki iz blaga. Potem je tu še lesarska delavnica, kjer izdelujejo majhne spominke, v tem času pa ponujajo tudi lične krmilnice in valilnice. Vse, kar izdelajo, tudi sproti prodajo, uspešno pa je bilo tudi predpraznično sodelovanje z lokalno turi-
sticije pokrila vas, polovico pa občina. Na koncu pa so se svetniki neformalno vseeno strinjali, da bi lahko v izjemnih okoliščinah naredili tudi odklon od dogovorjene delitve sredstev.
Manj problemov pa je bilo pri obravnavanju prošnje za sofinanciranje gradnje ceste v Puževcih, ki pelje mimo gasilskega doma do deponije za sladkorno
Eden od vmesnih zbirnih centrov za odpadke naj bi bil tudi v rogašovski občini
Primerna je gramoznica na Pertoči
a eni zadnjih sej rogašovskega občinskega sveta so se pogovarjali svetniki na pobudo predstavnikov Sauber-macehr - Komunale iz Murske Sobote o vmesnem zbirnem centru za kosovne odpadke, ki naj bi ga imelo omenjeno podjetje, ker takšne centre velevajo evropski predpisi, tudi v njihovi občini. Kot najustreznejšo lokacijo so na seji omenjali gramoznico na Pertoči, katere lastnik je KS Pertoča.
Ker pa se takrat na seji kljub predlogom še niso odločili, kje natančno bi ta center lahko bil, so sprejeli dopolnilni sklep, s katerim občinski svet poziva krajevne skupnosti v občini, da če so zainteresirane, predlagajo možno lokacijo. Rok je bil do konca decembra. Kot smo izvedeli, v tem roku nihče ni podal druge ponudbe. Ker pa se je govorilo o lokaciji na Pertoči in bo verjetno ta
stično organizacijo, ko so na sejmih prodajali izdelke svojih rok.
Vsi varovanci nimajo daru za oblikovanje, so pa lahko uspešni pri kooperantskih delih. Dela jim odstopa podjetje Var iz Gornje Radgone, od septembra pa delajo tudi za Elgo iz Vidonec. »To delo so si pridobile tudi vmesne delavnice v Murski Soboti, kar pa se nam ne zdi prav, saj naj bi tam opravljati zahtevnejše programe. Tako pa nam kar vztrajno pobirajo za nas primerna dela,« je menila Lidija Horvatič. Čeprav osnovni namen varstveno-delov-nih centrov ni pridobitno delo, ampak varovanje in zaposlitev varovancev, pa slednji komaj čakajo dan, ko jim razdelijo zasluženo žepnino, toda zanje primernega dela ni lahko dobiti. »Seveda pa se vsa delovna mesta in delovni postopki prilagajajo njihovim posamičnim sposobnostim in tudi njihovim željam in potrebam. Nihče nikogar ne sili v neko delo, ki mu ne leži in ki ga odklanja,« je še povedala.
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Podjetje za informiranje, d. d., Ul. a Novaka 13. Murska Soliota
peso in tehtnice. Ta cesta je zelo obremenjena, zato bi v Puževcih radi zgradili pet metrov široko cesto in jo asfaltirali z grobim petcentimetrskim in finim tri-centimetrskim asfaltom. Zaradi širšega pomena ceste so občinski svet zaprosili za sofinanciranje v višini 50 odstotkov in tu ni bilo nobenega problema, saj so svetniki soglasno podprli pomoč občine v omenjeni višini. Ve se že tudi, kolikšen je skupni predračun za modernizacijo ceste: 8 milijonov tolarjev.
Tomo Koleš ■
tudi izbrana, smo povprašali predsednika KS Pertoča Marjana Per-ša, kaj o tem pravijo pri njih. Kot je sam povedal, je pogovore svetnikov prenesel članom sveta krajevne skupnosti, ki pa nad lokacijo niso bili preveč navdušeni.
In za kakšen center sploh gre? Podjetje Saubermacher - Komunala načrtuje gradnjo, kot so takrat na seji povedali njihovi predstavniki, več takšnih centrov v
Varovanci ljutomerskega varstveno-delovnega centra preden sedejo za mizo, telovadijo.
Radi imajo rože
Poleg lastnega in kooperantskega programa pa dajejo velik poudarek tudi prostočasnim in interesnim dejavnostim, varovanci pa od vseh krožkov še najraje obiskujejo vrtnarskega in cvetličnega. Z rožami je delo tudi pozimi, saj negujejo potaknjence, s katerimi bodo na pomlad okrasili okenske police, negujejo pa tudi sobne rože. Lani so se prijavili na tekmovanje za najlepša okenska korita, ki ga je objavil klub revije Gaja, vendar so jih ocenjevalci »pozabili« obiskati. Njihova naloga pa je tudi skrb za okoliške zelenice, kjer so si postavili klopi in kjer ob lepih dnevih preživljajo prosti čas. In ker nimajo lastnega vrta, radi pomagajo najemniku šolskega vrta in si tako prislužijo zelenjavo za kuhinjo.
Da bi ostali zdravi, telovadijo in pijejo vodo
Varovanci pa so tudi navdušeni športniki, saj se udeležujejo specialne olimpiade, še posebej pa se ogrevajo za košarko in mali nogomet, vsak dan pred malico pa imajo tudi minute za zdravje, ko družno s svojimi vzgojitelji telovadijo.
K skupni skrbi za zdravje so povabili tudi starše, na takih skupnih srečanjih pa je že dvakrat gostovala zdravnica Simčiča Cesa-rac, dr. med., in predavala o kroničnih boleznih in zdravi prehrani. Po tem so se tudi odločili, da v delavnicah ne bodo več pili sladkih sokov, ampak bodo žejo gasili z navadno vodo, postavili pa bodo tudi avtomate za vodo. »Za naše zdravje pa tudi zelo dobro skrbi zobna ambulanta. Vsa-
Pomurju. Namen teh vmesnih centrov je predvsem zbiranje in ne odlaganje kosovnih odpadkov. Tako bodo namesto letnega zbiranja kosovnih odpadkov po hišah sedaj zbirali odpadke v teh centrih in jih potem od tu odvažali drugam na odlagališča.
S tem naj bi se določila le ena lokacija za večje območje, ne pa kot je sedaj, ko pri zbiranju odpadkov vsak le-te odloži pred svojo hišo in čaka na odvoz odpadkov, ki poteka enkrat ali dvakrat na leto. To zbirno mesto pa bi bilo tudi primerno urejeno z več zabojniki, primernim platojem proti odtekanju nevarnih snovi (rje) v zemljo in ograjo okrog
ko leto nas pokličejo na preventivne preglede in potem, če je potrebno, nas naročajo na zdravljenje,« je povedala Horvatiče-va.
Skrb za zdravo življenje pa dopolnjujejo tudi s poletnim letovanjem. Zadnji dve leti so gostovali v Andrejevem domu na Pohorju, letos pa iščejo ugodno možnost v zdravilišču ali na morju. Ugodno zato, ker si morajo plačati letovanje varovanci sami, saj ministrstvo za to ne namenja sredstev, sam varstveno-delovni center pa tudi lahko pokrije le manjši del stroškov. In čeprav je cena ugodna, si vsi varovanci letovanja le ne morejo privoščiti.
Ljubezen je nekaj lepega
Še pred letovanjem pa bo za njih pomemben praznik Valentinovo. Takrat si polepšajo prostore, na pano pa pripnejo ljubezenske želje. Varovanci so zelo zaljubljeni in ljubezen je tudi njihova najbolj priljubljena tema pogovorov. »Veliko jim pomenijo že sam pogled, vprašanje in dotik, ljubezen pa si izpovedujejo odkrito in brez sramu,« je povedala sobesednica.
V delavnicah imajo par, ki si ljubezen izpoveduje že peto leto, okroglo obletnico pa so lani praznovali skupaj, tako kot sploh radi praznujejo vse pomembne dogodke, praznike in rojstne dneve. »Ljubezen je njihova potreba in pravica, pri tem pa vendarle potrebujejo vodenje. Njihove ljubezni sprejemamo z razumevanjem in brez pomislekov,« je povedala vodja ljutomerskega varstveno-delovnega centra Lidija Horvatič.
Majda Horvat, foto: N.J.«
centra. Poleg ekološko primernejšega zbiranja bi imel center tudi neposredno korist za občino, saj naj bi dobil ponudnik, ki bo dal v najem zemljišče, tudi odškodnino, zaposlili naj bi vsaj enega čuvaja, ki bo pazil in sporočal, ko bodo zabojniki polni.
Verjetno pa bi lahko občina izterjala še kakšno infrastrukturno pridobitev, kot je na primer asfaltni dovoz do centra. Sicer pa naj bi zbirni center, konkretno ta v rogašovski občini, če bo zgrajen, uporabljali tudi cankovska in graška občina, saj so vsi tovrstni centri predvideni za večje območje (za okrog osem tisoč prebivalcev). Čeprav zveni zadeva zelo ekolo-
Cankova
Velika priča kovanja od režijskega obrata
Podobno kot v marsikaterih drugih pomurskih občinah, so sprejeli tudi v občini Cankova ob koncu minulega leta predlog odloka o režijskem obratu.
Do njegove formalne ustanovitve, kar naj bi se predvidoma zgodilo aprila letos, bo dela s tega področja po dogovoru opravljalo javno podjetje Komunala iz Murske Sobote. V cankovski občini pričakujejo, da bodo kmalu lahko registrirali režijski obrat za opravljanje javnih del. Na ta način naj bi zagotovili cenejša dela kot doslej.
Sicer pa bo režijski obrat deloval kot samostojna notranja organizacijska enota cankovske občinske uprave. Določeno je, da bo režijski obrat ob ustanovitvi zaposloval najmanj dva delavca. Tolikšno je tudi zdajšnje število zaposlenih, ki opravljata javna dela. O sklenitvi delovnega razmerja odloča predstojnik organa oziroma od njega pooblaščena oseba. Kot je navedeno v odloku, bo režijski obrat deloval na območju cankovske občine, lahko pa tudi zunaj nje, če tako določi predstojnik obrata ali od njega pooblaščena oseba. Denar za obratovanje režijskega obrata se zagotavlja v občinskem proračunu na osnovi letnega programa, ki ga potrdi občinski svet.
Milan Jeršei
ško in prinaša lokalnim skupnostim in ponudnikom zemljišča nekatere koristi ter hkrati zadovoljuje evropske predpise o ravnanju z odpadki, bodo imeli verjetno živeči okrog centra kaj povedati. Da bi jih seznanil z namero, je rogašovski župan Janko Halb minuli petek sklical sestanek z vaško skupnostjo. Tam pa se zaenkrat niso dogovorili nič konkretnega, ampak so le sprejeli sklep, da naj župan organizira sestanek z ljudmi, živečimi okrog predlagane lokacije za center, in jim skupaj s strokovnjaki za komunalne zadeve natančneje razloži, kakšna bosta namen in korist centra.
C. K. ■
o
24. januar 2002
0 predelavi odpadnih olj v Lendavi bodo odločali na ministrstvu za okolje in prostor
Po šestih letih uspešno končan stečaj Kmetijstva Črnci
Kmetijstvo Črnci zdaj
kot delniška družba
Za prodano premoženje iztržili le tretjino ocenjene vrednosti, v celoti pa so poplačali le tiste upnike, ki so svoje terjatve spremenili v lastniške deleže
Albin Brenči pričakuje skorajšnjo javno razgrnitev projekta
pravna enota Lendava je poslala sredi prejšnjega tedna na ministrstvo za okolje in prostor dokumentacijo Podjetja Albin Promotion za projekt predelave rabljenih gum in odpadnih olj. Po besedah direktorja Albina Brencla so dokumentacijo projekta opremili z vsemi zahtevanimi študijami o vplivu proizvodnje na okolje, zato pričakuje, da bodo v desetih dneh razpisali javno razgrnitev in javno razpravo.
Podjetje si je pridobilo tudi certifikat ISO 14000, kar pomeni, da ima lastno ekološko službo. »V tem trenutku sem z razvojem dogodkov zadovoljen, nisem pa zadovoljen s počasnostjo reševanja zadeve,« je povedal direktor družbe Albin Brenči, ki je tudi prepričan, da bo pristojno ministrstvo sedaj, ko je preložil vse, kar so zahtevali, težko zavrnilo predlagani projekt. Pričakuje celo, da bodo že januarja projekte tudi javno razgrnili in opravili javno zaslišanje.
In zakaj je lendavska upravna enota predala odločanje o projektu na ministrstvo za okolje in prostor? Pristojna na lendavski upravni enoti Zdenka Tadina je povedala, da je po odloku o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor v primeru posebno nevarnih odpadkov za izdajo lokacijskega dovoljenja pristojno ministrstvo. V pravilniku o ravnanju z odpadki so namreč odpadna mineralna olja uvrščena med nevarne odpadke, v to skupino pa ne sodijo rabljene gume. V primeru predelave le-teh bi odločala upravna enota.
Na ministrstvu za okolje in prostor so nam potrdili, da so sprejeli vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja za spremembo dejavnosti v obstoječih prostorih, prihodnji teden pa bodo tudi že lahko povedali, ali so pristojni za njeno reševanje. V primeru, da so, jo bodo uvrstili na seznam zadev v odločanju.
M. H. I
Rekonstrukcije in zamenjave polnilnih linij
Povratne plastenke in pločevinke v zatonu, steklo spet aktualno
Čeprav bo zaradi novega pravilnika o odpadni embalaži na trgu več steklene embalaže, bo plastika ostala
d 8. januarja lani je družba Mineralna voda oz. Radenska Tri srca priključena Radenski, d. d. Doseženi so večja preglednost, upravljanje in vodenje družbe, osnovna dejavnost Radenske, d. d., pa je polnjenje in prodaja mineralnih in pitnih voda in brezalkoholnih pijač ter razvoj te dejavnosti v okviru Skupine podjetij Pivovarne Laško, so zapisali v gradivu za zadnjo tiskovno konferenco. Mag. Viljem Kozic je odgovoren za tehnologijo in tehniko in o tem smo se z njim tudi pogovarjali. Zimski čas je za polnilce pijač čas obnov in popravil, kajti njihova glavna sezona se začne z višjimi tempe-
raturami.
Trenutno selijo obstoječo PET-linijo, ki jo bodo nadomestili z novo linijo na višji stopnji tehnologije s t. i. sistemom ultraplin, kar pomeni, da ne bo obdelan le produkt, ampak tudi plastenke in zamaški, poleg tega pa bo zmogljivost precej večja; tudi investicijsko je to precej velik zalogaj. Z demontažo so začeli takoj po novem letu. Dobavitelj nove linije je Krones, pripeljali pa naj bi jo do 15. marca oz. do 20. marca, ko je predvidena montaža; z deli naj bi končali 15. maja, nato bo enomesečni poskusni rok delovanja, tako da bi začeli z rednim obratovanjem sredi junija. Njena zmogljivost je 10 oz. 12 tisoč 1,5- ali 0,5-litrskih plastenk gaziranih in negaziranih napitkov na uro. Slednji se zadnje čase bolje prodajajo. Pred montažo linije je treba pripraviti ustrezna tla s kanali za vodo in inštalacijo, tako da bodo do 15. marca potekala gradbena dela.
Ta čas opravljajo določena dela tudi na dokaj novi aseptični liniji, ki bo končana do konca tega
meseca, v celoti pa do 15. marca. Načrtujejo tudi prenovo linije za polnjenje balonov, saj le-ta ne zadostuje več za potrebe tržišča; kupljena je bila bolj za preizkušanje tržišča, zadnje čase pa se je prodaja vode v tej embalaži zelo povečala, tudi na hrvaškem območju. Predvidevajo, da bodo to linijo nadomestili septembra in oktobra, saj prej zaradi mnogih drugih investicij tega niti niso sposobni izvesti.
V obratovanju je več linij, od tega dve za steklo. »Jeseni smo rekonstruirali in nadomestili linijo z novimi stroji za 0,5-, 0,33-in 0,25-litrske steklenice. To je nova linija, ki je bila konec decembra prevzeta in spuščena v pogon. Dobavitelj je prav tako Krones iz Nemčije. Zmogljivost je odvisna od volumna steklenice, lahko pa napolnimo tudi do 15 tisoč steklenic na uro. Vsi stroji v linijah niso enako stari; na odpad gredo le tehnološko zelo zastareli, proizvajalci pa kakšnega včasih vzamejo nazaj, da ga dodelajo in prodajo dru-
z objektivnih in tudi subjektivnih okoliščin so se razmere v Kmetijstvu Črnci sredi devetdesetih let tako zaostrile, da je bil stečaj za podjetje neizbežen. S pravočasnimi in ustreznimi ukrepi bi se morda dalo preprečiti najhujše, vendar so v vodstvu podjetja to priložnost izpustili iz rok in v podjetju je bil 11. decembra 1995 uveden stečaj. Po šestih letih stečajnega postopka, ki ga je vodil Miran Žilavec, je bila 8. novembra lani potrjena prisilna poravnava v stečaju, ki je 20. novembra postala pravnomočna, s tem pa se je stečaj v Kmetijstvu Črnci tudi končal. Ves čas med stečajem je podjetje nadaljevalo proizvodnjo in po koncu stečaja se je Kmetijstvo Črnci 23. novembra lani vpisalo v sodni register kot delniška družba.
Nadaljevanje proizvodnje med stečajem je bilo smotrno, pravi Miran Žilavec, saj stečajna
Ta čas opravljajo pripravljalna gradbena dela, marca pa bodo začeli montirati novo Kronesovo linijo za polnjenje 1,5-in 0,5-litrskih plastenk.
gim. Imamo še posebno linijo za steklo, ki polni enplitrske steklenice nove oblike za šestgnezdno nosilko, za hrvaški trg pa polnimo še staro steklenico za dva-najstgnezdno nosilko. Imamo še linijo, ki je predvidena za povratni PET, vendar ta povratna embalaža ni uspela nikjer, zato se tukaj polni 1,5-litrska nepovratna PET in steklena povratna z mineralno vodo in brezalkoholno pijačo. Potem imamo še linijo za doze oziroma pločevinke, ki pa je trenutno najmanj izkoriščena, ker se je prodaja začela zmanjševati s pojavom 0,5-litrskeplastenke, kjer je možnost ponovnega zapiranja. Izpodrinila jih je tudi zaradi ugodnejše
cene,« je povedal mag. Kozic.
Se še splačajo povratne steklenice? »Mislim, da se povratne steklenice splačajo v vsakem primeru, splačale pa se bodo predvsem tisti trenutek, ko bo embalaža obdavčena. Pravilnik o odpadni embalaži je sprejet in letos bomo morali prvič do 31- marca prijaviti vso odpadno embalažo, ki jo dajemo na trg, in do 2007. leta naj bi začela veljati evropska direktiva o odpadni embalaži in takrat bo morala Slovenija izpolnjevati tiste pogoje, kijih zahteva evropska direktiva.«
Tako kot različne vrste embalaže, so različni tudi zamaški. Na 0,25-litrski povratni in nepovrat-
Miran Žilavec, ki je vodil stečajni postopek v Kmetijstvu Črnci, je zadovoljen, da družba po stečaju nadaljuje proizvodnjo.
ni steklenici imajo kronski zamašek (brez navoja), na 0,33- in 0,5-in 1-litrski je navojni zamašek, za gastronomijo kovinski, za širšo porabo pa plastični. Pomembna odločitev je bila zamenjava standardov pri izdelavi navojnih zamaškov - namesto standarda BPS imajo sedaj standard PCO. Ta navojni sistem ne spremeni kakovosti, je pa lažji za 1,3 g in pri več kot 100 milijonih plastenk se to pozna pri teži materiala, ki ga kupujejo. Rekonstrukcijo je opravila firma Husky, stala jih je 400 tisoč mark, prihranek materiala pa bo ta strošek povrnil v zelo kratkem času.
Bernarda B. Peček ■ Foto: Jure Zauneker ■
masa ni izgubljala vrednosti, dl stečajnega upravitelja pa je bil da podjetje tudi po stečaju nadaljuje proizvodnjo. Med stečajem so v Kmetijstvu Črnci povsem opustili živinorejo in se specializirali za poljedelstvo, predvsem v pridelavo semen. SenK’ narski pridelavi so namenjal okoli 30 odstotkov celotne proizvodnje, saj so sejali od 30 do 40 hektarjev semenske koruze za potrebe semenarskih hiš, pridelovali so semensko pšenico it semensko raulo, dve leti pa tudi semenske buče.
Med stečajem so skušali prodati nepotrebno premoženje it po večkratnih javnih dražbah jim je to v glavnem tudi uspeta sicer po precej nižji ceni od ocenjene vrednosti, ki je bil’ prirejena za potrebe lastninjenja, saj so od vsega prodaneg’ premoženja iztržili le 30 odstotkov ocenjene vrednosti. To seveda ni zadostovalo za poplačilo upnikov, saj niti za ločitvene upnike ni bilo dovolj denarja/ celoti pa bodo dobili poplačil® tisti upniki, ki so se odločili z’ konverzijo svojih terjatev v 1? stniške deleže. Ti upniki so Petrol, MIP Nova Gorica, Nov’ Ljubljanska banka, sedanji zaposleni in deset nekdanjih zaposlenih delavcev. Delavci, ki s® niso odločili za spremembn® svojih terjatev v lastniške deleže, bodo dobili v dveh letih poplačilo polovice svojih terja' tev s priznano temeljno obrestno mero. Vsi drugi upniki bodo v petih letih prejeli le poplačilo enega odstotka terjate'' brez obresti.
Z izidom stečaja je Miran Z*' lavec zadovoljen, zanj pa je nafl večji uspeh, da novo podjetja nadaljuje proizvodnjo in da kmetijska pridelava na tem območju ohranja. Res da ne v tak šnem obsegu, kot v času največjega razmaha, ko je bilo v Kmetijstvu Črnci zaposlenih okob 180 delavcev in ko so se ukvarjali tudi z živinorejo. Nova delniška družba zdaj daje delo 1' zaposlenim, ki bodo obdeloval' 800 hektarjev kmetijskih površin, saj so se s skladom kmet'1' skih zemljišč in radgonsko kuta tijsko zadrugo dogovorili, bodo 350 hektarjev odstopih potrebe kmetov na tem obmoc' ju. '	.I
Če je Kmetijstvo Črnci usmerjeno le v poljedelstvo, 1° ne pomeni, da v prihodnosti m bi bila mogoča še dodatna dej* vnost. Ob mehaničnih delavk cah in odprtih skladiščih t£ nekdanji stogovski upravni radbi so obdržali v lasti še o" hleva v Stogovcih, ki sta kli®19 zirana, in če bo potreba, 00“ ponovno začeli z govedorej^ Sicer pa se bodo še bolj us®e g li v semensko pridelavo, rez tat dosedanjega sodelovanj9 semenarskimi hišami, pre . sem z Agranto, pa je tudi na tovano povezovanje. Slednja je zato že preoblikovala v d niško družbo, pogovori o P°v u zovanju potekajo in nasled korak je izmenjava delnic ih£ obema družbama.
Ludvik Kova£
24. januar 2002	GOSPODARSTVO	7
Pomurske lekarne v toku sprememb
Farmacevti kot svetovalci varne porabe zdravil
Gidgradovo premoženje na četrti dražbi
Razkosano premoženje bo šlo bolje v promet
Dobro poslovanje jim zagotavlja prodaja za trg
enotah Pomurskih lekarn so lani izdali zdravila, predpisana na 708 tisoč receptih, kar je več kot leto prej, ko so prišli bolniki po zdravila s 687 tisoč recepti, uspešni pa so bili tudi pri prosti prodaji zdravil ter drugih izdelkov. Poslovna uspešnost lanskega leta se pozna pri ustvarjenem dobičku, ki je dosegel tako kot leto prej sto milijonov tolarjev. »Vendar pa bi bilo naše poslovanje, brez prihodkov od prodaje na trgu, ki nam zagotavlja poslovno uspešnost, težko,« je povedal direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc. V lekarnah štirideset odstotkov storitev opravljajo za trg, šestdesetodstotni delež pa imajo storitve, ki jih opravljajo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pa je cena storitve dogovorjena v točkah. Ta seveda ni odvisna od cene izdanega zdravila in preračunano v maržo to pomeni le od osem do deset odstotkov.
Uspešno poslovanje in strokovno napredovanje pa zagotavlja Pomurskim lekarnam kot javnemu zavodu tudi trdnost v tem prostoru in dobro sodelovanje s pomurskimi občinami, ustanoviteljicami zavoda. Kot zelo dobre pa je sogovornik označil tudi odnose med zaposlenimi znotraj zavoda pa tudi z zasebnimi farmacevti koncesionarji.
Zaupniki v zdravljenju
Pomurske lekarne se ob zagotavljanju dobre in varne preskrbe z zdravili pripravljajo tudi na izpolnjevanje novih zahtev, ki jih prinaša nacionalni program zdravja do leta 2004 za lekarniško dejavnost. »Ob obveznem strokovnem izpopolnjevanju skrbimo tudi za dodatna izobraževanja. Ta čas izvajamo izpopolnjevanje Gradnja odlične storitve za stranke, ki se ga bodo, v želji, izboljšati kakovost dela, udeležili vsi zaposleni;« je povedal sobesednik. Nacionalni program namreč uveljavlja koncept tako imenovane farmacevtske skrbi. »Farmacevtska skrb za nas pomeni odgovorno zagotavljanje zdravlje
nja z zdravili,« je še dejal. Farmacevti se namreč ob izdaji zdravil obračajo k bolniku in mu kot zaupniki svetujejo pravilno rabo zdravil, ki je zelo pomembna tudi pri samozdravljenju. Več pa si želijo tudi z zdravniki, vse to z namenom, doseči varno in racionalno rabo zdravil.
Za popolno mrežo lekarna v Puconcih, lahko pa tudi v Apačah
V nacionalnem programu zdravja do leta 2004 so bili zapisani tudi kriteriji Za oblikovanje mreže javne lekarniške službe, po kateri naj bi oskrbovala lekarna največ sedem in najmanj pet tisoč prebivalcev. V pomurski regiji deluje enajst enot Pomurskih lekarn, in sicer tri v M. Soboti, potem v Beltincih, Črenšovcih, G. Radgoni, Lendavi s podružnicama v Dobrovniku in Turnišču, Ljutomeru in Svetem Juriju ob Ščavnici, v lekarniško mrežo pa je vključenih tudi sedem lekarn zasebnikov. »Tako dosegamo razmerje, ko imamo eno lekarno na 7220 prebivalcev,« smo razumeli
sogovornika. Letos, ko naj bi začela poslovati tudi lekarna v Puconcih, bi imeli lekarno na nekaj manj kot sedem tisoč prebivalcev, zasnova lekarniške mreže, ki naj bi bila potrjena še na ministrstvu za zdravje, pa predvideva še možnost odprtja lekarne v Apačah, s čimer bi dosegli razmerje, ko bomo
imeli eno lekar-
no za 6500 prebivalcev. To pa bi že zagotavljalo dobro lekarniško preskrbljenost prebivalstva do leta 2004.
Kadrovski normativ določa enega farmacevta na 2755 prebivalcev, s tem da imamo v Pomurju enega farmacevta na 3610 prebivalcev, kar pomeni, da bi lekarniško službo lahko okrepili še z enajstimi novimi farmacevti.
Javne lekarne pred lastninjenjem
V nacionalnem načrtu zdravja pa je tudi zapisano, da se bo financiranje lekarniške dejavnosti približevalo evropskemu načinu, ki pa pozna maržni način plačevanja storitev. Za ta prehod od storitvenega na maržni načina plačevanja lekarniških storitev se bo treba dogovoriti na republiški ravni, saj javni zavodi sami za to niso pristojni, pav tako pa bodo
morali na vrhu rešiti tudi vprašanje, na kak način izpeljati postopno privatizacijo javnih lekarniških zavodov. V okviru lekarniške zbornice že pripravljajo predloge za spremembo zakona o lekarniški dejavnosti z možnostmi preoblikovanja javnih zavodov. Trendi so različni, nekateri so za preoblikovanje sedanjih javnih zavodov v koncesijske lekarne, drugi pa zagovarjajo preoblikovanje v gospodarske družbe, kar bi prineslo lekarniški dejavnosti veliko spremembo. Poleg javnih zavodov in koncesionarjev bi lekarniško dejavnost lahko opravljale tudi pravne osebe na podlagi koncesije. »Tega, kako naj bi to preoblikovanje potekalo, še ne vemo, prav tako ne, kako bo rešeno vprašanje sedanjih lastnikov lekarn, to pa so po zakonu o zavodih občine,« je dejal direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc.
m. h. a
stečaju lendavskega gradbenega podjetja Gid-grad je po mnenju stečajnega upravitelja Mirana Žilavca naprodaj še približno polovica nepremičnin in nekaj opreme, kar bodo ponudili trgu na naslednji dražbi.
Vse večje komplekse, razen nedokončanega objekta ob občinski stavbi, so razdelili v manjše sklope in »ponudbo« tako prilagodili interesom morebitnih kupcev, to pa so predvsem dosedanji najemniki. V najemu so mizarska delavnica, kamnoseštvo, elektrodelavnica, interesenti pa se oglašajo tudi za poslovne prostore. Stečajni upravitelj pričakuje, da bo dobil do konca tega tedna geodetske odločbe z novimi parcelnimi številkami, kar je osnova za prodajo premoženja in pripravo naslednje dražbe. Upniški odbor, s katerim bodo pripravili merila za izklicno ceno, se bo najverjetneje sestal še ta mesec, temu pa bo sledila objava javne dražbe.
Na javni dražbi pa se ne bo znašla nedokončana stavba ob občinskih prostorih, saj je njen solastnik Martin Kuzma iz Črenšovec stečajnemu upravitelju predlagal odkup, tako da bi kupca zanjo iskal sam.
Premično in nepremično premoženje Gidgrada naj bi dobilo torej kmalu nove lastnike, vendar stečaj zaradi številnih sodnih sporov le ne bo tako kmalu odložen v arhive. Stečajno podjetje namreč izterjuje dvaindevetdeset dolžnikov, odprtih pa je še preostalih oseminosemdeset ali skupaj sto osemdeset tožb. »Že sedaj pa lahko z gotovostjo trdim, da bodo v stečajnem postopku poplačani le ločitveni upniki,« je povedal Miran Žilavec.
m. h. a
Problem presežnih delavcev tudi v soboški Tovarni kovinske opreme
Najhuje sredi lanskega leta
Po sedanjih napovedih bo dovolj dela za okrog sto petdeset zaposlenih
| aže, da dobiva kriza, ki vlada v svetovnem gospodar-I stvu, vedno večje razsežnosti, čutijo pa jo tudi v tistih Lt n dejavnostih, kjer doslej recesije v večjem obsegu mi bilo. Posledice dogajanj na svetovnem trgu vplivajo seveda tudi na slovensko gospodarstvo, očitnejše pa so v tistih podjetjih, ki so ž večjim delom svoje proizvodnje vezana na tuje trge.
V nasprotju s pomursko kovinskopredelovalno industrijo, ki je zašla v največjo krizo v prvi
polovici devetdesetih let po izgubi jugoslovanskega tržišča, in ko so si po njej opomogli le redki, za Tovarno kovinske opreme v Murski Soboti ne bi mogli trditi, da je bila v krizi. Zasluge za to je verjetno pripisati odločitvi vodstva, da se s svojo ponudbo usmeri na tuje trge, saj je tovarna že v preteklosti tesno sodelovala z nekaterimi znanimi tujimi izdelovalci gradbene mehanizacije. Sodelovanje je temeljilo na čvrstih in dolgoročnih odnosih, ki so si jih soboški kovinarji zagotavljali in potrjevali predvsem s kakovostjo svojih izdelkov.
Tovarna je bila še pred letom
v ekspanziji, povpraševanje tujih partnerjev po njihovih izdelkih pa je bilo večje od proizvodnih zmogljivosti, s prvimi težavami pa so se začeli srečevati v začetku lanskega junija. Kot pravi direktor Tovarne kovinske opreme Štefan Banfi, so se verjetno tudi tuji partnerji pri oceni položaja na tržišču nekoliko ušteli in jih je padec povpraševanja presenetil. Proizvodnja gradbene mehanizacije je dejavnost, ki recesijo v gradbeništvu občuti na koncu, kriza pa je bila tako močna, da se je povpraševanje po gradbeni mehanizaciji zmanjšalo kar za tretjino.
Na težave s prodajo so jih prvi opozarjali manjši partnerji, kriza pa je že kmalu zajela tudi največje izdelovalce gradbene
mehanizacije. Najhuje je bilo na prehodu iz lanskega junija v julij, pravi Štefan Banfi, saj se je proizvodnja vrednostno zmanjšala za več kot 40 odstotkov, največji izp'ad pa so zabeležili pri največjem nemškem partnerju, za katerega je dotlej delalo trideset odstotkov proizvodnih zmogljivosti tovarne. Izpad so zabeležili tudi pri drugih partnerjih, posledice pa čutijo še zdaj. Proti koncu leta so se razmere sicer rahlo izboljšale, vendar pretirano večjega povpraševanja ni bilo in proizvodne zmogljivosti so ostale nezasedene.
Zaradi pomanjkanja naročil je prišlo do presežnih delavcev, zato so bili prisiljeni prekiniti sodelovanje z najeto delovno silo in kooperanti. Takšnih delavcev je bilo od 50 do 60, medtem ko so med dopusti še uspeli zagotavljati delo za 199 svojih delavcev. Pozneje tudi za te ni bilo dovolj dela, v avgustu je ostalo na čakanju 19 delavcev, nekaj jih je pozneje z delom na
daljevalo, trenutno pa je na čakanju še 11 delavcev. Vendar so to v glavnem delavci iz spremljajočih služb in ne iz neposredne proizvodnje.
Kakšna bo prihodnost Tovarne kovinske opreme, je v tem trenutku težko napovedati, vendar takšnega razcveta, kot so ga doživljali v zadnjih letih, vsaj v bližji prihodnosti ni pričakovati. Za sedanji obseg zaposlenosti so proizvodne zmogljivosti v glavnem zasedene, pripravili so različne programe prestrukturiranja, po trenutno znanih podatkih pa bi lahko zagotavljali delo sto petdesetim zaposlenim, pravi direktor Banfi. S programom prestrukturiranja bodo zmanjšanje števila zaposlenih skušali izpeljati na najbolj neboleč način, do njega pa naj bi prišlo v naslednjih dveh letih.
Direktor Banfi je prepričan, da jim bo trenutne težave uspelo prebroditi, saj imajo tuji partnerji do njih zaupanje, nobeden pa doslej sodelovanja ni odpo
vedal zaradi slabe kakovosti ali neizpolnjevanja pogodbenih rokov. Do zmanjševanja naročil je prišlo zaradi padca povpraševanja po gradbeni mehanizaciji, vendar bo tudi to minilo, so prepričani v Tovarni kovinske opreme, kjer verjamejo v obstoj tovarne. Preveč so v zadnjih letih vložili v tehnologijo in tudi v znanje zaposlenih, ki sta jim največji zagotovili za prihodnost. Stare obveznosti do teh vlaganj so v glavnem odplačali, zato se bodo v prihodnje tudi stroški poslovanja zmanjšali. Brez vlaganj pa kljub težavam tudi zdaj ne gre in lani so za posodobitev opreme namenili več kot 50 milijonov tolarjev.
Zaradi ugodnih rezultatov v prvi polovici leta bodo lansko poslovno leto končali s pozitivnim finančnim rezultatom, del težav pa so na svoja pleča prevzeli tudi zaposleni. Ti so ob koncu leta ostali brez božičnice pa tudi pri plačah se pozna. Ukinili so stimulacije za uspešnost, vendar pa to bolj čutijo zaposleni v režijskih službah in manj tisti v proizvodnji.
Ludvik Kovač ■
Upokojena učiteljica kuhanja v SGŠ Radenci ga. Ida Mir je vodila kuharski tečaj v Radencih, na katerem se je izobraževalo petnajst tečajnic. Tečaj je bil na Kapelski cesti, kamor sta jih v svoj domo povabila Ida in Ivica Ivanuša. Ženske so naučila pripravljanja raznih jedi iz kaš, predsvem ajdove in prosene, potem priprave raznih solat kot hladnih predjedi ter pripravo sladic iz sadja. Seveda pa je vsem dobro delo tudi zimsko druženje. - Foto: L. Kr.
Energoterm ne miruje!
z Kranja nas je te dni poklical direktor Inštituta za obnovljive vire energije Božo Dukič in povedal, da ne drži ugotovitev, češ da družba Energoterm Čren-šovci miruje. Takšno informacijo smo dobili na občini.
Dejstvo pa je, da so medtem imenovali direktorja Energoter-ma - to funkcijo so zaupali Ivu Kurnjeku - in da so si pridobili soglasje za predhodna raziskovalna dela v občini Črenšovci. Vložili so tudi pobudo za pridobitev raziskovalne koncesije. Vlada R Slovenije naj bi čimprej objavila razpis, na katerega se bodo na vsak način prijavili in pričakujejo, da bo njihova vloga pozitivno rešena. Šele nato bodo lahko začeli iskati morebitne investitorje za izkoriščanje vrtine.
JG.i
8
(IZ)BRANO
24. januar 2002 HM
posameznih krajevnih skupnostih mestne občine, ki so priključene na to omrežje, pa so že dolgo ogorčeni zaradi nerešenih odnosov s soboško CATV,
svojim statusom nasploh pa tudi zaradi slabe slike. Preverili smo, kakšno je stanje.
Na soboški CATV, d. d., že zdavnaj zaspali
Tu je veliko problemov
Kupovanje delnic soboške CATV, d. d., in ugibanja glede novih lastnikov so dvignila precej prahu
V
Začela se je nova sezona koncertov Zaigrajmo in zapojmo po domače, ko Geza Farkaš povabi v goste znane izvajalce zabavne in narodnozabavne glasbe. Na prvem letošnjem koncertu v Gornji Radgoni jih je nastopilo petnajst, med njimi tudi novi zvezdi na sceni Brina in Davor Borno, ki so ju poslušalci nagradili s posebej dolgim aplavzom. Pred začetkom koncerta pa je bila telovadnica radgonske osnovne šole pravi bralni klub. Razlog za to je bila zadnja številka Vestnika, ki jo je uredništvo poklonilo obiskovalcem. Foto: N. Juhnov
^lek
Lek je mednarodna farmacevtska družba s skrbjo za višjo kakovost življenja. Z osebno kvaliteto in znanjem ustvarjamo vrednost in gradimo konkurenčno podjetje s trajno rastjo.
Lek zaposli
1. TEHNOLOGA NA PODROČJU INŽENIRSKE PODPORE 2. TEHNOLOGA NA PODROČJU VZDRŽEVANJA
3.	TEHNIKA VZDRŽEVANJA
4.	VZDRŽEVALCA
5.	VZDRŽEVALCA - VARILCA
v Lendavi.
Pogoji:	>
pod 1.:
- univerzitetna izobrazba strojne smeri
- zaželene so delovne izkušnje s področja kvalifikacij opreme
pod 2.:
- univerzitetna izobrazba elektro smeri
- zaželene so izkušnje s področja avtomatizacije računalniških ter telekomunikacijskih sistemov,'s področja vzdrževanja procesne tehnike ter električnih inštalacij
pod 3.:
- V. stopnja izobrazbe elektro smeri - šibki tok
- izkušnje s področja izvajanja kalibracij in validacij meroslovne opreme
pod 4.:
- IV. ali V, stopnja izobrazbe elektro usmeritve
- izkušnje na področju vzdrževanja, dela z merilnimi inštrumenti ter izkušnje s sistemi avtomatizacije
pod 5.:
- IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne usmeritve
- licenca za varjenje (TIG, elektro, avtogeno)
Od kandidatov z univerzitetno izobrazbo pričakujemo poleg želenih delovnih izkušenj tudi aktivno znanje angleškega jezika ter obvladovanje računalniško-informacijskih orodij.
Kandidatom omogočamo dinamično delo v prijetnem in urejenem okolju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja.
Prijave z dokazili o izpopolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Lek, d., d., Sektor kadri, Verovškova 57, 1526 Ljubljana ali na elektronski naslov igor.novak@lek.si. Za dodatne informacije nas lahko pokličete po telefonu 01/580 22 70.
Znanje tisočletij za kakovost življenja danes!
Lek, d. d.
Krajevne skupnosti gradile same
Krajevne skupnosti Krog, Bakovci, Markišavci, Černelavci in Nemčavci so si same gradile kabelske sisteme v posameznih vaseh, zato so zdaj ti sistemi v njihovi lasti. Celotna investicija je znesla v takratni valuti na gospodinjstvo od 700 do 1000 nemških mark, ponekod celo 1200. »Za priklop na soboški sistem smo plačali 200 nemških mark na gospodinjstvo,« je povedal predsednik KS Nemčavci Štefan Barbarič. »Vprašanje je, kam je šel ta vložek in ali gospodinjstva res niso upravičena vsaj do tega denarja kot delni delničarji,« ga je zanimalo. Stanko Farkaš, direktor CATV Murska Sobota, je povedal, da so vsi zunanji plačali po 100 nemških mark, in sicer se je to namenilo za sofinanciranje glavne postaje. S tem pa so dobili
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342.
a se zapolni in kakovostno izkoristi prosti čas dijakov pa tudi zato, da se jih odvrne od droge in alkohola, smo se odločili, da se na Srednji zdravstveni šoli vključimo v projekt Odprta šola,« je povedal njen koordinator profesor Saša Babič. Ta projekt je namenjen srednješolski mladini in daje veliko priložnosti za izpolnjevanje in uresničevanje zunajšolskih potreb, zaželeno pa je, da se vanj vključijo tudi njihovi starši ter mladi iz okolice. Mladi imajo mndge sposobnosti, saj so osvojili številna znanja, ki jih lahko s pridom uporabijo tudi v praksi, poleg tega pa so mladi, pa če to odrasli priznavamo ali le, zelo zadovoljni, če so lahko nekomu koristni in v pomoč.
Odprta šola na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota
Izkoriščanje prostega časa
Zato tudi ni naključje, da je na Srednji zdravstveni šoli v projekt Odprta šola od šolskega leta 1998/99 vsako leto vključenih več sto učencev. Samo lani je sodelovalo 353 učencev, ki so sodelovali na osmih različnih področjih in v različnih programih. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo pa sta jim do letošnjega šolskega leta odobrila in finančno podprla skupaj 33 programov.
V letošnjem šolskem letu se mladi lahko vključijo v sedem različnih področij, in sicer prostovoljno socialno delo, računalništvo, šport, različna raziskoval-na delavnost okoliška vzeoia.
tudi pravico do najema signala. Delničarji so samo prebivalci mesta Murska Sobota, ki so plačali celotni znesek do 31. decembra 1992.
»KS Krog ima s CATV pogodbo o sovlaganju v gradnjo antenskega sistema,« je povedal nekdanji predsednik sveta KS Slavko Domjan. Na to pa je Farkaš odgovoril, da on sicer ni bil zraven pri podpisu pogodbe, vendar je to zanj eno in isto. Lastnik te postaje in tehnologije je CATV, d. d.
Nerešeni odnosi in tehnični prevzemi
Problem pri posameznih KS je tudi, da investicija ni v celoti dokončana, kabelski sistemi pa nimajo narejenega tehničnega prevzema. Le zakaj, se sprašujejo? »Za to bi moral poskrbeti investitor, torej KS,« je povedal Farkaš. Po besedah Vereša pa bi
vzgoja za zdravje in ustvarjanje z različnimi materiali. V okviru tega pa načrtujejo številne aktivnosti, saj imamo odobrenih kar 15 programov. »Med drugim bodo izdelovali pustne maske, izdali šolsko glasilo v angleškem in nemškem jeziku, vadili za gledališki skeč v nemškem in angleškem jeziku ... V sklopu programa vzgoja za zdravje bomo ugotavljali, da je moderno biti zdrav, v okviru tega pa se letos prvič ukvarjali s fitnesom,« je predstavil zunajšolsko dejavnost dijakov zdravstvene šole.
Pri organizaciji in izvedbi programov lahko sodelujejo učitelji šole, zunajšolski mentorji ter strokovnjaki z različnih po-
naj bili v Bakovcih problem položeni kabli, ki so jih v ta namen kupili od Vladimirja Juda, ki je eden od glavnih akterjev pri soboški delniški družbi CATV. Nerešene razmere so tudi v krajevni skupnosti Černelavci, v vsaki vasi pa je investicija potekala samostojno. Najdražja je bila v Kupšincih, vendar je bila tam stoodstotno zemeljsko izvedena, ima sistem zvezda in je ena redkih, ki ima pridobljeno uporabno dovoljenje. »Ko smo se želeli priključiti,« je povedal Jože Recek, predsednik sveta KS Černelavci, »nas družba CATV ni hotela vzeti. Vedno je bil izgovor, da ni bilo uporabniškega dovoljenja, v Kupščin-cih, kjer dovoljenje imamo, pa nam je Farkaš ustno povedal, da smo premajhni, da bi za nas sklicali skupščino in izdali drugo emisijo delnic.«
Že od začetka na svojem
Žalostno je, da so vsi plačali enak delež, vendar vsi niso enakopravni del soboškega sistema. Sklep delniške družbe naj bi bil, da ne morejo biti del tega sistema in da naj bi ustanovili lastne delniške družbe. Predsedniki svetov KS so odgovarjali, da se za to niso odločali, ker moraš imeti potem zaposlene ljudi. Danes je marsikomu žal. Prav zaradi tega v Bakovcih razmišljajo, da bi ustanovili svoj kabelski sistem, morda v povezavi s sosednjo krajevno skupnostjo, je povedal Štefan Vereš, predsednik sveta KS Bakovci. Bolj pa so s svojo odločitvijo lahko zadovoljni v KS Rakičan, ki se v začetku niso mogli priključili na soboški CATV ali jih niso hoteli sprejeti. Ivan Karoli, predsednik sveta tamkajšnje KS, pa je povedal, da je v
dročij. Odprta šola ni namenjena samo dijakom, ampak tudi njihovim staršem in mladim iz okolice šole, ki se lahko aktivno vključujejo v različne programe. Žal pa doslej ni bilo odziva staršev in tudi mladih iz okolice ne.
»Kot šola, ki izobražuje in vzgaja prihodnje zdravstvene delavce, smo posebej zadovoljni, je povedal prof. Babič, »da so se naši dijaki zelo aktivno vključevali v programe prostovoljnega social
okviru kabelskih sistemov veliko nedorečenega ter da bi se morala stvari resneje lotiti tudi država, še posebno kar se tiče distribucije programov. Njihovi naročniki plačajo letno naročnino okoli 3200 tolarjev, zadovoljni pa so tudi s sliko.
Previsoka naročnina
Marsikje se ljudje pritožujejo zaradi previsoke naročnine, Ta je v mestu Murska Sobota 1818 tolarjev, za gospodinjstva v krajevnih skupnostih pa znaša 1944. »V to je vračunano tudi delo, ki ga opravljamo za KS,« je dejal Farkaš. »Proti drugim sistemom je predrago - v Puconcih plačujejo 1000 tolarjev, na Tišini 700, v Lendavi z okolico 900,« je primerjal cene Štefan Barbarič, predsednik sveta KS Nemčavci. Lahko se zgodi, so bil skeptični mnogi, da bodo novi lastnik oziroma lastniki, ki
■J pospešeno kupujejo delnice, naročnino še podražili. Prav to se je zgodilo v Ljubljani, kjer bi naj plačevali 2700 tolarjev mesečno.
Slaba slika in zastarela tehnika
Z vsem skupaj pa bi bili prav gotovo potrpežljivi Prekmurci še kar zadovoljni, če bi imeli I vsaj dobro sliko. »Tudi v Marki- I šavcih so razočarani nad sliko H in hitrostjo vzdrževalcev,« je povedgl predsednik sveta KS H Markišavci Boris Gumilar. »Zamerimo lahko CATV, ker ni vlagala v posodobitev tehničnih 11 storitev, digitalnih komunikacij I' ampak zdaj je že prepozno.
Zaspali so!« je ocenil Barbarič, I KS Nemčavci. Vprašanje je zato, I1 kdo bo potem financiral poso- IL dobitev. Lastniki ali krajevne skupnosti?
A. Nana Rituper Rodež ■ j
nega dela. V sklopu teh progi’ mov so v Domu starejših v R’ kičanu, Domu Lukavci, Spl°sn vr bolnišnici Murska Sobota m . tcu Lavra pomagali premagol’ različne telesne in duševne stbK.
tako otrok kot odraslih. Zelo ak vni pa smo bili tudi na športu6 področju, kjer smo vsako 1£ izvajali tečaje tenisa, squasha1 tekmovali v mini nogometu, k
šarkaških trojkah in v šahu.« „ gl A. Nana Rituper Rode2
24. januar 2002
(IZ)BRANO
Sprejem za novo doktorico znanosti dr. Mirjam Sepesy - Maučec
Z računalništvom
do avtomatskega razpoznavanja govora
V radenski občini ponosni na dosežek mlade raziskovalke
T
akšna srečanja so vedno dobrodošla. V občini smo izredno zado-
voljni, če nekdo doseže akademski naslov, pa čeprav kasneje odide drugam, ker pri nas nimamo ustreznih insti-
tucij. Očitno imamo v naših šolah dober kader, saj je to v kratkem času že drugi doktorat. Ob tem akademskem na-
slovu pa ne gre pozabiti tudi na radensko občino in okolje. Lastna vztrajnost in pridnost, starši in šola so namreč tisti dejavniki, ki so veliko prispevali k izjemnemu življenjskemu uspehu,« je poudaril na sprejemu nove doktorice znanosti Mirjam Sepe-sy - Maučec v prostorih občine Radenci župan Herbert Šefer.
»Moja pot je bila odprta. Naklonjeno mi je bilo tudi ministr-
Anketa
Hočemo
McDonald’s!
Novi doktorici znanosti Mirjam Sepesy - Maučec je čestital radenski župan Herbert Šefer. Foto: M. J.
stvo za znanost, Od koder sem kot mlada raziskovalka dobila štipendijo za štiri leta doktorskega študija. Raziskovalno področje, s katerim sem se ukvarjala, je bilo zelo hvaležno. V našem laboratoriju se ukvarjamo z avtomatskim razpoznavanjem govora oziroma jezikovnimi tehnologijami nasploh. Slovenski jezik s svojimi specifičnimi lastnostmi je postal aktualen kot eden od slovanskih jezikov, ki so manj
raziskani, zato so moje delo spremljali z velikim zanimanjem, zlasti Rusi in Čehi, ki so z odobravanjem sprejemali moje članke na mednarodnih konferencah. Ukvarjala sem se z modeliranjem slovenskega jezika. Zdaj se mi odpira pot za naprej z uvajanjem novih študijskih smeri,« je med drugim dejala 30-let-na dr. Mirjam Sepesy - Maučec iz Radenec. Po osnovni šoli v Radencih je nadaljevala šolanje na
Zastrupitev delavcev s hrano v Muri
Vzrok okužbe še proučujejo
z
avod za zdravstveno varstvu Murska Sobota je pripravil sporočilo za javnost v zvezi z zastrupitvijo delavcev v podjetju Mura. Pišejo, da mikrobiološke analize odvze-
tih vzorcev osumljenih četrtkovih in petkovih malic ne dokazujejo navzočnosti patogenih (kužnih) bakterij, kar pa še
ne pomeni, da hrana ne bi bila lahko vir okužbe. Eden od odvzetih vzorcev je bil namreč oporečen zaradi preseženega skupnega števila vseh mikroorganizmov.
V izbruhani masi bolnika pa so dokazali tudi bakterijo Staphy-
lococcus aureus, ki so jo izolirali tudi iz brisa nosu nekaj zaposlenih, ki delajo pri pripravi malic. Gre za'bakterijo, ki jo lahko imamo v nosu, grlu, ranicah na koži, če pa se zanese v hrano, izloča toksine (strupe), ki povzročajo zastrupitev s hrano. Dodatne na-
podjetja Mura zbolelo z znaki bruhanja, slabostjo, krči v tre-
buhu, drisko, nekateri pa so imeli tudi zvišano telesno temperaturo. Okoli petdeset jih je iskalo zdravniško pomoč, enega so sprejeli na infekcijski oddelek murskosoboške bolnišnice, preostali pa zaradi lažje bolezenske slike pomoči niso iskali. Večina se jih je že tudi vrnila na delo.
M. H. ■
takratnem srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, kjer je obiskovala naravoslovno šolo oziroma gimnazijo, ki ji je dala, kot pravi, zelo dobro osnovo za naprej. »Nato sem se vpisala na študij računalništva na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Po opravljeni diplomi v februarju 1996 sem bila zaposlena najprej v Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave, zatem pa v laboratoriju za digitalno procesiranje signalov na institutu za elektroniko mariborske univerze. Potem ko sem dobila kot mlada raziskovalka štipendijo, sem se vpisala v program magistrskega študija. Pogoj, da lahko prestopiš na doktorske študije, je bil, da po dveh letih opraviš vse obveznosti magistrskega študija in te senat oprosti magistrske naloge ter ti omogoči prehod v tretji letnik doktorskega študija. To so mi omogočili. Tako sem lanskega decembra končala z zagovorom doktorske disertacije, ki ima naslov Adaptacija jezikovnega modela na vsebinsko specifično besedišče.«
In od kod sploh spodbuda za študij računalništva? »Ker se po končani srednji šoli nisem mogla odločiti za smer študija, saj me je navduševala tudi matematika, mi je oče svetoval, naj poskusim z računalništvom, kjer so večje možnosti za poznejšo zaposlitev. Prav študij računalništva pa je še najbolj povezan z matematiko.« Pa načrti za prihodnje? »Trenutno sem zaposlena kot raziskovalka, v dveh ali treh letih pa si obetam, da bodo dotlej uvedeni novi študijski predmeti, ki jih bom z veseljem sprejela. Želim si torej, da ostanem na mariborski univerzi.«
Milan Jerše ■
.....1 cDonald’s bo, McDonald’sa ne bo ... Že nekaj časa I traja to »kockanje« sem in tja. Ali bo restavracija s hitro hrano ugledala luč sveta tudi v našem mestu, je vprašanje, ki smo ga prepustili drugim, nas je tokrat zanimalo mnenje potencialnih odjemalcev. Ali imajo sploh željo po takšni restavraciji in kje bi bila najprimernejša lokacija? Po odgovorih sodeč lahko zapišemo sklep: prebivalci si želijo McDonald’s čimprej, še posebno mladi. Nekoliko presenetljivi pa so odgovori na vprašanje o trenutni podobi Sobote. Večina anketirancev je namreč z njo zelo zadovoljna. Ali torej živimo v prijetnem majhnem mestu, kjer nam ničesar ne manjka? Jasmina Sitarič - Hašaj iz Mošča-	I
nec: »Vem, da naj bi se delala resta-	'
vracija McDonald s, zdaj se pa že nekaj časa lahko sliši, da še ni odprta.	Ns®'
Z ene strani bi bilo lepo, če bi jo ime- ,	- Mih
li v Murski Soboti, ker bi sc potem	jH
lahko mladi tam zbirali. Najprimer- '	JH
nejša lokacija bi bila res v centru.	.^8»
vendar mislim, da tista Ccntralova-
zgradba ni primerna za McDonald s. 1 ker je kulturno-zgodovinsko zaščite- FhL. • na. Drugače pa s sedanjo podobo Sobote niti nisem preveč zadovoljna.
Ni mi všeč, da se vse gradi tako na hitro. Imam občutek, kot da se gradi brez vsakršnega plana. Sploh pa če gre za stavbe v središču mesta. Zdi se mi, da tudi trgovine rastejo brez kakršnegakoli načrta. Hvala bogu pa, da se gradi knjižnica. Želela pa bi si več urejenih igrišč za otroke, kjer bi se lahko igrali brez bojazni.«
Martina Hanžekovič iz Križevec pri Ljutomeru: »Komaj čakam, da bi bil McDonaldi v Soboti. Lahko bi bil kar tu v obrtni coni. Mislim, da mestu kaj drugega niti ne manjka, najbolj pogrešam ravno McDonalds. Sama bi šla večkrat tja jest, ker je do naslednjega najbližjega - v Mariboru - le malce predaleč. Prepričana sem, da bi nam tudi doma rade volje dali denar za hrano in da jih ne bi motili I očitki, da gre za nezdravo prehranje-
Nekaj zanimivega v kroški Srnici
Pravljica, ustvarjanje
tančnejše analize navzočnosti sta-filokoknega toksina pri vseh vzorcih še vedno potekajo, prav tako so poslali na dodatne preiskave v laboratorije Mikrobiološkega inštituta Medicinske fakultete tudi blato obolelih. V njem bodo ugotavljali morebitno okužbo z virusom. Prejšnji konec tedna je okoli sto petdeset delavcev
Dražji notarji
O
d sredine januarja velja višja vrednost točke, ki je določena v no-
tarski tarifi.
Namesto dosedanjih 90 tolarjev je treba odšteti 100 tolarjev. S tem so se notarske točke izenačile z vrednostjo točke, ki velja za odvetnike. Najnovejšo podražitev so omogočile za več kot 10 odstotkov višje cene življenjskih potrebščin. To je tretje povišanje v zadnjih mesecih. Oktobra lani je začela veljati višja vrednost točke za odvetnike, pozneje za izvršitelje in Zdai še za norarie M. T ■
n,-*
tarejši skupini otrok, ki obiskujejo vrtec v Krogu, poimenovali so ga Srnica, je bilo prejšnji teden prav goto-vn nnsebei zanimivo in nriietno.
Izvajali so namreč enotedenski literarno-likovni projekt, pri katerem so sodelovali otroci in zunanji sodelavci. Poudarek so dali predvsem pravljici in ročni ustvarjalnosti otrok. Pri projektu se je še posebej angažirala upokojena pedagoška delavka in amaterska likovna ustvarjalka Otilija Kreft, ki je pripravila tudi razstavo likovnih del za najmlajše, pripovedovala pa jim je tudi pravljico Klemi na vilinskem karnevalu.
Po besedah vzgojiteljice Dragice Kolmanko, ki je bila vodja projekta, so na ta način prepletali pravljico in ročno ustvarjalnost otrok, ob tem pa so si otroci razvijali vse čute, še najbolj pa domišljijo. »Če gremo na razstavo v Mursko Soboto, le malo kateri otrok kaj komentira. Zdaj pa so imeli priložnost, imeti slike vsak dan v svojih prostorih, jih opazovati, opisovati... In tudi sami so ustvarjali skupaj z gosti.«
t. g.i
vanje. V prostem času pridem v So-
boto trikrat na teden, ker tukaj dela mama, zato naj bo McDo-nald’s čimprej, zaradi mene lahko že ta mesec.«
Jožko Golob iz Murske Sobote:	—
»Vem, da restavracije McDonald s v ■HPIK -T "M Soboti še ni. Če bi bila, bi bila naj-boljša lokacija ta v »Centraiu«, o kate-ri se je največ govorilo. Vseeno je tu	H'	W
center, moral pa bi biti urejen tudi	■ ujnJ.1 jMHK - k.
dostop z zadnje strani. To bi bila do-bra stvar tudi zato, ker imajo tako restavracijo že vsa večja mesta. Oseb-no nisem velik privrženec te hrane, sem za kaj bolj »friškega« in zdrave-
ga. Toda mladina si to lahko privo- I‘ g šči: malo časa, malo denarja, za njo
ravno prav. Mislim, da v obrtni coni ne bi bila primerna lokacija, ker je tukaj že vsega dovolj, center pa je le center. Študentje npr. premalo hodijo v BTC. Če primerjam podobo Sobote s tisto izpred desetih let, lahko ugotovim velike razlike. Marsikaj bi se moralo še urediti, vendar sem zadovoljen s takšnim stanjem, kot je zdaj. Želel bi si malo več šoferske olike in spoštovanja cestnoprometnih predpisov, še posebej tistih, ki se tičejo parkiranja« Aleks Bobnjar iz Veržeja: »Seveda T-bi moral biti McDonaldi, in to čim-prej! Vem pa, da zaradi zidu, kimaj bi bil zgodovinsko pomemben, sedaj nočejo narediti restavracije, čeprav sem slišal, da je bilo spodaj že nekaj urejeno. Mislim, da bi za to bili vsi, saj ne bi porabili dosti časa za preh-rano. Tukaj v šoli pa moramo včasih dolgo čakati. Na to, ali ima McDo-nakfs zdravo ali nezdravo hrano, se-
daj niti ne mislim, ker sem še mlad.	MHtaHHM
O tem bom razmišljal pozneje. Do-
bro bi bilo, da bi bil McDonaldi tudi v Soboti odprt do polnoči, ker včasih pridemo sem zvečer, pa bi bilo lepo, da bi lahko v njem sedeli do polnoči. Lokacija v »Centraiu« je dobra, ker je tu središče mesta. S trenutno podobo Sobote sem zadovoljen, saj je vse na kupu, edino BTC je malo preveč stran. Soboti najbolj manjkata večji kino in disko in lepo bi bilo, če bi se filmi v kinu predvajali tudi v zgodnjih popoldanskih urah.«
Maja Grabar iz Sela: »Zdi se mi, da McDonald’sa v Soboti še ni. Lahko pa bi bil, jaz nimam nič proti, predvsem zato, ker je v običajnih restavracijah precej drago, McDonaldi pa ponuja poceni hrano. Ne bi vedela, kje bi bila najprimernejša lokacija zanj, ker Sobote tako dobro ne poznam. Drugače pa se mi zdi trenutna podoba mesta kar dobra. Mislim, da mu nič ne manjka. Včasih je celo še preveč vsega.«
T. Koleš & N. Juhnov ■
10 INTERVJU	24. januar 2002 IHII
S Prešernovo nagrajenko Metko Kuhar o vitkosti, vrednotah in prekmurskem duh
Uspešni so prikazani kot vitki in lepi
Naše telo gotovo sodi med najpomembnejše postranske stvari v življenju. Mnoge ženske, v zadnjem času pa tudi moški postajajo mučenci in sužnji svojih teles.
S
fenomenom vitkosti pa se je v svoji diplomski nalogi ukvarjala Metka Kuhar, ki je di-
plomirala na Fakulteti za družbene vede, smer trženje in tržno komuniciranje. Za svojo nalogo Družbena konstrukcija vitkosti pa je do
bila študentsko Prešernovo priznanje. Čeprav je tako, da se trenutno največ ukvarja z raziskovanjem družine, mladine, sodobnih trendov, med katerimi je tudi vitkost, jo dejansko najbolj navdušujejo teme, povezane s trženjem, oglaševanjem, in vsa problematika, povezana s komuniciranjem, še posebno s psihološkega vidika. Česar koli se loti, rada dela tako, da dobi celostni vpogled v tisto področje, dodelili pa so ji tudi status mlade raziskovalke. In kar je najpomembnejše, temu dekletu, ki šteje le nekaj pomladi čez dvajset let, vse uspe. O njenem delu, raziskavah, v katerih sodeluje, njenih pogledih in razmišljanjih sva se pogovarjali v njej najljubšem jeziku - prekmurščini.
O vitkosti, debelosti in telesni podobi se danes veliko piše in razpravlja. Zakaj?
Danes je vprašanje vitkosti in lepote nasploh zelo pereč problem. Družba je zasičena s podobami vitkih ljudi, mediji nas bombardirajo s podobami lepih in hkrati uspešnih, bogatih mladih ljudi. Opažam tudi, da je med prijateljicami skrb za telo zelo pogosta tema pogovora. Ideala vitkosti sem se v nalogi lotila z vidika psihologije, sociologije, ženskih študij in medijskih študij, torej z vseh disciplin, ki jih imam rada. Gre za pozicijo socialnega konstruktivizma, po kateri so človeške prakse družbeno oziroma kulturno pogojene. Vitkost je ena od družbeno predpisanih norm oz. idealov, ena od prevladujočih ideologij v zahodnem razvitem svetu. Do začetka dvajsetega stoletja je bilo idealno bolj zajetno telo, kar še danes velja v marsikateri kulturi. Prva vitkost se je pojavila s prvim valom feminizma v 20. tih letih prejšnjega stoletja.
Ena od vaših ugotovitev je bila, da so se v vseh zgodovinskih obdobjih ukvarjali z ženskimi oblinami telesa.
Ne trdim, da je biti debel bolje kot biti vitek, pa tudi obratno ne. Problem je v tem, da se vitkost preveč poudarja. Na primer, raziskave Playboyevih modelov ali modelov ?a miss Amerike kažejo, da so dekleta vedno višja, vitkejša, hkrati pa imajo čedalje bolj poudarjene obline. Postavljajo se nemogoči ideali, potem pa so ljudje obremenjeni z dietami, izčrpavajočo vadbo, tudi s plastičnimi operacijami. Seveda je dobro, da se zdravo prehranjuješ, da se ukvarjaš s špor
tom, vendar je meja, da vse to preide v obsesijo, zelo tanka.
Včasih Twiggy, včasih Monroe
Kaj se zgodi, da v družbi nastopi potreba po drugačnem idealu?
Gre za splet številnih dejavnikov. Odkrili so, da so žilne, srčne in nekate-re druge bolezni povezane tudi z debelostjo. Pred tem so bile namreč pogoste kužne bolezni, kjer je bilo zaželeno, da si imel nekoliko maščobne rezerve. V tem obdobju je prišlo do industrializacije, urbanizacije, ni bilo več toliko fizičnega dela, pojavi se sedeče delo, sedeče preživljanje prostega časa, transport ... Po vojni, v 50. letih, ko so se veterani vrnili iz vojne, je bilo ženske treba vrniti za štedilnik, v vlogo gospodinj in mater, da bi sprostili delovna mesta za moške. Na simbolni ravni so to podprle fotografije lepotic zajetnejše postave, na primer Marlyn Monroe. Potencirana vitkost pa se spet pojavi z drugim valom feminizma, v tistem obdobju so iznašli tudi kontracepcijsko tabletko. Najbolj zgovoren primer je Twiggy.
Če rečemo poenostavljeno, se ženske skuša s trendom vitkosti usmeriti k razmišljanju o kalorijah, da ne bi svoje energije vlagale v razmišljanje o neenakopravnosti v družbi ali v intelektualne napore.
Tudi danes smo lahko priča izrazitim suhicam, vedno večji je problem anoreksije, bulimije... Ali lahko razloge za to spet iščemo v družbi?
Pomemben dejavnik spodbujanja trenda vitkosti je industrija, ki s tem največ zasluži. Velik profit nimata samo kozmetična in vadbena industrija, temveč Si na ta račun svoj kos pogače režejo tudi številne druge. Ljudje, ki so zadovoljni s svojim telesom in s sabo, se radi lepo oblačijo, zato več porabijo za obleke, raje živijo družabno življenje. Nezadovoljneži pa itak polnijo žepe strokovnjakom, ki jim obljubljajo vsaj začasne rešitve ali pozabo. To je potrošniška družba. V tej negotovi sodobni družbi je telo ena redkih stvari, na katere lahko sam vplivaš in ga oblikuješ.
Včasih so se samopodoba, obline izključno tikale žensk, v zadnjem
Obvestilo občanom občine Dobrovnik
V skladu s IV. točko Sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Lendava za območje občine Dobrovnik, objavljenim v Uradnih objavah občine Dobrovnik 1/2002, bo javna razprava o spremembah in dopolnitvah planskih aktov za naselja: Dobrovnik 29. 01. 2002 ob 18. uri v kulturnem domu,
Strehovci 30. 01. 2002 ob 18. uri v vaškem domu in
Žitkovci 31- 01. 2002 ob 18. uri v vaškem domu.
Občinska uprava
času pa se pojavlja vedno več revij, ki so namenjene moški publiki.
Pri moških se ta trend pojavlja v obdobju zadnjih dvajsetih let. New York Times kot resni časnik je šele leta 1994 objavil v oglasu fotografijo razgaljenega moškega, ki je bila namenjena izključno ženskemu pogledu. Industrija je spoznala, da so moški velik trg, ki lahko prinesejo velike dobičke, če bodo negotovi glede svojega videza. Hkrati pa so moški vse bolj obsedeni s svojim videzom zaradi spreminjanja razmerij med spoloma v družbi in pa iz istih razlogov, ki sem jih navedla za ženske.
So v Sloveniji drugačne razmere kot drugod po svetu in Evropi ali primerljive?
V Sloveniji se trend vitkosti uveljavlja predvsem s prihodom tržne družbe. Ena od tez moje naloge je, da je vitkost prikrita oblika družbene kontrole. Skozi zgodovino so vedno obstajali različni nadzorovalni mehanizmi, da ljudje niso bili preveč razpuščeni in se je ohranjal družbeni red. Spomnimo se kulta devi-štva, ženske pasivnosti, tudi tega, da ženska mora biti gospodinja ... V devetdesetih pa smo intenzivno izpostavljeni tržnim medijem. Ne nujno zavestno, ampak nehote prevzameš medijske vzorce, ki ti jih ponujajo. Debeli ljudje pa so v medijih pogosto prikazani slabše kot vitki. Uspešni in bogati pa so tudi vitki in lepi.
Govoriti bi morali o družinah, ne družini
Naj se nekoliko dotakneva vašega dela na Centru za socialno psihologijo, ki deluje na Fakulteti za družbene vede. Tam ste izvajali raziskavo Mladina 2000.
Naš Center za socialno psihologijo že vrsto let izvaja raziskave o mladini. Zadnja je bila narejena med približno 1500 mladimi, starimi od 16 do 29 let. Na podlagi rezultatov raziskave bo izšla knjiga, kjer skupaj z mentorico dr. Mirjano Ule sodelujem kot avtorica dela knjige, in sicer o prehodih v odraslost. V raziskavi sem tudi sama zastavila nekaj vprašanj o telesni samopodobi. Odkrila sem, da je precej mladih obremenjenih s svojim telesom in videzom. Za
nimivo je, da pri tem ni velikih razlik med spoloma.
Kakšne pa so torej značilnosti vrednot generacije, ki ste jo proučevali?
Pri tej raziskavi opazujemo fenomen podaljševanja prehoda v odraslost. Ključne točke prehoda, konec šolanja, odselitev od staršev, vstop v resno partnersko zvezo, ustvarjanje lastnih družine ..., se premikajo vse bolj v poznejša leta, v povprečju bolj proti tridesetemu letu ali celo čez. Manjše odločitve, o lastnem videzu, kdaj iti prvič v disko, pa mladi sprejemajo pri vedno nižji starosti. Vrednotne usmeritve mladih niso prevratniške oz. uporniške, mladim največ pomeni - ne boste verjeli - zdravje pa tudi družina, prijateljstvo, kariera. Vse to kaže v bistvu na potrebo po varnosti.
Kako pa danes pojmujemo družino? Kot klasično - oče, mati in otroci - ali pa se uveljavljajo tudi druge norme?
Poudarjam, da bi morali govoriti o družinah, ne družini. Družine danes ne smemo pojmovati v tradicionalnem smislu kot starši z dvema otrokoma, temveč predstavljata družino tudi dve partnerki, pa babica in dedek z vnukom... Treba je preseči ozke miselne okvire. Trendi v Sloveniji pa tudi na Zahodu so naraščanje koruzništva, vedno manj je porok, ločitev pa je vedno več. Družba vedno bolj sprejema različne tipe družin, vsekakor pa obstaja razlika v tolerantnosti med mestom in podeželjem.
Znanja se dopolnjujejo
Na razumevanje temeljnih vrednot pa veliko vplivajo tudi religija in pri nas krščanske vrednote. Kako gledajo na te spreminjajoče se pojme?
Živi primer vpliva krščanske ideologije je referendum o pravici do umetne oploditve samskih žensk. New York Times je Slovence glede na izid referenduma označil kot zelo konzervativno in religiozno družbo. Tudi ideologija idealne družine je predvsem plod krščanske vere. Vendar se stvari počasi spreminjajo. Mediji so prispevali k večji tolerantnosti do črncev, homoseksualcev, žal ne do tujcev. Gotovo bo počasi prišlo tudi do spremembe drugih, lahko bi rekla zastarelih vrednot.
Širok spekter področij je, s katerimi se ukvarjate, vitkost in ženske, ukvarjate se z raziskavami mladine in njihovih vrednot, družine...
Sem mlada raziskovalka in moje temeljno področje je psihologija komuniciranja in tržnega komuniciranja. Trenutno sem na magistrskem študiju sociologije vsakdanjega življenja in v štirih letih naj bi doktorirala. Zanima me funkcioniranje družbe, z opazovanjem
mladine pa lahko vidimo, kakšno je nje v celotni družbi, in tudi predvio mo trende za naprej. Mladina je nos sprememb in marsikaj so »izumili«, fenomen prostega časa. Načrtuješ samostojno raziskavo o telesni sata1 dobi, ki bo vključila primerjavo s# ših in mlajših.
Ta trenutek se intenzivno ukvaf z družinsko problematiko, na podi raziskav in primerjave tujih zakon8' bomo Ministrstvu za družino svetg spremembe zakonodaje.
Med drugim ste dobili lani n alf vih slovenske informatike dvi treh nagrad.
Ja, za najbolj zanimiv in najbolje dstavljen referat. Poročilo je nastal podlagi raziskave o uporabi ra® nikov med.študenti. Nagradi sta zelo presenetili, saj sem bila izbral1 množice številnih »težkokategorn^ ki so mi kljub izraženi zavisti pon1 službe.
Že v osnovni in srednji šoli uspešno udeleževali številnih' movanjih. Vam uspeva vse, česA lotite?
Matematika mi je bila takrat pafJ’ disciplina pa tudi kemijo in fizike 1 prav ljubila. Šele s predmetom psW gija sem se bolj usmerila v družbo«^ Pri kvantitativnih raziskavah mi je H moč dobra matematična podlaga-1 movala sem tudi v logiki, ki je upof । za vse, s čimer se človek ukvarja. Z” । slovenskega jezika in ljubezen do mi pomagata pri pisanju člankoftl nje iz angleščine pa pri prebiranj11' literature in komuniciranju s tUri kjer imam precej znancev z razl>| univerz.
J Boste po končanem doktoratu li v Ljubljani ali se boste vriti" mov?
Ne želim delati nobenih načft0| prihodnost. Če bom dobila mesI^ fakulteti, bom verjetno ostala, keQ žujem raziskovalno in pedagoško n študenti. Trenutno pa ne vidim 0° možnosti zaposlitve v Prekmufj0,| bi lahko ob svojem delu strokov j osebnostno rasla. To, kar delam5 J ni samo služba, je način življenja imam izzive, raziskujem, razm*^ študiram, delim in prenašam sv0^ nje, ga bogatim in oplajam v šte J diskusijah v akademski pa tudi p°-J srenji... Ampak če bi v Prekmu‘U kakšni instituciji z znanjem / magala celotni regiji, bi že žaram r J murskega duha ta izziv verjeto0 jela. Še vedno namreč najraje gm^l po domače in vsak Neprekmurec po prvih besedah spozna kot P1 j Prekmurko.	jt
A. Nana Rituper H , foto: Nataša jul*
»hik 24. januar 2002
KULTURA
11
Dvoje novih Lainščkovih knjig
Feri Lainšček • Anton Buzeti
DEČEK
NA DEDOVEM
Predstavitev zbirke Ernesta Ružiča
■ “1 isatelj Feri Lainšček ne spada le med najbolj plodovite I in seveda kakovostne sodobne slovenske književne I ustvarjalce, o čemer pričajo tudi številne kritike in nagrade, temveč tudi med najbolj raznolike. Tako smo lahko v njegovem dvajsetletnem ustvarjanju priča številnim delom tako za odrasle kot za mlajše ali celo najmlajše bralce. Od minule jeseni pa je Lainškova knjižna polica daljša za dvoje del: za mladinsko pripoved Deček na dedkovem kolesu in za pesniško zbirko Dlan mi po tebi diši. Obe deli sta izšli pri založbi Franc-Franc iz Murske Sobote.
dveh biciklov, ki se zagledata na snemanju filma. In še in še. Skratka: tekoča m napeta pripoved, ki pritegne bralca prav s svojo naravnostjo in vživetostjo v svet odraščanja, ki ga pisatelj popestri tudi z barvitim in z mladostnim slengom obarvanim (realističnim) jezikom.
Druga Lainščkova knjiga, pe-
Salon Murske republike v soboški Zvezdi je postal pravi literarni salon, je minuli četrtek uvodoma dejala Norma Bale (na sliki skupaj s književnikom in novinarjem Ernestom Ružičem) ob predstavitvi njegove zadnje pesniške zbirke Razsanjani dan (Založba Franc - Franc, Murska Sobota 2001). Pravzaprav gre za izbor pesnikovega ustvarjanja ob njegovi šestdesetletnici (pesmi je izbral Milan Vincetič, ki je prispeval poleg Orsdlye Gallos tudi zapis o njegovi poeziji), ki mu je pesnik dodal cikel neobjavljenih pesmi Kačaste vbesede, ki kaže na presek celotnega dosedanjega Ružičevega ustvarjanja: torej od prvih modernističnih vzgibov, sodelovanja z že pokojnim pesnikom madžarske skupnosti Sandorjem Szunyoghem ter »obratom«, če smem reči, k madžarski pusti ter panonskosti v zadnji zbirki Delibab (1997), o čemer je tudi tekel pogovor. Sama predstavitev je potekala sproščeno, publika, bila je kar številna, pa je prisluhnila Marjanu Maučecu, ki je interpretiral njegove pesmi. Skratka: lep, doživet večer, popotovanje v makrokozmos njegove poezije, ki prerašča, čeprav se pesnik Ružič »giblje« na »ozemlju« rodni Peskovci-Goričko-Porabje-Hortbaghy, meje teh zemljepisnih točk in pokrajin. M. V., foto: jz
Deček na dedkovem kolesu je mladinska pripoved - z veliko humornosti jo je ilustriral Anton Buzeti -, po kateri bodo posegali tudi starejši bralci. Čeprav gre za klasično mladinsko pripoved o dečku, ki mu njegov biciklin - veteran odkriva skrivnosti življenja in odraščanja, je to predvsem pripoved o ljubezni. Deček Čiri, ki živi pri starih starših v odmaknjeni Purklji, je tipični vaški deček, pa tudi osnovna šola, ki jo obiskuje, je tipična podeželska šola, saj pre-
more nekaj učiteljskih fenotipov. Kakorkoli, njegova mladost se spremeni, ko mu stari oče, pri katerem stanuje po prihodu iz daljnega Munchna, pripelje Pu-chov bicikel. Seveda se mu zgodijo tudi ljubezen do Nejce pa zmaga na šolski kolesarski dirki in koneckoncev številne prigode, ki jih zakuha njegov biciklin ter seveda njemu nenaklonjena šolska tovarišija. Nazadnje se mora zgoditi, kar je seveda značilno za Lainščkovo pisanje, nekaj fantastičnega, in to ljubezen
Pevci ljudskih pesmi iz Radenec
sniška zbirka Dlan mi po tebi diši, ki jo je z velikim posluhom za lirično ilustrirala Mira Ostojič, je knjiga, kot pravi sam avtor, za zaljubljene. Gre za zbirko na videz drobnih lirskih drobcev, ki izžarevajo poleg pejsažev in barvitosti panonske krajine predvsem ljubezen, ki se razpira skozi tančice dotikanja, približevanja in hrepenenja. To so lirski krokiji, ki prav s svojo krhkostjo govorijo o »dnevih, ki so drugačni kot vsi«, o deklici, »za katero nihče ne ve«, o »počasnosti naših
Kulturno-umetniško društvo Bubla deluje v Radencih že okrog šest let in po potrebi ter željah ustanavlja vedno nove sekcije. Pred tremi leti je ustanovila predsednica Marija Marič po dolgotrajnejšem prizadevanju 15-člansko sekcijo pevcev ljudskih pesmi, ki se je s številnimi nastopi že lepo uveljavila. Enkrat do dvakrat na mesec nastopajo v Radinu za hotelske goste, na prireditvah Rdečega križa, v domu starejših občanov v Murski Soboti, na različnih srečanjih in kulturnih prireditvah, spomladi pa se nameravajo udeležiti srečanja skupin ljudskih pevcev in godcev. Program obsega znane pesmi različnih slovenskih pokrajin, radi pa bi se poglobili v raziskovanje in interpretiranje ljudskega blaga z območja Prlekije. Zboru že od začetka predseduje Anica Klemenčič, strokovno vodstvo je prevzela glasbena pedagoginja Betka Škrlec, kot tajnica in mentorica pa sodeluje Ivica Stolnik. Vaje imajo enkrat na teden, poleg nastopov v živo pa bi se radi predstavili tudi po radiu. - B. B. L.
(Ne)spregledano v decembru
M
esec december je bil v minulem letu nabit z obilico kul; turnih dogodkov. Kot po običaju v zadnjih nekaj letih je bila produkcija kulturnih ustvarjalcev tako enormna
(resda je zato januarja bolj zatišje), da zaradi pomanjkanja
prostora vseh dogodkov nismo uspeli zabeležiti, čeprav smo se trudili, da bi jih v naš časopis spravili čimveč.
To pa ne pomeni, da so dogodki, ki so izostali, kaj manj pomembni od drugih. V prvi vrsti velja tu omeniti božični kon-
cert Glasbene šole Murska Sobota z naslovom Božična serenada. Soboška glasbena šola se trudi, da dokaj redno predstavlja javnosti vse to, kar so se učenci naučili. Njihov izvajalski prostor je največkrat soboška grajska dvorana, ki je bila ob zadnjem nastopu več kot nabito polna. Prav tako ne moremo mimo pete obletnice študentske založbe Beletrina, ki je za nas pomembna predvsem zato, ker prav od začetka v njenem vodstvu deluje mladi prekmurski literat Dušan Šarotar iz Murske Sobote, ki se je v tej zbirki predstavil s svojim romanom prvencem Potap-
ljanje na dah. Beletrina je priljubljena tudi v naših krajih, saj v knjižni prostor prinaša svežino in inventivnost z deli, ki niso nujno komercialna, so pa zato originalnejša in prodornejša. Če jih ne bi izdajala Beletrina, je vprašanje, če bi se pri nas sploh pojavila. (Kje drugje bi še lahko našli delo Piera Paola Pasolinija Izrek?!) Kljub temu so dobila nekatera dela že nekakšen status uspešnic, npr. Barva sladke čokolade Sonje Porle, Osamljeni mož Bernarda Atxageja, Zimsko potovanje Gerharda Rotha in Sonce je bilo zeleno jajce Hansa Carla Artmanna. Doslej je Beletrina izdala že šestdeset naslovov, v novem 90-stranskem katalogu pa predstavlja številne knjižne novosti domačih in tujih avtor-
jev. Obenem je izšlo že deset številk brezplačnega časopisa Air-Beletrina, ki so ga bralci dobro sprejeli, saj predstavlja literaturo na zanimiv in razumljiv način, tako drugačen od suhoparnosti in akademskosti nekaterih drugih literarnih revij. In da ne pozabimo: v vsaki številki je tudi nagradna igra!
Z Beletrino je povezan tudi dogodek, ki smo ga (ne)upravi-čeno izpustili: namreč knjiga mlade avtorice Polone Glavan Noč v Evropi, katere predstavitev je potekala v soboškem salonu Murska republika. Glavanova nima niti trideset let, a je na slovenski literarni sceni že nekaj časa. Njen roman Noč v Evropi bo pritegnil predvsem mlade, saj opisuje zgodbe nemirnih duš, ki z nočnim vlakom potujejo po stari celini in ob tem tudi po sebi. Obvezno branje za vse nekdanje in sedanje popotnike z nahrbtnikom!
Tomo Koleš ■
krajev«, ki kot da narekujejo globlji pogled v oči. Torej komunikativna lirika, kot je izjavil sam avtor na prvi predstavitvi, ki je namenjena čuječim (dekliškim) dušam, zato sem prepričan, da bodo po knjigi posegali predvsem tisti, ki skušajo razumeti ljubezen skozi nevelike pesniške podobe. Ob koncu naj omenim, da so teksti, objavljeni v omenjeni pesniški zbirki, v bistvu Laiščkova besedila z zadnjih zgoščenk Mie Žnidarič.
M. Vincetič ■
Amaterska slikarka Silvija Ovčar Kert
»Ko ustvarjaš, nimaš občutka za čas«
Prepričljivost domače pokrajine
S
ilvija Ovčar Kert se je z možem preselila v Veržej z Raven na Koroškem pred devetimi leti in odkar je tukaj, se je začela
intenzivneje ukvarjati s slikarstvom, kar ji omogoča tudi nekoliko več prostega časa, odkar se je upokojila. Zdaj ima za sabo že kar nekaj razstav, svoje slike pa je prispevala tudi
za likovno opremo pesniške zbirke Glas srca, ki vsebuje izbor pesmi avtorjev iz Prlekije.
Silvija Ovčar Kert se je naučila opazovati naravo, vidi jo z drugačnimi očmi, kar se pozna tudi na njenih slikah.
Silvijo je slikarstvo privlačevalo že v osnovni šoli, nato pa je to strast odrinila na stranski tir, saj ji je ob delu in skrbi za družino zmanjkovalo časa za tovrstno umetniško ustvarjanje. Ko sta se z možem preselila v Veržej, sta imela veliko opravkov s hišo, pozneje pa je imela Silvija vedno več prostega časa, ki ga je želela čim bolje izkoristiti. Začela je z idejo, da bi nekoliko napolnila prazne zidove nove hiše, jim vnesla več topline in domačnosti, zato se je odpravila kar v garažo in začela risati. Začetki so bili skromni, a kljub temu je takoj začutila veselje do slikanja, ki je vsa ta leta tlelo v njej. Čez čas je začela obiskovati slikarske delavnice Mirka Rajnerja ter razne razstave po Pomurju, izpopolnjevala je tehniko, barve in oblike. Ugotovila je, da najbolj uživS ob slikanju tihožitja in pokrajine, zato se tudi velikokrat poda v naravo in jo opazuje, da je pri svojem ustvarjanju karseda pristna, pri čemer ji pomaga tudi njena druga strast, tj. vrtnarjenje. Največji izziv ji predstavlja slikanje gora in rek. kar v nižinski pomurski pokrajini nekoliko pogreša, ampak tudi tukaj je našla motive, ki imajo zanjo močno sporočilnost. V posebni sobi ima zbirko
kar lepega števila slik, med katerimi so še posebej opazne tiste, ki prikazujejo naravo iz domačih Raven. Pokrajino, s katero je vsa leta živela, najbolje pozna, zato so tudi tamkajšnji motivi bolj doživeti. Silvija je imela že dvanajst skupinskih razstav in dve samostojni, nekaj jih načrtuje tudi v tem letu, sicer pa je članica likovne sekcije Silva Preloga pri kulturno-umet-niškem društvu Ivana Kaučiča Ljutomer.
Slikanje pomeni Silviji osebno zadovoljstvo in rast, saj se tako izraža na poseben način, ki jo sprošča in ji daje pozitivno energijo. Pravi, da bi bilo brez tega njeno življenje pusto. Čopič vzame v roke vedno, ko začuti, da lahko kaj posebnega prenese na platno. Takrat nima občutka za čas, ure in ure lahko vihti čopič, pri čemer dodaja, da se ne more kar prisiliti, da bi slikala, pomemben je navdih, ki ga moraš znati sprejeti in negovati, dokler ne začutiš, da te le-ta tudi izpopolnjuje.
Darja Tibaot
Leksikon Slovenski literarni junaki
Tudi Kranjčevi, Godinovi, Lainščkovi... junaki
aložba Mladinska knjiga je izdala v svoji zbirki Mali leksikon delo Klemna Laha in Andreje Inkret Slovenski literarni junaki. Gre za prvi tovrstni pregled pomembnejših literarnih likov pri nas, zato je knjiga še toliko bolj dobrodošla.
Leksikon v dobrih tisoč geslih na kratko opiše vlogo in pomen prav toliko posamičnih ali kolektivnih junakov v literarnih delih, v katerih nastopajo, v osnovnih obrisih pa poda tudi vsebino teh del. Zajema tako iz poezije kot iz pripovedništva in dramatike, drugače povedano: od ljudskega slovstva do sodobnih romanov, od pravljic do epike.
Izbor, ki je seveda avtorski, temelji na pomembnosti in vlogi posameznih literarnih del v naši literarni zgodovini, v njem pa se je znašlo tudi precej literarnih junakov iz del pomurskih avtorjev. Najobsežnejše, s skoraj štiridesetimi gesli, je zastopan Miško Kranjec, naletimo pa tudi na like Ferda Godine, Stanka Kocipra, Ferija Lainščka, Evalda Flisarja, Cvetka Golarja in Bratka Krefta. Nekatera gesla so ilustrirana s pripadajočimi knjižnimi ilustracijami ali s fotografijami iz gledaliških in opernih predstav ali filmov.
D. Štefanec ■
AriuiJt
24. januar 2002
N
Najljubše sanje... VESTNIKOVO POTOVANJE
Tehnična in kulturna dediščina
V Ljutomeru bo Puhov sejem
Tudi vožnja muzejskega vlaka
Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči!
Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon odpošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži.
TEDENSKI KUPON:	MREŽNI KUPON:
ruštvo za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine Janez Puh - Johann Puch Ljutomer ima že 510 članov z območja vse Slovenije. To je dokaz, da se ljudje zelo zanimajo za tehnične dosežke preteklosti, v tem primeru seveda za starodobne avtomobile in motorje. Več kot polovica (274) članov pa taka vozila tudi ima.
Ob koncu prejšnjega tedna so na občnem zboru pregledali lanske aktivnosti in zastavili delovni načrt za letos. V preteklem letu so bili zelo delavni, saj so pripravili več srečanj ljubiteljev oldtajmerjev. Zelo odme-
ven pa je bil zlasti tako imenovani potujoči Puhov muzej, katerega uresničitev je podprl tudi mednarodni program Phare: z vozili so potovali z Ljubelja na Gorenjskem čez Avstrijo in pristali na cilju v Konjišču na Ap-
aškem polju. Vmes so se ustavili v petih avstrijskih krajih, kjer so jim pripravili ustrezen sprejem, ljudje pa so si seveda z zanimanjem ogledovali vozila. V društvu Janeza Puha imajo dve zares stari (in zato toliko dragocenejši) vozili: motorno kolo DSA iz 1907. leta in avto Crysler De-sato z letnico 1913.
Program za leto? je tudi »napet«. Predvidoma 20. aprila naj bi zapeljal med Ljutomerom in Velenjem ali (druga varianta) Ljutomerom in Hodošem muzejski vlak Slovenskih železnic. Za prvi maj napovedujejo vse-
slovensko srečanje starih motornih koles z bočno prikolico. Prav gotovo pa bo imel veliko obiskovalcev Puchov sejem, ki ga nameravajo prirediti v Ljutomeru pred društvenimi prostori v Prešernovi ulici 25 (nekdanji obrat MTT). Na njem bo seveda mogoče prodajati in kupovati stara vozila in dele zanje-Tako obstoji možnost, da bo ta sejem pripomogel, da bo še kdo drug usposobil svojega starega dvo- ali štirikolesnega konjička in se potem z njim vključeval v prireditve oziroma srečanja oldtajmerjev. Š. S. •
-____________
a)	Ogled smučarskih skokov v Planici
b)	izlet v Gardaland
c)	Benetke, beneški karneval
Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov
Šaričevi ne popustijo
Z vrhovnega še na ustavno sodišč
Številne nepremičnine Radenske še vedno v denacionalizacijskem postopku -Šaričevi so se že drugič pritožili, Toplak pa je moral urediti geodetske zadeve
izžrebani tisti, ki so jih poslali:
1.	nagrada: Karel CIPOT, Tišinska 18, 9000 MURSKA SOBOTA (izbral si je potovanje v Benetke, beneški karneval)
2.	nagrada: Cvetka GJERGJEK, Prosečka vas 6, 9202 MAČKOVCI, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja,
3.	nagrada: Slavica CELEC, Pečarovci 54, 9202 MAČKOVCI, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja.
Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti!
Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51. št., ki je izšla 20. decembra 2001.
Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje.
Nagrada bo vabljiva!
Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas.

Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51,530 16 52, faks: (02) 530 16 55, E-mail: t.a.-klas@sioi.net
BENEŠKI KARNEVAL 9. februarja 2002 BENETKE praznujejo, PUST JE TU!
Oglejte si
BENEŠKI KARN z agencijo KLAS!
Samo 6.700 tolarjev in doplačilo 3 eure za vaporetto v eno smer.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
E
se kaže, da bodo »radenski osamelci« ali »hiše duhov«, kakor jih imenujejo nekateri, še nekaj časa samevali in propadali. Stavbe, ki spadajo v zdraviliško naselje, so že vse od 1993- leta v denacionalizacijskem postopku, saj so potomci zadnjih lastnikov Šaričevi vložili zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja. Sporno je njihovo državljanstvo, saj niso imeli in nimajo slovenskega državljanstva.
Da nimajo ustreznega državljanstva in s tem ne pravice do odvzetega premoženja, je razsodilo že prvostopenjsko upravno sodišče. Toda Šaričevi so se pritožili in zadevo je obravnavalo Vrhovno sodišče R Slovenije, ki pa je razsodilo enako: dr. Rudolf Hohn Šarič iz Baltimorja v Združenih državah Amerike, njegova mama Wilhelmina Marija Šarič in njegova polsestra Wilhelmina Wiesler nimajo ustreznega državljanstva in s tem ne pravice do vrnitve premoženja. Odločbo o odločitvi vrhovnega sodišča so prejeli 13- novembra 2001 na Upravni enoti G. Radgona, vendar ne morejo ukrepati, ker so se Šaričevi nasledniki odločili še za izredna pravna sredstva in se pritožili na ustavno sodišče. Ustavno sodišče bo o pritožbi odločalo v naslednjih mesecih, tako da bo v dobrega pol leta denacionalizacijski postopek za vrnitev odvzetega premoženja Radenske vendarle končan.
Tudi drugi denacionalizacijski upravičenec Jože Toplak naj bi do junija prejel odločbo in s
tem vrnjene nepremičnine, ki so bile nekoč v lasti njegove dru-
vrtine v k. o. Petanjci in se pri domačinih najbolj priljubljena slatina črpa iz petanjskega vrelca), vrtnarija, vila in še nekatere nepremičnine. Šaričevi pa naj bi bili lastniki zdraviliškega naselja. To je tudi eden od razlogov, da so ostale številne stare stavbe prazne in jih niso več obnavljali
120 10
Čeprav Zdravilišče Radenci »ni zainteresirano« za obnovo starih stavb v zdraviliškem naselju, jih pridno uporablja za svojo promocijo.
žine. Njegov postopek se je menda zavlekel zaradi tega, ker so morali opraviti dodatne geodetske izmere. Kakor je znano, naj bi Toplakovi družini pripadal petanjski obrat za polnjenje mineralne vode (danes ga ni več, kajti celotno polnjenje mineralnih in brezalkoholnih pijač je preseljeno v Boračevo, čeprav so
Finančno ministrstvo je dalo zeleno luč
Odločilno besedo ima Petrol
Reševanje lendavske Nafte
o
bisk dr. Janeza Drnovška v lendavski Nafti se je zgodil v senci dogo-
dkov v Muri in tudi pred jav-
nostjo zaprti pogovori z vodstvom Nafte in potem skope
izjave - trakopis izjav Drnovška, Petrinove in Žalika je
Predsednik NS Janez Bedenik
obsegal zgolj šestindvajset vrstic - javnosti niso postregle z ničemer oprijemljivim.
Edino, kar se je od takrat zgodilo, je le to, da se je program finančne sanacije od finančnega ministrstva, kjer je bil v presoji,
»premaknil« naprej, potem pa spet »nekje« obtičal.
Na ministrstvu za finance so nam potrdili, da so k sanacijskemu programu dali pozitivno mnenje in ga vrnili gospodarskemu
ministrstvu, ki ga je dolžno tehnično pripraviti za vladni postopek. Glede na to, da sanacijski program Nafte ni bil obravnavan na zadnji seji vlade, čeprav so to napovedovali, in o njem še ničesar ne ve parlamentarni odbor za gospodarstvo, lahko sklepamo, da so med državo in Petrolom kot lastnikoma in hkrati največjima upnikoma Nafte še vedno odprte teme pogovora. Samo z vladno proceduro potrjevanja sanacijskega načrta za lendavsko Nafto postopek namreč še ni končan, saj mora predlog potrditi še skupščina Nafte, tam pa ima Petrol 55-od-stotni, odločilni glas.
Petrol pa je postavil osemnajstega januarja na mesto predsednika nadzornega sveta tudi svojega
človeka, to je član uprave Petrola in dosedanji član nadzornega sveta v Nafti Janez Bedenk. Predsedniško mesto je po izteku štiriletnega mandata predal mag. Dagmar Šuster, ki je sam zase večkrat rekel, da ni »zapisan« ne Petrolu in ne državi. Drugi člani v nadzornem svetu so še Janez Trček, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvu, Iztok Bajda iz Petrola in Aleksander Marič, predstavnik zaposlenih. V sporočilu za novinarje pa so iz Nafte ob predstavitvi novega predsednika še zapisali, da bo nadzorni svet o finančni sanaciji, prestrukturiranju in načinu reševanja kadrovsko-socialnih vprašanj ter razvojnih programih razpravljal na naslednji seji.
M. H.«
- ker so bile zgradbe v denat* nalizacijskem postopku, se niso smeli lotiti posegov, zato* skoraj deset let kazili podffl zdravilišča in kraja Radenci.
Kako bo z njimi po kofl| nem postopku? Zdravilišče« denci je menda zainteresirata! za zgradbo Velika terapija (kt jo obnovili in so v njej hoteli sobe), za Narodno restavra® (ki so jo imeli v najemu odf žave, v njej pa je posloval žal nik) ter za stekleno dvorani I je v slabem stanju, vendar zd vilišče potrebuje pitno dvo( no). Vse druge zgradbe so v slabem stanju, poleg tega pa 0 njimi bedi spomeniško varsf in je veliko vprašanje, kako b® njimi v prihodnje. Verjetno* bodo obnavljale, če bosta z3’ zainteresirana država oz. kuR no ministrstvo in lastnik Ra^ ske Pivovarna Laško ter - čej| bodo našli ustrezno vsebino-,
Bernarda B. P^j
Klic na pomoč od Grada
Štiri tisoč pacientov
čaka zdravnika
Občina Grad se je nenadoma znašla v precej nenavadnem i” težavnem položaju. Zdravstvena postaja Grad je namreč ostal3 brez svojega rednega zdravnika, medtem ko primernega novega niso našli. Problemi so nastali, ko je v začetku novembra dr. Sf' boljub Čurčič odšel, česar ni nihče pričakoval. Vse se je zgodil0 tako hitro, da so ostali presenečeni župan Daniel Kalamar in ! Jože Felkar, direktor Zdravstvenega doma Murska Sobota, in tud* občani občine Grad. Ker je bil razlog za odhod zdravnika res zel° človeške narave - dr. Čurčič se je namreč poročil in odselil v Ajd0" j vščino -, mu tega nihče ni zameril. Sam bo v celoti poravnal stf°'; ške vse specializacije, saj ga je šolal zdravstveni dom, vendar je Čurčič zelo priljubljen med ljudmi, ki so bili nanj navajeni, sajr pri Gradu delal že več kot petnajst let. Čeprav sta župan KalajM ■ in dr. Felkar, ki sta takoj začela iskati nadomestnega zdravnik3' Trenutno dela v Zdravstveni postaji Grad nadomestni zdravnik vendar le trikrat na teden popoldne po tri do štiri ure. Ljudje s tak šnim razporedom niso zadovoljni, zato vse pogosteje pritiskajo 0> župana, naj vendar že najde rešitev, čeprav bo o namestitvi noveg3 zdravnika odločal dr. Felkar. Zdravstveni dom Murska Sobota je5’ cer objavil že dva razpisa, vendar neuspešna. Zanimivo je, da J prišlo nekaj prijav iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, veno3 bi kandidati morali najprej opraviti nostrifikacijo in izpit iz slo^”, skega jezika ter si pridobiti delovno vizo, to pa je proces.
Rednega zdravnika bi v občini Grad nujno potrebovali, saj ie ‘ več kot štiri tisoč potencialnih pacientov, kar je normativ za nas vitev celo dveh zdravnikov! Župan Daniel Kalamar pravi, da o te tudi razmišljajo: »Prizadevamo si, da bi dobili dolgoročno dva zn vnika, da se ne bi ponovno znašli v takšni situaciji. Ljudje mof3l razumeti, da v Sloveniji primanjkuje okrog 700 zdravnikov.« N° mu rednemu zdravniku pri Gradu župan obljublja stanovanje dodatne bonitete s štipendiranjem.	. g
Tomo
VESTNIK 24. januar 2002
KMETIJSTVO
13
Vinogradniško-sadjarsko društvo Turnišče
Bili so zelo delavni
e dni se vrstijo občni zbori društvenih organizacij. Minulo soboto so tako pregledali delovanje v preteklem letu tudi člani Vinogradniško-sadjar-skega društva Turnišče.
Zbralo se je okrog sto dvajset članov, ki so se jim tokrat pridružile tudi žene. Poročilo o delu je imel predsednik društva Anton Sep. Med drugim je omenil, da so imeli najprej predavanje o negi vina, potem so organizirali prikaz rezi vinske trte v dobrovniških goricah, sledil je prikaz rezi sadnega drevja, zatem so imeli predavanje o pripravi vina na ustekle-ničenje in društveno ocenjevanje vin; organizirali so dvodnevni izlet na Primorsko, sodelovali so na vinogradniških igrah v Dobrovniku (zasedli so 2. mesto) in na Festivalu vina v okviru Lendavske trgatve; imeli so tudi predavanje o dozorevanju grozdja letnik 2001 in pripravili društveno martinovanje.
Poročilo so člani z odobravanjem sprejeli, prav tako tudi predložen program dela za letos, vodenje društva za naslednje štiriletno obdobje pa so zaupali dosedanjemu predsedniku.
K
Radgonski čebelarji so ocenili enoletno delo
Uspešno leto 2001
Bolezni čebel bodo morali zatirati vsi čebelarji
Na sliki udeleženci občnega zbora Čebelarskega društva Petra Dajnka Gornja Radgona, skrajno desno 92-letni čebelar Franc Časar.	______________________________________________________________________
Sebelarsko društvo Petra Dajnka Gornja Radgona sodi po številu članov med največje v Prekmurju in Prlekiji. To so dokazali tudi z udeležbo na občnem zboru, saj 'se je od 84 članov zbora udeležilo več kot 60. Med njimi je bil tudi njihov najstarejši član 92-let-ni Franc Časar iz Plitvice, ki z dvema panjema še vedno če-belari.
Na zboru, katerega se je udeležil tudi župan občine Gornja Radgona Miha Vodenik, so ocenili delo društva v preteklem letu. Kot je bilo razbrati iz poročila predsednika Stanka Korošca, je imelo društvo v preteklem letu veliko dela. Njihovo največje delo je bila organizacija proslave 50-letnice društva, za uspeh pa štejejo tudi izdajo ponatisa (printa) knjige o čebelarstvu Petra Dajnka Čelarstvo, ki je prvič izšla 1831. leta v Gradcu.
V razpravi so posvetili posebno pozornost boleznim čebel. Kot so povedali, naj bi proti čebeljim boleznim delovali skupno. Prav zato si prizadevajo, da bi ustanovili Zvezo čebelarjev za Pomurje, v katero bi bila vključena vsa društva in družine čebelarjev tega območja. Na tak način bi lažje zatirali bolezni čebel, ki se porajajo na širšem območju.
Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger ■

Nova polanska vinoteka bo turistično naravnana
Trženje vin v turistične namene
evropski občini štorkelj Velika Polana si razvoj turizma utira pota s pomočjo vsakoletnega pomurskega po-
letnega festivala.
Vsak dan obišče občino V. Polana veliko izletnikov in obiskovalcev, ki si med drugim ogledajo rojstno hišo in muzej naprednega tiska pisatelja Miška Kranjca, tovarno LKC, kjer izdelujejo iz-‘ delke domače obrti, cerkev Svetega Srca Jezusovega, Copekov mlin v M. Polani ter druge narav-
Prihodnji teden na Razkrižju
0 ekološkem kmetovanju
restrukturiranje kmetijstva in iskanje novih programov, ki bodo ekonomsko zanimivi tudi za manjše kmetije, so med prednostnimi nalogami pred vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo. Velikostna sestava naših kmetij zelo zaostaja za povprečjem v Evropski uniji, zato takšne kmetije s klasičnim kmetovanjem nimajo velikih možnosti za preživetje. Ena od usmeritev evropskega kmetijstva je ekološko kmetovanje, kateremu bo tudi iz bruseljske blagajne namenjenih več sredstev, zato bi bilo pametno, da bi se v takšne aktivnosti vključevali tudi slovenski kmetje.
V občini Razkrižje bodo pripravili v sodelovanju z oddelkom za kmetijsko svetovanje pri območnem Kmetijsko-gozdar-skem zavodu Maribor v pone-
Razpisi za sredstva iz programa Sapard
Na začetku manj vlog
Na manjše število vlog vplivajo strogi kriteriji in zahtevna dokumentacija
odeč po prvih vlogah, ki so jih prejeli na razpise za sredstva iz programa Sapard v prvih dneh po objavi, bi lahko sklepali, da za sredstva ni prevelikega zanimanja. Pa to ne drži, pravijo v agenciji. Res je, da so prejeli do včeraj za vse štiri ukrepe le okoli trideset vlog, vendar je takšnih, ki se zanimajo za sredstva, če sodijo po telefonskih klicih in informacijah, ki jih morajo dajati interesentom, veliko. Od objave razpisov je namreč poteklo še premalo časa in večini, ki bodo zaprosili za ta sredstva, v tako kratkem času še ni uspelo zbrati potrebne dokumentacije.
Po besedah Igorja Hrovatiča z Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je do zdaj največ zanimanja za ukrep III gospodarska diverzifikacija na kmetijah, preseneča pa malo zahtevkov za sredstva za naložbe
ne in kulturne zanimivosti. Člani društva vinogradnikov V. Polana imajo enkrat letno poleti v spodnjih prostorih kulturnega doma v Veliki Polani odprto vinoteko, ki sicer deluje »poskusno« in je predvsem namenjena obiskovalcem poletnih prireditev, kajti ob tem vinogradniki in kletarji pred-
deljek, 28. januarja, ob 15. uri v avli tamkajšnje osnovne šole predavanje o ekološkem kmetovanju. Poudarek bo na preusmeritvi iz klasičnega v ekološko
v kmetijska gospodarstva (ukrep I). Med razlogi za to so verjetno prestrogi kriteriji za upravičence, namen podpore in zahtevna dokumentacija. V kmetijski svetovalni službi so zato mnenja, da bo treba nekatere kriterije omiliti, vendar bo to težko, saj določene pogoje predpisujejo v Bruslju. Navkljub vsemu pa v agenciji pričakujejo, da bodo prejeli
Na Kapci so se sešli čebelarji
Proračuni
pozabljajo na čebelarje
a občnem zboru Čebelarskega društva Kapca, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Čebelarske zveze Lendava g. Dominko in predstavnik lokalne skupnosti, so čebelarji govorili o aktivnostih v preteklem letu. Ugotavljali so, da so program društva uresničili.
Še posebej so ponosni na prireditev ob 10-letnici društva, ki so jo slavili junija v lovski koči v Mali Polani. Tedaj so tudi izdali Zbornik, v katerem so člani društva predstavili svoja čebelarstva, ga. Suzane Kiraly - Moss, akademska slikarka, pa je izdelala logotip društva. Medenje pa je bilo lani slabše kot v preteklih letih, predvsem zaradi pozebe akcije, za letos pa so optimistični.
Na občnem zboru so govorili
stavljajo svoja vina. V organizaciji občine V. Polana, vinogradniškega društva in društva Štrk V. Polana zdaj družno peljejo projekt za ureditev prave vinoteke, ki jo bodo povsem uredili v spodnjih prostorih kulturnega doma v Veliki Polani, kjer bo imel vsak član društva svoj »predal« zvini. Osnovni namen je trženje vina s poudarkom na razvoju turizma v ob-
J.ž. ■
čini.
kmetovanje, udeležencem pa bodo predstavili tudi pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi, pomen blagovnih in zaščitnih znamk v ekološkem kmetovanju ter najpogostejše napake, ki jih ugotavljajo ob kontroli ekoloških kmetij.
Na predavanje vabijo tudi vse zainteresirane iz občin Črenšo-vci, Ljutomer, Veržej in Križevci, ker je število udeležencev omejeno, pa prijave zbira uprava Občine Razkrižje.
L. K. ■
še veliko vlog, saj razpis časovno ni omejen, pri njem pa velja pravilo prvi pride, prvi dobi.
Sredstva za razpise, objavljene v začetku januarja, bodo črpali iz sredstev, ki so jih namenili v programu Sapard Sloveniji za leto 2000, zato je pričakovati, da bo agencija v drugi polovici objavila nov razpis, v katerem bodo na voljo sredstva iz leta 2001. Seveda je vse odvisno od zanimanja na prvem razpisu, bi pa bilo škoda, da sredstev, ki so na voljo, ne bi izkoristili. Sredstva, ki so Sloveniji na voljo za leto 2001, morajo namreč biti porabljena do konca leta 2003, sicer jih iz bruseljske blagajne ne bo več mogoče črpati.
Ludvik Kovač ■
tudi o povračilu škode zaradi lanske spomladanske pozebe in poznejše suše. Ugotavljali so, da se na čebelarje pozablja tako v državnem kot občinskih proračunih. Država bi morala storiti tudi več pri subvencioniranju zdravil, saj predstavlja nakup zdravil, poleg nakupa sladkorja za zimsko in spomladansko krmljenje, največji strošek. Na to bodo tudi letos znova in znova opozarjali pristojne, in sicer tako na sestankih kot tudi z dopisi oziroma vlogami.
N^občnem zboru so sprejeli v društvo dva nova člana, kar je po nekaj sušnih letih prva članska okrepitev. Ladislavu Feherju pa so za dolgoletno delo v čebelarstvu - pred leti pa je tudi vodil čebelarski krožek na OŠ v Lendavi - podelili priznanje Antona Janše.
Za upravni odbor Zlatko Kuk ■
Izobraževanje za kmete
V Ivanovcih v Vinogradniškem centru Goričko bo 25. januarja od 16.00 do 19.00 predavanje: Primeri in problemi pri oskrbi različnih vinogradov posameznih navzočih vinogradnikov in smernice optimaliziranja pridelave. Istega dne bo občni zbor Društva za medsosedsko pomoč - strojni krožek Ljutomer - Križevci v hotelu Jeruzalem ob 10.00.
28.	do 30. januarja bo v predavalnici KGZ Murska Sobota od 9.00 do 13.30 3-dnevno usposabljanje iz zdravstvenega varstva rastlin za izvajalce FFS - UE Ljutomer.
V Ljutomeru v dvorani SKZ Kmetovalec bodo 29. januarja ob 9.00 predavanja: Izbor tehnologije pridelovanja nekaterih strniščnih dosevkov za voluminozno krmo, Izbalansiran obrok in vpliv prehrane na povečanje beljakovin in maščob v mleku, Pomen grobo strukturirane surove vlaknine pri prehrani krav molznic. Istega dne bo v sejni sobi Kmetijske zadruge Gornja Radgona ob 10.00 predavanje Začetni tečaj za kmetije, ki so ali bodo vstopile v sistem DDV-ja.
30.	januarja ob 10.00 bo v sejni sobi Kmetijske zadruge v Gornji Radgoni predavanje: Nadaljevalni tečaj za kmetije, ki sp že v sistemu DDV-ja. Istega dne bo v hotelu Jeruzalem ob 18.00 predavanje: Prehrana in gnojenje vinogradov.
31.	januarja bo občni zbor Govedorejskega društva Bodonci ob 9.00 v Pečarovcih na turistični kmetiji Zelko.
Prav tako v četrtek, 31. januarja, ob 10. uri bo za govedorejce predaval Jože Črnko, dr. vet. med., o problematiki kisle indigestiie in ketoze pri kravah molznicah, ki bo na izletniški kmetiji Kozelinovih.
Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov		
SKZ Martjanci Tovarniško ime	Pakiranje	MPC v SIT/ka
pu-starter	10/1	88,60
pu starter	40/1	83,80 '
bek 1	40/1	57,70
bek-k	40/1	59,20
ferkel pra	30/1	97,60
ferkel kom	30/1	78,20
porko premium	30/1	132,30
super bek 35	10/1	101,50
super bek 35	40/1	96,70
tl-štarter	10/1	73,00
tl-štarter	40/1	68,30
tl-pit 1	40/1	48,80
tl-pit 2	40/1	45,10
ns-k (za nesnice)	10/1	72,80
krmilo za kunce	10/1	72,90
KZ-krmilo za krave molznice	40/1	56,10
krmilna moka	35/1	22,00
sončične tropine	40/1	55,00
sojine tropine	40/1	93,10
pšenični otrobi	25/1	17,90
pesni rezanci	35/1	35,00
živinska sol	50/1	32,00
vitaredin	2/1	278,80
porkovit Im	20/1	190,10
rimin 18	20/1	116,10
rimin bullmin	20/1	153,40
bovisal	5/1	160,30
kravimin 3 bio Zn	5/1	250,30
pravimin 2	5/1	213,40
KZ HOTIZA-POLANA Tovarniško ime	Pakiranje	MPC v SIT/kg
pu-starter	10/1	90,00
pu starter	• 40/1	85,00
bek 1	40/1	57,50
bek 2	40/1	55,00
super bek 35	10/1	103,00
super bek 35	40/1	98,00
tl-štarter	10/1	76,00
tl-pit 1	40/1	50,00
tl-pit 2	40/1	45,00
bro-štarter	10/1	87,00
ns-k (za nesnice)	. 10/1	73,00
krmilo za kunce	10/1	74,00
sojine tropine	40/1	93,00
pšenični otrobi	30/1	19,00
pesni rezanci	35/1	33,14
živinska sol	50/1	30,00
vitaredin	2/1	285,00
kostovit	2/1	390,00
kravimin 6 bio Zn	5/1	178,60
Turnišče: cene pujskov
Prejšnji četrtek je bilo naprodaj le 5 živali, starih od 5 do 9 tednov in težkih od 20 do 25 kilogramov. Za žival je bilo treba odšteti od 10.000 do 11.000 tolarjev, prodali pa so vse pujske.
IZ NAŠIH KRAJEV
24. januar 2002
Ganika Katan se je rodila 1925. leta na Janževem Vrhu, zdaj pa že nekaj let živi s sinom Pepijem v Podgorju pri Apačah. Je velika ljubiteljica rož, že zlasti odkar je v pokoju. Ponosna je na svoj kaktus, ki jo je razveselil s štiristo cvetovi. Ima ga kar v spalnici. Marsikdo, ki pride na obisk, ga občuduje. Nagledati se ga ne more tudi hčerka Antonija, ki jo kar pogosto obišče. - Foto: L. Kr.
Pri Svetem Juriju imajo gasilsko društvo že od 1886. leta. Sedaj šteje kar 250 članov. Največ jih je od Jurija, drugi pa so iz okoliških vasi.
V preteklem letu je bila zlasti dejavna desetina, ki je na našem posnetku. Od desne proti levi stojijo: poveljnik in mentor Mirko Križan, potem Milan Miki, Branko Karlo, Darko Karlo, Jenej Miki in Marko Karlo; z leve proti desni pa čepijo: Anton Senčar, Ivo Belec, Danijel Krajnc in Alojša Mauko. Ta desetina je v letu 2001 osvojila tri prehodne pokale (pokal Pomurskega sejma, pokal Slovenskih goric in pokal na tekmovanju v Avstriji) ter več drugih pokalov na tekmovanjih v gasilskih veščinah. Tudi letos se bodo udeleževali takih tekmovanj. Nekaj jih bo tudi pri Svetem Juriju ob Ščavnici. V PGD so sicer že dokaj dobro opremljeni, vendar si prizadevajo kupiti še sodobno orodno vozilo. Želijo si ga že letos. - Š. S.
Čudna združba v Poznanovcih
Ekološka patrulja peš ob mejni reki Kučnici
Mejna Kucnica
mejni problemi?
Mejna Kučnica je pomemben vir podtalnice in s tem pitne vode obmejnih krajev, vendar na slovenski strani, medtem ko na avstrijski strani uporabljajo območje ob Kučnici za smetišča in čistilne naprave
Puconsko komunalno podjetje poskuša držati korak s snegom
Prosečki breg je bil
vedno problem
zadnjem času se je vreme malce poigralo v puconski občini. Ravno pred slabim mesecem dni je svetnik Štefan Lovenjak naslovil na župana Ludvika Novaka vprašanje glede zimske službe. »Ali je naše občinsko komunalno podjetje sposobno opravljati zimsko službo?« je kar narav-
nost vprašal.
Treba pa je vedeti, da je v tem času tisti prvi sneg počasi že pobralo. Župan Novak je bil prepričan: »Je. Javne poti so bile solidno očiščene.« Vendar se Lovenjak s tem ni strinjal. Kot konkreten primer je navedel Proseč-ko vas, kjer naj po njegovem ne bi bilo dobro očiščeno. Prosečka vas ima sicer več takih poti, ki so lahko ob obilnih snežnih padavinah problematične, primer, ki ga je navedel Lovenjak, pa bi lahko bil še posebej kritičen, če bi po tej poti moral npr. peljati rešilni ali gasilski avto. Novak je priznal, da je bil Prosečki breg vedno kritičen: »Če je bil mogoče ta breg . spet neočiščen, se je to zgodilo zaradi stalnih snežnih zametov. Vemo, da jih je bilo takrat več, in komaj so očistili enega, spet se je pojavil drugi. Drugače pa mislim, da so svoje delo dobro opravili.« No, in ko je kazalo, da je to rešeno, so se spet pojavile nove snežne padavine, tako da je imelo komunalno podjetje spet polne roke dela.
Vendar pa je v zadnjem času orebivalce sosednje vasi, namreč
Prebivalci Poznanovec imajo trenutno druge skrbi kot odstranjevanje se vedno napačnega napisa »Poznanavci« na kažipotu, saj so se v njihovi vasi pojavile tatvine. Medtem pa njihove sosede iz Prosečke vasi bolj mučijo letošnje obilne snežne padavine. Foto: T. K.
Poznanovec, zaskrbelo zaradi neke čisto druge zadeve, s katero se pri njih še niso ubadali. Štefan Lovenjak je tudi zaradi tega naslovil vprašanje na župana, a na začetku je bilo le-to nekoliko dvoumno postavljeno. »Ali ima občina interes, da odkupuje kake stare ali zapuščene hiše v vasi?« Za kaj gre? V Poznanovcih je ena taka hiša ostala naprodaj. Njeno prodajo je prevzelo podjetje DILL, ki se ukvarja s
rvi pohod ob mejni reki Kučnici je potekal že 1996. leta. Resda je bil takrat Vestnik edini, ki se je odzval na zaskrbljenost domačinov, zato pohod ob Kučnici ni bil tako medijsko odmeven kot decembrski. Pa vendar: problemi so ostali enaki. Pravzaprav so se z leti še povečali, kajti količina in onesnaženost odplak, ki se izlivajo v Kučnico z avstrijske strani, se z večanjem števila prebivalcev, industrijskih obratov in hlevov povečuje.
Ko smo se torej decembra ponovno srečali v Rogašovcih, smo se že bali, da bomo tokrat kljub uradni oraganizaciji Slovenskega ekološkega gibanja šli na pot le štirje. Toda ne, nazadnje nas je bilo kar lepo število. Najprej smo se odpravili v Kramarovce, nato pa ob toku reke Kučnice navzdol proti krajem Fikšinci, Gerlin-ci, Korovci, Cankova, Skakovci, Krajna, Gederovci, Sodišinci, M. Petrovci in Petanjci - tu se Kuč-nica izliva v reko Muro. V prime-
kupovanjem in prodajanjem nepremičnin, vendar pa novi stanovalci, ki so se naselili v hiši, niso ravno navdušili domačih prebivalcev. Menda naj bi šlo za neko čudno družbo iz Maribora, v kateri naj bi se uporabljala tudi droga. »Občina nad tem nima pregleda in na to ne more vpli
vati,« pojasnjuje župan Novak. »Zaradi takih stvari morajo reagirati sosedje, in sicer z uradnimi pritožbami.« Čeprav nihče ni konkretno obtožil omenjene skupine, pa je podatek, ki ga je povedal Lovenjak, vseeno skrb zbujajoč: »Odkar se je ta družba naselila pri nas, so se v vasi začele pojavljati tudi tatvine. Prej pa tega nikoli ni bilo.« Naključje ali kaj drugega?
Tomo Koleš ■


rjavi s časom pred petimi leti tokrat nismo prehodili vse poti peš - zaradi zimskih razmer pa tudi zato, ker smo sedaj že vedeli, kje so tiste najbolj kritične točke oziroma izpusti.
Poleg domačinov Ernesta An-drejča in Franca Rogača iz Sodi-šinec (KS Gederovci in Občina Tišina) ter Alojza Gomboca (Ger-linci) in Štefana Flisarja (Koro-vci), oba iz Občine Cankova, so se tokratne akcije udeležili tudi Jože Novak (Ministrstvo za okol
Labodi pri Doklezovju
1 '	' "	-------------------------------- D j 5^
Pri dokležovskem murskem mostu je za nekaj časa našla zavetje skupina labodov, ki so se razkazovali ljudem, naslanjali na mostno ograjo. Začuda: labodi so plavali proti vodnemu toku ta čas sicer ne ravno globoke reke. T I so tudi vzleteli, a so se spet vrnili v vodo. Očitno jih ni zeblo. - Foto: J. Ž.
je) in predstavniki Slovenskega ekološkega gibanja - glavni tajnik SEG-a Karel Lipič, Herman Kisilak, Zoltan Cigiit in Milan Bogataj. SEG se je odzval na problem domačinov, ki jih skrbi nenadzorovano onesnaževanje mejne Kučnice, zaradi česar je prišlo do pogina rib oktobra lani, zato so organizirali ekološko patruljo, obvestili o akciji vse medije, z rezultati pa seznanili tudi vse pristojne inšpekcijske službe, Ministrstvo za okolje in pro-


štor ter nevladne okoljevars ne organizacije v Avstriji. DO’ daj se na opozorila domačin11 ki najbolje poznajo Kučnico! njen vpliv na podtalnico in na zajetja, niso odzvali ne oW narji in ne odgovorne inšp{ cijske in vladne službe. Kako( problem ni dovolj pomemben! nanj opozarjajo navadni dob1' ni in če ni poginjenih na to* rib ali drugih živali! Pravzap’ je opazen napredek, kajti to® se je končnega sestanka udel| tudi župan Alojz Flegar.
Tudi ostali pristojni or^1 ne bodo mogli ignorirati vitev ekološke patrulje (pf°l matični so iztok iz čistilo^ prave naselja Deutsch Hase^ iztok iz naselja Gruisla pri^ nem kamnu 153, iz avstrijj mejnega objekta pa imajo c«’ sanitarij speljano kar direkt0’ Kučnico, prav tako je probl£“ tična čistilna naprava v P61tl,l| še kakšen iztok). Prav bi bil0’! bi se tudi sosednji narav01] stveniki lotili konkretnega Č loškega problema in pripfJ\ podoben ogled ali ekološk0! truljo na avstrijski strani. J
Bernarda B. Pe°£
WSI1K 24. januar 2002
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Na kratko
Grad
Pri Gradu na Goričkem so ustanovili 1997. leta Društvo za kulturno - športni razvoj mladih Gračka pomlad. Vanj pa ne sprejemajo le mladih Grajanov, ampak tudi druge, ki s svojo željo in delom pokažejo, da želijo biti člani društva. Namen društva je povezovanje čim širšega kroga mladih, organiziranje družabnih, kulturnih, športnih in drugih prireditev ter srečanj mladih in organiziranje zabav. Društvo je doslej izvedlo že več odmevnih prireditev, na primer malonogometni turnir, na katerem je nastopilo 24 ekip; ob prvem maju imajo že nekaj let rock koncert; tradicionalni so miklav-ževanja, plesne prireditve, sodelovanje z drugimi društvi in tako naprej. Živahno je seveda tudi v društvenih prostorih v stari graški šoli. (Š. S.)
Gornja Radgona
V Medobčinsko društvo invalidov Gornja Radgona je včlanjenih 800 invalidov z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Društvo že dvajset let vodi Marta Bregar. Dejavnost pa poteka tudi v treh aktivih, in sicer: Gornja Radgona (predsednik aktiva Branko Habjanič), Kapela - Radenci (predsednica Anica Makovec) in Apače (predsednik aktiva Ludvik Šadl).
V društvu so zadovoljni, odkar imajo ustrezne prostore v Panonski ulici. Ob koncu leta so obdarili več kot sto starejših in onemoglih članov. V društvu negujejo različne športne in rekreacijske dejavnosti. (O. B.)
Sveti Jurij ob Ščavnici
Na območju občin Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona, kjer živi 20.700 ljudi, je bilo v lanskem letu vsega skupaj le 42 porok, medtem ko jih je bilo 1989. leta 104, v letih prej pa še veliko več:
V zadnjih letih se torej mladi ne navdušujejo za zakonsko zvezo. (F. KI.)
Ljutomer
Izmed 1.261 nezaposlenih z
območja občin Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Razkrižje in Veržej prejema denarno nadomestilo 251 iskalcev dela, denarno pomoč pa 95 ljudi.
Skupaj torej prejema denar z naslova zavoda za zaposlovanje 346 nezaposlenih, kar je 27,4 odstotka. Za območje celotnega Pomurja pa je odstotek prejem-ikov pomoči nižji: 18,8 odstotka. (F. KI.)
V Radencih skrbijo za varnost
Dve preventivni zloženki
Občina in policija z roko v roki
prostorih občine Radenci je bila predstavitev dveh zloženk z naslovoma »Brez vandalizma je lepše« in »Kako prepoznati pristne bankovce euro«. V sodelovanju s Policijsko postajo Gornja Radgona je omogočila natis in izdajo obeh zloženk v nakladi 1.000 izvodov Občina Radenci.
Uvodoma je župan Herbert Šefer povedal, da »je vesel, ker smo v zadnjih dveh letih tudi s policijsko postajo in vsem okoljem dosegli to, da zagotavljamo v občini in njenem središču večjo varnost. To ni pomembno samo za naše občane, ampak tudi za turiste in vse tiste, ki se gibljejo in živijo v Radencih. Veliko smo vložili v gradnjo infrastrukture in ureditev okolja z novimi oznakami ulic, napisi in ulično razsvetljavo ter obema rondojema. To skupno delo za-
Človeku ni dobro biti sam
Druženje sedmih zakonskih parov
Neformalno društvo Praprot
rijatelji smo mi veseli, / saj pesem druži nas povsod,/ vse dokler bomo živeli,/z nami bo slovenski rod.//Naj pesem naša vas povabi, / da z nami bi zapeli vsi, / saj peti nikdar ne pozabi, / kdor se rad poveseli. // Otožnost nam je vsak dan tuja, / veselje v srcu le živi, / s tem družba naša ne zamuja / veselih, srečnih novih dni. // Slovenska kri po žilah teče,/življenja radost nam budi,/zato zapojmo zdaj veselo/ zbrani vsi prijatelji.
Prijatelji smo mi veseli, / saj pesem druži nas povsod... Tako poje društvena himna ljutomersko-pristavske Praproti. Res so veliki prijatelji in drug brez drugega skorajda ne morejo več, zato se kar pogosto sestajajo in se imajo lepo. Posnetek je s praznovanja jubileja Otona Križaniča.
okviru PGD Gornja Radgona deluje tudi skupina za reševanje iz vode in na vodi, imenovana Gapora. Pred kratkim je kar devet mladih opravilo izpite, zato imajo zdaj kar 27 reševalcev.
Gornjeradgonska delniška družba Mir daje gasilskim društvom deset odstotkov popusta pri nakupu mesa in mesnih izdelkov. Ugodnost kaže izrabiti. Pa ne le, ko imajo veselice ali druge prireditve, ampak tudi za sedanje občne zbore, ko po običaju gasilci pripravijo manjše pogostitve. (F. KI.)
Avtorica tega besedila je upokojena učiteljica Jožica Horvat iz Ljutomera. Pesnitev je tudi uglasbena in je postala neke vrste himna neformalnega društva, ki so ga poimenovali Praprot, v njem pa so življenjski sopotniki: Jožica in Polde Horvat, Tončka in Franjo Kocmut, Cilika in Jožko Ropoša (vsi iz Ljutomera), Vlado
in Vida Kozar, Anica in Oton Križanič, Milena in Feliks Filipič ter Lizika Alt in Franc Šterman (vsi s Pristave).
Neformalno društvo Praprot je nastalo spontano pred desetimi leti, ko je eden od članov praznoval Abrahama in seveda povabil na praznovanje. Potem se je napovedovalo kar nekaj podobnih jubilejev in drugih praznovanj, kjer so se srečevali »sta-
gotavlja, da se bo počutil človek v Radencih varneje, kar je zelo pomembno tudi za boljše razpoloženje med ljudmi.«
Komandir Policijske postaje Gornja Radgona Boris Rakuša pa je dejal, da so večino zloženk že razdelili učencem sedmih in osmih razredov osnovnih šol in dijakom srednjih šol. Zloženke delijo že od začetka januarja. V parku nadzirata dogajanje policista na kolesih, dogovorili pa so se tudi za potrebno pomoč z vodniki službenih psov. Hkrati se
set petdesetletnic in dve šestdesetletnici. Jubilantu tudi izročijo društveni bilten Praprot, v katerem so ustrezni teksti (priložnostna pesem, življenjepis, fotografije ...), nekaj strani pa je praznih in so namenjene poznejšim vpisom, na primer vpisom drugih gostov, ki se udeležijo »proslave«. Člani Praproti kupijo slavljencu skupno darilo, kar ima seveda določene prednosti pred
V Budimpešti je bilo evropsko molitveno srečanje mladih iz osemdesetih dežel. Skupaj s kaplanom Jožetom Prahom smo se ga udeležili tudi mladi iz gornje-radgonske župnije sv. Petra. Nagovorile so nas svetopisemske besede: Kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja. Mojo dušo žeja po Bogu. Kakih 1.300 mladih iz Slovenije, ki smo potovali na srečanje, smo se ustavili v Murski Soboti, kjer je bila maša. V Budimpešti je bilo nepozabno srečanje in druženje, zato so se vzpostavila nova prijateljstva in poznanstva. Skupna molitev in pesem v taizejskem duhu sta postali preprosta resničnost vsakdanjega življenja mladih. Hvaležni smo družinam, ki so nam ponudile prenočišče in hrano. Romanje smo obogatili z ogledi znamenitosti in lepot Budimpešte. Tam smo tudi pričakali novo leto. Vtisi so zelo bogati. Bog nam je vdahnil dušo, zato želi, da smo srečni. - Tamara Kranjc
Gornja Radgona
ri« prijatelji, zato sta Jožica in Polde predlagala, da se malo organizirajo. Tuhtali so tudi, kako naj bi svoje druženje poimenovali in končno je padla odločitev: Praprot. Morda pa so se tako odločili, ker se je nekdo spomnil odlomka iz pesmi, ki poje:... Pa kdo bo listje grabil, pa kdo bo praprot žel ...Ha je tudi zdaj nji
individualnim obdarovanjem. Zakonci Horvat, Kocmut, Ropoša, Kozar, Križanič, Filipič in Alt -Šterman pa se tudi sicer družijo, denimo ob praznovanju rojstnih dnevov, godov, ob žegnanjih (proščenjih), ob trgatvi... Vsi so tudi veliki ljubitelji narave.
Lepo, mar ne?
Š. S.i
Učenci Glasbene šole Gornja Radgona so pripravili tradicionalni božično-novoletni koncert. Predstavilo se je 45 učencev, ki so s svojim nastopom (v dvorani OŠ Gornja Radgona) navdušili dokaj številno občinstvo. Mlade glasbenike je na klavirju spremljala profesorica Majda Bickey, vsem pa se je zahvalil za sodelovanje in zaželel lepe praznike ravnatelj glasbene šole Marjan Žula. - Besedilo in foto: L. Kr.
hov zaščitni znak. Pod vodstvom neutrudne Jožice so celo oblikovali pevski zbor, ki nastopa na jubilejnih prireditvah članov Praproti, včasih pa tudi pri drugih jubilantih. Običajno najprej zapojejo društveno himno, potem pa priložnostno pesem (na popularno melodijo), v kateri predstavijo jubilanta, njegovo življenje, delo in še kaj, po čemer je znan. Doslej so praznovali že de
Se vedno »nemirni« Ludvik
Glas srca
Začel kot vrtnar, zašel med likalce v Muri in zavarovalniške zastopnike Triglava, se vrnil med vrtnarje in se »vključil« tudi med pesnike
je pohvalno izrazil o tvornem sodelovanju z vodstvom radenske občine, saj so prispevali z ustanovitvijo varnostnega sosveta k izboljšanju varnostnih razmer v občini. To je potrdil tudi vodja radenskega policijskega okoliša Aleksander Jerenec. Omenil je zlasti zmanjševanje števila primerov vandalizma v radenskem parku, kjer so bile na udaru predvsem klopi, pa tudi mamila niso bila izvzeta.
Drugo zloženko so razdelil’ zlasti starejšim občanom in v bolj odročnih krajih ter jih opozorili, da opravijo menjavo nove evropske valute izključno v uradnih ustanovah, to je v bankah in menjalnicah.
Ponaredki v tujini namreč resno opozarjajo na pravilno ravnanje v takih primerih.
Milan Jeršei
osedanja življenjska zgodba 64-letnega Ludvika Brunca iz Veržeja je bila vsekakor zelo razgibana, zanimiva...
Veselje in zadovoljstvo mu prinašajo tudi vnuki. (Foto: J. G.)
Najprej je kazalo, da bo ostal in delal doma na kmetiji, nato pa se je vseeno vpisal na kmetijsko šolo v Rakičanu, jo uspešno končal in dobil službo kot vrtnar pri veržejskem posestvu (kloštru po domače). Po treh letih ga je pot zanesla med likalce oz. kontrolorje v tovarno Mura, kjer je delal tri leta. Nato je bil krajše obdobje zastopnik Zavarovalnice Triglav, leta 1983 pa je šel na svoje. Spet se je lotil vrtnarjenja. Začel je z gojenjem zelenjavnih sadik (flanc) in zelenjave, in to kar v domači kleti. Čez čas je poskusil gojiti še sadike sadnega drevja. Leta 1994 se mu je pridružil sin, ki se je začel ukvarjati s, cvetličarsko dejavnostjo. Medtem je zraslo blizu njegove domačije več dokaj velikih steklenjakov. Ludvik se je leta 1997 upokojil, obrt pa je prevzel od njega sin. To pa še ne pomeni, da je povsem opustil vrtnarsko in sadjarsko delo. Zdaj mu je to predvsem rekreacija. Seveda pa ima več časa tudi za druge stvari, ki ga veselijo. Zelo rad obiskuje na primer literarni krožek v okviru Društva upokojen-
cev Ljutomer. Tam so izdali tudi skupno pesniško zbirko z naslovom Glas srca, v kateri se predstavlja s petimi svojimi pesmimi: Žalostna ptička, Prijatelj, Himna, Slovo Petru, Hvala ti, mati in Nagrobna. Sicer pa je Ludvik napisal že okrog sto pesmi. V njih izpoveduje svoja čustva in doživljanja. Pri nekaterih si zamisli tudi melodijo; ne da bi napisal note, ampak kar tako zapoje. S pesmijo Spomini na mladost je navdušil tudi druge upokojence, tako da jo včasih zapojejo skupaj. Če pa je na njihovem srečanju še glasba za ples, se Ludvik z veseljem zavrti. Trenutno sta z ženo Roziko najbolj vneta plesalca med njimi.
S ponosom se spominja tudi časov, ko je aktivno igral nogomet za NK Veržej. Prav takrat so se uvrstili v pomursko ligo, in ko so igrali prvo tekmo z Gradbenikom v Lendavi, mu je uspelo dati prvi gol. Lepe spomine ima tudi na petje v veržejskem oktetu in domačem mešanem pevskem zboru pa v pevskem zboru Mure...
Jože Graj ■
10
nErun i
Iz kadilnice mesa pri Frumnovih v Dolnjih Slavečih je prijetno dišalo
Luščenje semena pri Kerčmarjevih v Selu
Pri Krapčevih v Ižakovcih so imeli domače koline.
Nekoč skoraj pri vsaki hiši, zdaj je treba iskati
Marjan Žohar je moral kurišče pod kotlom v žganjarni že ugasniti.
Štefan Raščan iz Male Polane vse redkeje sede v svojo delavnico domače obrti.

Domača zimska opravila
Pujsek, ki se je v dobrem letu zredil na 280 kilogramov
ajstarejši ljudje pri nas vedo povedati, da so bile zime nekoč mnogo hujše kot dandanes. Zemljo je prekrivala debela snežna odeja, drevje je pokalo od mraza in ptice so padale zmrznjene na zemljo. Takrat naj bi v naše kraje prihajali čez zaledenelo Blatno jezero tudi sestradani volkovi, ki so ponoči tulili, vdirali v vasi in klali živino, zato so se ljudje ob večerih zapirali v hiše. Televizorjev, da bi jih gledali, kajpak niso imeli. No, tudi elektrike ni bilo, da bi jim to omogočala. V večini naših krajev se je začela elektrifikacija šele po letu 1950. Sicer pa tudi ni bilo časa za brezdelno posedanje, ne podnevi in ne zvečer, kajti vedno so imeli kakšno delo. Luščili so bučno seme, »česali« perje, prebirali fižol, izdelovali kmečka orodja, predli lan in tkali platno, pripravljali drva za kurjavo, krpali oblačila, »kolinili«, izdelovali
domače milo...
Te dni smo se podali po naših krajih, da bi morebiti odkrili še kaj nekdanjega, kar so ljudje delali pozimi. Nekaj nam je uspelo najti, skoraj gotovo pa bi bila bera obilnejša, če bi si vzeli več časa kot le en dan.
Luščenje lepše kot gledanje televizije
Skoraj tako kot nekoč so pri Kerčmarjevih v selanskem zaselku Vršič (nad znamenito rotundo) luščili bučno seme. »Lepo je, da prihajajo k nam sosede in znanke, da skupaj pose
dimo, ,lupamo’ seme, se pogovarjamo ... Vsak dan pripravim kaj za priboljšek, ob koncu, ko bo delo končano, pa bodo na mizi tudi klobase, narezek, pogače, sadje, kruh, čebula in zaseka. In dobra kapljica bo tudi seveda. Takšna je pri nas navada,« nam je povedala gospodinja Irena. Dejala je tudi, da se vsak dan zberejo okrog 18. in luščijo do 23. ure oziroma tako dolgo, da oluščijo navlaženo seme. Letos ga niso imeli ravno dosti, ker je precej pridelka pobrala suša. Pričakujejo pa, da bodo dobili okrog 25 litrov olja. Seme bodo pel
jali na stiskanje v Gornje Petrovče. Gizela Cifer, soseda in Irenina svakinja, je k temu takoj dodala: »Takšno olje lepše diši in je tudi bolj zdravo. Rajši pridem sem, kot da bi doma gledala televizijo.« Nato se je oglasila Estika Kocet, gospodinjina sestrična, rekoč: »To delo me spominja na otroška leta, ko smo hodili od hiše do hiše po Vršiču luščit bučno seme nekaj tednov.« Tudi Ša-rika Jauk iz Murske Sobote, ki je bila tega dne pri Kerčmarjevih na obisku, je rade volje sedla za mizo in se jim pridružila pri domačem opravilu.
»Prijetno mi je.«
V žganjarni ni dela, meso pa je dišalo
Iz Sela nas je pot vodila v Dolnje Slaveče, v zaselek Kukoj-ca, da bi pri Žoharjevih oz. Pr-ševih ugotovili, kako je z žganjekuho. Znanec nam je svojčas pripovedoval, da je malo kje tako dobra žganjarna.
Zanjo je najprej skrbel starejši gospodar Evgen, njegov naslednik pa je Marjan.
»Le?os je bilo slabo. Suša je pobrala skoraj večino sadja, tako da smo žgali le nekaj hrušk zase in za sosede oziroma znance. Nekoč pa se je to delo potegnilo krepko čez novo leto, če že ne do spomladi. Žgali smo dan in noč. Zdaj mi je dolgčas, ker pozimi nimam ravno veliko drugega dela. No, te dni se bom lotil izdelovanja metel iz brezovega šibja in mogoče bomo podirali tudi drevje za kurjavo za naslednjo zimo.«
Vonj po domači »palinki« je torej že izpuhtel iz Žoharjeve žganjarne. Dokaj prijetno pa je še vedno dišalo v prekajevalnici mesa pri Frumnovih. Gospodinja Gizela je ravno snemala iz nje zadnje kose sveže dimljenega mesa.
»Večje kose smo ,kadili’ en teden, manjše pa tri dni. Tako se meso najlepše ,okadi’. Drva pa morajo biti jablanova, češnjeva ali slivova. Prvi dan zakurimo malo bolj, potem pa samo toliko, da se kadi.	•
Še prej pa je treba dati meso za dva do tri tedne v »pac«, v katerem je poleg soli še več drugih začimb. Pri nas uporabljamo lovorjev list, črni poper, česen, ostre feferone (nasekljane) in eno žličko sladkorja. Ko je meso
.okajeno’, ga damo še sušit v poseben prostor.«
Šunka, ki vam jo ponudijo Fru: mnovi, je res prava dobrota! Zanimalo nas je še, ali imajo pri njih še kakšna druga zimska opravila.
Povedali so nam, da semena za luščenje nimajo, treba pa bo pripraviti nekaj drv za kurjavo, s čimer se bo največ ukvarjal sin Ludvik, gospodinja Gizela in snaha pa bosta po potrebi krpali oblačila in »štopali« nogavice.
Domača obrt zamira
Štefan Raščan iz Male Polane je bil nekoč zelo znan izdelovalec lesenih vil, grabelj, ročajev, kosišč in drugih izdelkov, ki so jih uporabljali na
Zadnji odgovor?
Zadnji - za
300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
kmetijah. Pletel je tudi k re in iz šibja izdeloval me,
»To zimo sem bolj malo o? ker mi že nekoliko popili moči zaradi zdravja pa tud" trebe skoraj ni več.
Doma imamo vsega do’ izdelovanje za prodajo pa$| splača. Svojčas pa sem vozili lesom izdelke šestdeset kiji trov daleč do Preloga na Hm kem in okrog po PrekmufjJ daj takšne izdelke v glavne111 redijo s stroji.
Ponujajo jih v številnih 4 vinah in na sejmih, domača | pa zamira.«
Koline po stari nav^
Si lahko predstavljate, da začne krmiti okrog 25-kilog1^ kega pujska, in ko mine Pj več kot leto dni, je ta »PUJ težak okrog 280 kilogram0! smo dvakrat preverjali, 311J res, če se niso morda z1”! gospodinja Tilika Krap^ Ižakovec pa nam je obak® trdila, da številka drži. ' j
Potrdili so jo tudi vaški ji Vlado Domitrica in drug1 moški, ki so mu prašiča p°l li vreči na tla, da ga je lah^ lal, potem pa še pri »obe na mesarske vislice. In kak0 omislili koline?
»Delali bomo vse takm J stara navada. Najprej boj1^ skusili jetra v omaki in sve/eJ ke, nato bomo kuhali bujt0 % delali bomo krvavice, kl°j To je za tms poseben Pf8 a Da, koline so res lep d°^ ’
pri hiši!
Besedd°jy joze 1
remi 24. januar 2002
KRONIKA
17
8. mednarodni balonarski festival
34 balonarskih ekip
Je to res popestritev turistične ponudbe in se gostitev balonarjev Zdravilišču Moravske Toplice v resnici splača?
Sonec minulega tedna je potekal v Moravskih Toplicah 8. mednarodni balonarski festival, ki je postal največje balonarsko srečanje v Sloveniji. Sobotno tekmovanje je že znano - lov na lisico; letos je bila »lisica« domači balon, najbolj pa so se ji približali Sandi Perdan, Vojko Zupan in Riko Vrane. V nedeljo je bilo tekmovanje v doseganju vnaprej določene točke (fly in), prehodni pokal je osvojil Jože Derganc, drugi je bil Matko Bozovičar in tretji Rado Petrovič.
Največji sponzorji prireditve so Zavarovalnica Triglav, Zdravilišče Moravske Toplice in Občina Moravske Toplice, poleg teh pa še KK Ptuj - vinska klet Ptuj, MIR G. Radgona, Pomurka, Radenska Pivovarna Laško, Goriška brda, Mesarija Hanžekovič in Mestna plinarna Maribor. Seveda vsi sponzorji pričakujejo, da bodo imeli od prireditve vsaj posredne koristi, če ne drugega, da se bodo njihovi poslovni partnerji lahko
popeljali z balonom in da bo njihovo ime morebiti vidno v zraku.
Pričakovali pa bi, da bo znalo gosti-teljsko zdravilišče v osmih letih ta festival bolje izkoristiti za svojo promocijo, čeprav je res, da so domači balonarji vedno na voljo, ko se hočejo njihovi gostje zapeljati nad pokrajino. Pa vseeno: čeprav je srečanje balonarjev v Moravskih Toplicah med največjimi, na njem ni mogoče kupiti primernih spominkov,
Tomi zahteva vpogled v sodni spis
Glavna obravnava preložena na 4. februar
a Okrožnem sodišču v Murski Soboti je bila v ponedeljek sklicana glavna obravnava zoper Tomija Makoterja in Roberta Štottla, ki ju obtožnica bremeni kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez mejo.
22-letni Tomi Makoter, sin Milice in pokojnega Janka, je že od 6. julija 2000 v zaporih v Celju. Zaradi tatvine avtomobila in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi je bil obsojen na enotno kazen treh let in desetih mesecev. Robert Štottl, ki je prav tako star 22 let, pa je v kazenskem postopku na Okrožnem sodišču v Ptuju. Po zahtevi Tomija Makoterja, da
se mu omogoči vpogled v kazenski spis, je senat soboškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval okrožni sodnik Milan Forš-tnerič, odločil, da bo lahko ob navzočnosti sodnega delavca v celjskem zaporu pregledal omenjeni spis, zato so glavno obravnavo preložili na 4. februar 2002 ob 11. uri.
Milan Jer šel
majic, kap, posebne hrane, slaščic ali podobnega, kar spada k turistični ponudbi. Prav tako festival še nima svoje publikacije, kataloga ali razglednic, ki bi bile ne le promocija zdravilišča in Prekmurja, ampak tudi pomurskega balonar-stva. Kakor je obljubil direktor enote Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot, naj bi se to zgodilo v prihodnje, toda za to bi morali vsaj na zadnjem srečanju že angažirati najboljše fotografe ali razpisati fotografski natečaj. Škoda, če so tudi tokrat zamudili in bodo nato iskali posnetke pri že znanih imenih, kajti vreme je bilo v soboto in nedeljo res primerno za lepe fotografije.
Bernarda B. Peček ■
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si
Pnrtjelje 23 informiranje, rt. rt., iJL 3. Novaka 13. Murska Sokola
Predpustni čas - čar zabave
Borovo gostiivanie tudi v Predanovem
Spet se ni nihče poročil
ozavamo vas na borovo gostovanje, na šterom ta se zda-vala Borovnjak Giirko in Škiifnjek Mariška. Cela ceremonija de se začnola 10. 2. 2002 ob 8. vdre vgojno na s trnjom zaraščenoj Krčojni. Pridite si, šteri ste od gležnja vek-še, s punimi mošnjami in hitrimi petami, na tešče, ka de ža gut pa želodec preskrbleno.
Tako vabi gostuvanski odbor Predanovci. V Prekmurju torej ne bosta samo dve gostiivanji (3. feburaja v Križevcih in Krupliv-niku, o čemer smo poročali v
prejšnjem Vestniku), ampak teden dni pozneje tudi v Predano-vcih v puconski občini.
Sidika Janža nam je povedala, da je ideja o borovem gostuva-
Avtobaza pri Lenartu
red leti ustanovljena industrijska cona v Lenartu je kar dolgo samevala, v zadnjem obdobju pa je tam zraslo nekaj posjlovnih in drugih objektov. Tem se pridružuje avtobaza AMZS. Te dni namreč potekajo sklepna dela. Investotor je AMZS, izvajalec pa Gradis Jesenice s podizvajalci. Poleg servisnih storitev bo tam mogoče opraviti tudi tehnične preglede osebnih vozil.	F..Br. ■
nju v Predanovcih vzniknila v aktivu kmečkih žena, nakar so se ogreli še možje in vsa vas se je začela pripravljati na ta običaj. Že nekaj sobot in nedelj so na pohodu skupine, ki hodijo od vasi do vasi in vabijo nagostiivanje. Doslej so obiskali deset krajev, ta konec tedna pa bodo šli še v dve vasi.
Ne, to niso pustne šeme, ampak skupine, oblečene v nekdanja kmečka oblačila. Sicer pa Pre-danovčani že imajo izkušnje, kajti doslej so imeli že tri borova gostuvanja-. 1933., 1959. in 1970. leta. Novo gostuvanje bo tako spet po dvaintridesetih letih. Nekako so ga »morali« organizirati, saj v vasi ni bilo poroke; dobro pa je, kot je povedala ga. Janža, da se tudi sedanja generacija (mladi rod) seznani s tem običajem. Prireditev seveda po običaju navrže lep kupček denarja. Predanovča-ni ga bodo porabili za posodobitev gasilskega doma.
Š. S.U
Zgodilo se je
Prireditve za pusta tudi letos skrbno pripravljajo
Krvodajalska akcija policistov
»Kmečki upor na Cankovi«
s
pravšnjim razlogom bi se vprašali, zakaj upor samo na Cankovi, ko pa gre slabo celotnemu pomurskemu kmetijstvu. Naj pojasnimo. Tam predvsem zaradi tega, ker
ne gre za resničen upor, ampak zgolj za prireditev, ki jo letos
za pusta prireja tamkajšnjo turistično društvo.
Ze lansko leto so pripravili na
Cankovi z ustanavljanjem prekmurske republike v Pomurju eno najbolj odmevnih in obiskanih prireditev ob pustovanju. In če so se lansko leto norčevali iz zgodovinskih dejstev, letos pripra-
vljajo igro, ki bo na satiričen na-
čin predstavljala aktualne dogodke. Gostili bodo kmetijskega ministra, ki ga bodo pozdravili v upanju, da bo ponudil pomoč pomurskemu kmetu. Ker pa so seveda suša, nore krave in premajh-
Popravek
V 2. številki Vestnika je pisalo v članku Strojna lopa brez dela strehe?, da je bilo med zahtevanimi dokumenti za pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del »tudi soglasje zdaj že pokojnega soseda Franca Graha.« Napačno! - Pravilno: Pisno soglasje za gradnjo strojne lope (meter od meje) je dala Helena Grah, saj je mož Franc žal umrl že 1973. leta. Se opravičujem, (šs)
ne subvencije med kmeti povzročile negativno razpoloženje, jim verjetno ne bo nič kaj do ministrovega govora, zato obstaja velika verjetnost, da bodo z njim tudi fizično obračunali. Ker se organizatorji bojijo prav tega, so poskrbeli za veliko policistov, ki bodo kmečki upor poskušali zadušiti, in sodišče, ki bo izgrednike obsodilo na smrt. Vse te in še mnogo drugih problemov, ki so se zgodili v minulem letu, bodo poskušali zajeti v igri, v kateri bo nastopalo precej našemljenih igralcev iz vseh vasi cankovske občine. Dober odziv občinstva ob lanskoletni prireditvi jih je spodbudil, da letos ponovno pripravijo nekaj podobnega. Seveda tam ne bo manjkalo vsega drugega, kar sodi k pustovanju, kot so glasba, ples in izbor najlepših mask. C. K. I
rvodajalski akciji slovenskih prometnih policistov, ki I se pri svojem delu najpogosteje srečujejo s poškodova-"	* nimi v prometnih nesrečah, so se pridružili tudi polici-
sti Policijske uprave Murska Sobota. Krvodajalske akcije se je udeležilo okoli tristo štirideset policistov, na transfuziolo-škem oddelku murskosoboške bolnišnice pa se je oglasilo v torek dopoldne več kot štirideset pomurskih policistov. Vseslovenska krvodajalska akcija je plod dogovora med Ministrstvom za notranje zadeve, Rdečim križem Slovenije ter Zavodom za transfuzijo. M. H. Foto: N. J. I
Murska Sobota
V petek, 18. januarja, ob 13. uri se je zgodila prometna nesreča v Murski Soboti, kjer se je voznik osebnega avta Š. N. nepravilno vključeval v promet in trčil z voznikom osebnega avta A. H. Avtomobilist Š. N. se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnico.
Mačkovci
19. januarja, kmalu po 18. uri, je zagorelo v gozdu ob cesti Mačkovci-Otovci (v bližini odcepa proti lovskemu domu v Pečarov-cih). Tam je nekdo zakuril ogenj, ki pa ga po odhodu ni pogasil. To so potem storili mačkovski gasilci.
Godemarci
Policisti so 20. januarja obravnavali vlom v nenaseljeno hišo v Godemarcih. Pozneje so ugotovili, da storilec ni ničesar odnesel.
Sovjak
Neznanec, ki je domnevno 20. januarja vlomil v nenaseljeno hišo v Sovjaku, je ukradel avdio- in videoopre-mo, električne aparate in orodje. Natančno škodo bodo ugotovili, ko se bo iz tujine vrnil oškodovanec in povedal, kaj vse pravzaprav pogreša.
Rakičan
V nedeljo, 20. januarja, ob 13.10 j e zagorelo v prekajevalnici mesa v Panonski ulici v Rakičanu. Požar je nastal, ker se je vnelo meso, ki je bilo na dimljenju. Očitno niso vedeli, da za dimljenje ne sme goreti velik ogenj. Škode je za 100.000 tolarjev. Ogenj so pogasili rakičanski gasilci.
Logarovci
V Borečih so ogrevali prazne prostore, v katere so nameravali dati piščance zaradi nadaljnjega krmljenja. Iz doslej neugotovljenega vzroka pa sta v nedeljo okrog 22. ure zagorela ostrešje in oprema. Škoda je precejšnja, bila bi pa seveda še večja, če bi se kaj hudega zgodilo še piščancem.
Š. S.
IO
ŠPORT
24. januar 2002 1SHI
Nogomet
Tenis
Mura v Crikvenici
Nogometaši Mure se brez posebnih težav že nekaj časa pripravljajo za spomladanski del prvenstva v prvi državni ligi, tako da je trener Milan Koblencer z dosedanjim delom zadovoljen. Po odhodu Vladimirja Kokola, Marjana Bakule, Gorana Rističa in Tomislava Raguža, se je vrnil Alen Mesarič (Lesosplast), z Muro trenirajo Sašo Lukič, Anton Dvoršak, Dejan Vrečič, z Mariborom se pogovarjajo o vrnitvi Fabijana Cipota, z Nafto pa o vrnitvi Marjana Dominka. Nogometaši Mure bodo v Murski Soboti trenirali do 1. februarja, ko se bodo za 10 dni preselili v Crikvenico, kjer bodo odigrali pet prijateljskih tekem in sicer: v soboto (2. 2.) s tretjeliga-šem Haiubjanom, v ponedeljek (4. 2.) z drugoligašem Novaljo, v sredo (6. 2.) z drugoligašem Orijen-tom, v petek (8. 2.) s prvoligašem Zadrom in na povratku domov s prvoligašem Pomorcem iz Kostre-na. Prvo prijateljsko tekmo pa bo Mura odigrala že v soboto (26. 1.) z Lesoplastom iz Križevec, v nedeljo (27. 1.) pa s Pohorjem.
Boris Radoš in Stanko Maučec trenerja
S pripravami na spomladanski del prvenstva sta začela tudi prekmurska nogometna drugoligaša Nafta iz Lendave in Bakovci Triglav. Nogometaši Nafte so začeli priprave v torek, 15. januarja, pod vodstvom novega trenerja Borisa Radoša in pomočnika Gojka Lukiča. Klub sta zapustila Zver in Šnu-rer. V vadbo s članskim moštvom so vključili tudi nekaj mladincev. Nogometaši Bakovec Triglava so začeli priprave za spomladanski del prvenstva v sredo, 23. januarja, z novim trenerjem Stankom Maučecem. Kluba ni zapustil nihče, prišel pa je Sašo Novak, ki je nazadnje igral pri tretjeligašu Veržeju. Bakovčani računajo še na nekatere okrepitve. V času priprav bosta obe moštvi odigrali več prijateljskih tekem. (F. M.)
Uspešna turneja Klepačeve v Ameriki
Petnajstletna teniška igralka TK Radenska Triglav Andreja Klepač se je vrnila z uspešne turneje v Ameriki. Sodelovala je v seriji petih izredno močnih turnirjev za svetovno lestvico mladink do 18 let. Osvojila je 120 novih točk in se z 32. prebila na 19. mesto na svetovni lestvici. Tako je naredila v dobrih šestih mesecih velikanski napredek - s 580. mesta se je prebila na 19. ter tako potrdila izreden talent, saj sta na svetovni lestvici višjeuvrščeni samo dve igralki njenega letnika. Tako se je Andreja Klepač približala cilju, da že spomladi postane nosilka na turnirjih za grand slam v Parizu in VVim-bledonu.
Na ameriški turneji je Andreja Klepač najprej nastopila na slovitem Orange Bowlu, kjer se je uvrstila med 32 najboljših, izločila pa jo je poznejša zmagovalka US opna Bartoli (Francija) s 6 : 4 in 6 : 1. Nekoliko slabšo formo je pokazala na naslednjih dveh turnirjih v
Meksiku (težave je imela s prilagajanjem na visoke temperature na nadmorski višini več kot 2500 m), kjer je prav tako izgubila v drugih krogih, in sicer na pokalnem tekmovanju Yucatana z Ančičevo iz Hrvaške s 6 : 2 in 6 : 2, ter na pokalnem tekmovanju Casablance z Avstrijko Bahn s 7 : 6 in 6 : 4. Največji uspeh ka-
riere je dosegla v Kostariki na turnirju Caffe Bowl, kjer se je uvrstila v polfinale.
Na poti do polfinala je premagala najprej Cruzovo (El Salvador) s 6 : O in 6 : 1, v drugem kolu Pujolovo (Argentina) s 6 : O in 6 : 1, v osmini finala Zikovo (Avstrija) s 3 : 6, 7 : 5 in 7 : 6, v četrtfinalu Safarovo (Češka) s 6 : 3 in 6 : 4, nato pa v polfinalu izgubila z Nizozemko Bauerjevo s 3 : 6, 6 : 3 in 3 : 6. Na zadnjem turnirju je nastopila še v Caracasu (Venezuela), kjer se ji ni uspelo uvrstiti v četrtfinale. Prvo kolo je bila prosta, v drugem
je premagala Japonsko Šemo s 6 : 1 in 6 : 3, v osmini finala K Bo (Canada) s 6 : 3 in 6 : 2, nato pa izgubila s Čehinjo Safarovo (v Kostariki jo je premagala) z 1 : 6, 7 : 5 in 3 : 6.
Načrtovala je še nastop na turnirju v Kolumbiji, vendar ni dobila vizuma za vstop v državo. Strokovna ekipa je z Andrejinimi rezultati zelo zadovoljna. V mesecu februarju in marcu pa načrtuje še eno močno turnejo po Južni Ameriki (Urugvaj, Argentina, Paragvaj, Brazilija), potem pa bo sodelovala na turnirjih v Evropi. (F. M.)
Odbojka
Dobra igra Ljutomerčank
V dvanajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je drugouvrščena Nova Gorica v Ljutomeru s težavo premagala Zavarovalnico Maribor Ljutomer z rezultatom 3 : 2 (21 : 25, 25 : 21, ' 20 : 25, 25 . 18, 15 : 4). Oslabljene Ljutomerčanke so dobro igrale v prvem in tretjem nizu, vodile z 2 : 1 in bile blizu presenečenja. Sicer pa je tudi osvojena točka lep uspeh.
ZM Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Šoštarič, Vrbančič, Praprotnik, Vrbnjak, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč.
Odbojkarji Pomurja Galexa so gostili v dvanajstem kolu prve državne lige v Murski Soboti državne prvake Calcit Kamnik in izgubili z rezultatom O : 3 (14 : 25,
19 : 25, 23 : 25). Sobočani tokrat niso ponovili igre iz Kanala, tako da so gostje v prvih dveh nizih z lahkoto zmagali. Šele v tretjem nizu so zaigrali boljše in bili blizu zmagi, saj so vodili s 23 : 21, česar pa niso izkoristili.
Pomurje Galex: Grega in Gorazd Flisar, Veren, Tot, Čeh, Marič, No-vitovič, Horvat, Topovšek, Kova-čec, A. in B. Grut. (N. Š„ F. M.)
1. SOL moški
Kamnik	1211			1	34:9	32
Salonit		12	9	3	29:16	28
Fužinar		12	9	3	29:17	24
Bled		12	7	5	23:18	20
Pomurje Galex 12			6	6	22:24	17
Maribor		12	5	7.	19:25	15
Granit		12	4	8	17:28	14
Šoštanj -	Topol.12 4			8	16:25	12
Olimpija		12	3	9	16:29	9
Žužemberk		12	2 10		17:31	9
Košarkarji Radenske Creativa Iz Murske Sobote - člani 1. B-lige. Stojijo od leve: Matjaž Čuješ Ipom. trenerja), Mitja Maje, Peter Ritonja, Blaž Črešnjar, Tomaž Novak, Roman Dominko, Borut Besediš, Peter Juteršnik Itrener), Primož Slavič; čepijo: Milan Slepovič (fizioterapevt), Marko Meško, Uroš Ščavničar, Denis Gladovič, Davorin Pok, Tadej Bratkovič in Boris Gabor (športni direktor). Fotografija: Nataša Juhnov
Namizni tenis
1. liga moški							2. liga moški						3. liga moški					
Maribor	1010		0	0	60:19 20		Ptuj	1310		2	1	73:31 22	Kerna Puc. II	1313		0	0	78:15 26
Preserje	11	8	0	3	56:39 16		MT Sobota II	13	9	3	1	73:42 21	Gorica	13	9	2	2	71:40 20
Olimpija	11	6	3	2	54:36 15		Mengeš	12	6	4	2	60:47 16	Ljutomer	13	9	1	3	68:43 19
MT Sobota	11	5	2	4	51:3812		Logatec	13	7	2	4	60:48 16	Muta	12	8	2	2	61:31 18
Vegrad	10	4	2	4	45:44 10		Melamin	13	7	1	5	61:47 15	Krško	12	6	1	5	53:45 13
Kerna Puconci 11		2	4	5	42:52	8	Radlje	13	4	3	6	57:56 11	Fužinar	12	5	1	6	44:48 11
Krka	10	3	1	8	36:51	7	Škofja Loka	12	4	3	5	54:56 11	Merkur	13	4	1	8	46.58 9
Križe	11	3	0	8	32:54	6	Vesna	12	3	2	7	37:59 8	Rakek	13	2	2	9	24:66 6
Škofije	11	1	0	10	19:64	2	K-2 (-2)	13	1	3	9	35:69 3	Lendava	13	2	0	11	24:64 4
							Ilirija	12	0	1	11	16:71 1	Stari trg	12	0	0	12	16:72 0
1. SOL ženske
Branik Ljubljana Nova Gorica Miklavž Novo mesto Koper ZM Ljutomer Pivka jama Solkan Šempeter
1211 1
1210 2
1210
12
12
12
12
12
12
12
6
7
5
4
3
2
6
5
7
8
9
2 10
2 10
35:4 31:11 32:12 22:21 22:22 23:23 18:27 15:31
9:33 11:34
34
29
29
20
19
17
15
8
5
4
Beltinci, Ljutomer, Sonimex uspešni
V trinajstem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci premagali Partizan iz Frama z rezultatom 3 : 0 (26 : 24, 25 : 16, 25 : 13). Beltinci: Škafar, Čenar, Janža, Časar, Ko-štric, Gumilar, Gider, Mesarič, Balažič. Prijetno so presenetili Ljuto-
Namizni tenis
Na odprtem mednarodnem članskem turnirju Slovenije v Velenju, kjer je sodelovalo 120 igralcev iz 16 držav, se je Sobočan Kocuvan uvrstil med dvaintrideset. V dvojicah se je izkazal Bojan Ropoša, ki se je skupaj z Jazbičem uvrstil med najboljših šestnajst. Med igralci do 21 let sta bila odlična Ropoša in Koščak, ki sta se uvrstila med šestnajst najboljših.
Na Jakhlovem memorialu za kadete je zmagal Tim Fridrih (MT Sobota), pri ml. kadetih se je Dominik Škraban (Kerna) uvrstil med osmerico. (M. U.)
V sedmem kolu tekmovanja v rekreacijski ligi Kerne Puconci sta bila dosežena naslednja izida: KA-EL : Rekreativci 6 : 4 in Diana : Markišavci 4 : 6. Černelavci so bili prosti. Vodi KA-EL s 13 točkami pred Rekreativci, 11, in Markišavci, 8 točk. (F. M.)
Na kvalifikacijah za državno prvenstvo slepih in slabovidnih v namiznem tenisu v Mariboru sta sodelovali tudi članici MDSS Murska Sobota Silva Mlinarič in Milica Pomgračič. Mlinaričeva je bila četrta, Pomgračičeva pa peta. (T. K.)
V medobčinski ligi Ljutomer so odigrali sedmo kolo. Rezultati 1. liga: Kamenščak : Demark 6:1, Segrap : Broker 4 : 6. 2. liga: Montaža : Partizan IV 6 : 3, Zetor : Loko 6:1, Kranjec : Branoslavci 6 : 1. 3. liga: SIP IV : Branoslavci II 6 : 1, Segrap II : Ten 5 : 5. (N. Š.)
www.p-inf.si
Podjetje aWonn»ai1|»,'A d., Ulica arh. Novaka 13, M, Sobota	WW ■ ■ ■■*
Kegljanje
Košarka
Pomurski derbi Radenski
V prvem spomladanskem kolu tekmovanja v državni moški kegljaški 1. B-ligi je Radenska iz Murske Sobote v pomurskem derbiju v Lendavi premagala Nafto z rezultatom 5 : 3 (5171 : 5099). Nafta: Radenska - Matko : Kovačič 0 : 1 (840 : 898), Peric : Drvarič 1 : 0 (888 : 833), Felšo - Matjašič : Kuzma 0 : 1 (814 : 882), Horvat : Šebjanič 1 : 0 (892 : 818), Ra-dakovič : Harc 0 : 1 (844 : 921), Žalik : Borovič 1 : O (821 : 819). (M.Ž.)
Polovičen uspeh Radenske Creativa
Kegljanje - 1. B moški
Sinet Ljubelj Gorica Hidro Radenska Rudar Jesenice Nafta Korotan Adria
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
8
7
6
6
5
5
4
1
1
1
0 2
1
1
2
1
0
2
2
1
2
1
3
3
3
4
6
7
7
8
56:24 16
56:24 16
43:37 13
43:37 13
37:37 12
44:36 11
36:42
27:53
26:54
24:56
8
4
4
3
merčani, ki so v gosteh premagali drugo ekipo Šoštanja Topolšice z rezultatom 3 : 2 (25 : 21, 17 : 25, 20:25,25:23,20: 18). Ljutomer: Pirher, Zidar, Onišak, Koudila, Šmauc, Belec, Kaurin, Špilak.
V trinajstem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je presenetil Sonimex, ki je V Radencih premagal Savinjo iz Celja s 3 : 0 (25 : 10, 25: 10,25: 16). Sonimex Radenci: Vogrinec, Ješovnik, Drvarič, Hojnik, Vrbančič, Strmšek, Čuš, Šavel, Kološa, Klemenčič. Vodeča ekipa Partizana iz Črne pa je v Puconcih premagala Kemo s 3 : 0 (25 : 13, 25 : 20, 26 : 24). Kerna Puconci: Čarni, Andrejka in Ana Horvat, Mencigar, Crnkovič, Jozelj, Draškovič, Zorko-vič, Potočnik, Rogan. (N. Š., F. M.)
3. SOL vzhod moški
Mežica	11	10	1 1	32:8 29:14	30 23
Poljčane 10	9			
Beltinci	10	8	2	16:13	22
Nigrad	9	5	4	22:14	18
Šoštanj Top. 1111	5	6	22:20	18
Turbina	11	5	6	21:21	16
Fram	11	4	7	13:25	11
Ljutomer 11	3	8	14:30	8
Fužinar II 11	2	9	9:28	7
Granitll 11 2 9 12:27 3. SOL vzhod moški				6
Črna	1110		1	32:9	28
Dravograd 10	8	2	26:12	23
Prevalje 11	7	4	26:16	23
Savinja Celje 11	7	4	26:19	20
Sonimex Radencil 16		5	22:18	19
Kerna Puconci 11	6	5	22:21	17
Ruše	11	5	6	21:21	15
K2 Šport 10	3	7	13:23	10
Kajuh Šoštanj 10	1	9	7:27	4
Galeja Vega 10	0 10		1:30	0
Sah
V šestnajstem kolu prvenstva državni moški košarkarski 1- M so košarkarji Radenske Creativa Murske Sobote nesrečno izgubi tekmo v Slovenskih Konjicah z B nexom z rezultatom 85 : 65 (6® 57, 45 : 38, 20 :18). Sobočani! namreč ves čas tekme vodili-1 denska Creativ: Meško 31, Gladovi 13, Ritonja 12, Besedič 10, D' minko 10, T. Novak 5 in A. Nova 4.
V sedemnajstem kolu prve1 stva v prvi državni košarkarski B-ligi je Radenska Creativ v Mursl Soboti z rezultatom 88 : e (62:51, 35:34, 15:14) prepriS vo premagala Novo Gorico, čep'1 so nastopili brez Bratkoviča' Majca. Po prvih dveh dokaj iJ načenih četrtinah so se Soboča1 razigrali v tretji četrtini, ko so ustvarili prednost 11 točk, le-tef so v zadnji četrtini še povečali ® denska Creativ: Meško 21, Ritodi 19, Besedič 14, Gladovič 10,' Novak 10, A. Novak 6, Pok 6 Dominko 2. (F. M.)
SKL - 1. B moški
Jurij PL Radenska Cr. Rudar Bežigrad Krško Maribor
17 12
1710
1710
1710
17 10
17
Unika Postojnal 7
Nova Gorica 17
Union Olimpijal 7
Fragmat Hrastnik Banex Ilirija Radovljica
Sah
17
17
17
17
17
9
9
9
8
8
8
5
7
7
7
7
8
1352:1267 2
1415:1321 2
1547:1435 2
1414:1396 2
1493:1496 2
1459:1376 2
8 1442:1351
8 1487:1496
9 1443:1418
9 1349:1378
9 1460:1551
6 11 1495:1598 |
6 11 1412:1523 ?
4 13 1224:1385 2
Na januarskem hitropotezni1 turnirju ŠD Radenske - Porogi iz Murske Sobote je sodelovalo1 šahistov. Zmagal je Boris Kovač 13,5 točke pred Jožetom Vučko11 11,5, Matijo Gaborjem in Danil011 Harijem, po 10, Jožetom Gruš^ vojakom, 9, ter Štefanom ReŽO^ Bogdanom Harijem in Robij6 Radosavljevičem, po 8,5 točke '' M.)
V nadaljevanju odprtega šal1’ vskega prvenstva Lendave s°" doseženi naslednji rezultati -j kolo: Žalik : Žekš 1 : 0, Strba0 Jerebic 1 : 0, Baša : Vučko 0 ■ 4. kolo: Žalik : Strbad 1 : 0, Jerebic 1 : 0, Vučko : Gaber 0 ■ Po 4. kolu vodi Žalik s 4 točk^ pred Gaborjem, 3, vendar ima P tijo manj. (F. B.)
Zmagal Supančič, Kovač tretji
Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo v OŠ Bakovci prvi letošnji mednarodni konectedenski hitropotezni turnir od devetih, ki jih bodo organizirali letos še v Murskih Črncih, Moravskih Toplicah, Spodnji Ščavnici, Murski Soboti, Žitkovcih, Ormožu, Brezovcih in Krogu.
Na prvem turnirju je sodelovalo 67 šahistov iz Slovenije, Hrvaške, Romunije in Italije. Prvo mesto je zasedel lanskoletni zmagovalec Darko Supančič z 8 točkami pred Miranom Zupetom (oba Branik) in Borisom Kovačem (Radenska Pomgrad), po 7 točk. Tomislav Gruškovnjak je bil četrti s 6,5, Denis Gjuran in Bogdan Hari deveta,
Jože Gruškovnjak dvanajsti, A'. Kos trinajsti, vsi po 6, Lea nec šestnajsta, Štefan ReZ0^, osemnajsti in Milan Jerše dvaFj vsi sb zbrali po 5,5 točke. & turnir bo v nedeljo, 3. febr^^. 2002, v Gasilskem domu v skih Črncih. (F. M.)
Hokej na ledjp
Na ledeni plošči pri BTC v' ski Soboti bo v soboto, 2b nuarja, ob 10. uri turnir v h0^. na ledu za pokal Murskega ? Sodelujejo ekipe: Komunala. rovalnica Triglav, Območna zbornica, Studio As in MursK' (F. M.)
vbmk 24. januar 2002
ŠPORT
19
RK Arcont Radgona %
Radgončani odslej v Apačah
Rokometaši Arconta iz Radgone, ki tekmujejo v drugi državni ligi in predstavljajo Pomurje v najvišjem tekmovalnem razredu, so v novo sezono štartali z zmago v Kranju. V nadaljevanju pa je imel trener Jože Benko nekaj težav zaradi obveznosti študentov in njihove odsotnosti na treningih, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Ekipo je tudi okrepil Dušan Kolmanko, ki je prišel iz razpadlega RK Krog Bakovci. Na koncu jesenskega dela prvenstva se je ekipa stabilizirala in igrala boljše, kar se je poznalo pri rezultatih. Tako so Radgončani v zadnjem kolu premagali celo vodilno ekipo Črnomlja in jesenski del prvenstva končali na osmem mestu.
V spomladanskem delu prvenstva, ki se bo začel v prvi polovici
Strelstvo___________________________
Zmagala Tišina, Hreščak tretji
Na strelišču v Ljutomeru je bilo četrto kolo tekmovanja v prvi državni strelski ligi z zračno puško in pištolo, ki ga je pripravila SD Ljutomer. V streljanju z zračno puško je ekipno zmagala SD Kolomana Flisarja s Tišine (Ziško 588, Bukovec 586, Pertoci 580) s 1752 krogi pred SD Janka Jurkoviča Videm, 1752 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče je bila s 1751 krogi četrta, SD Pomurka Ml M. Sobota s 1744 šesta, SD Ljutomer s 1743 osma in SD Radgona s 1724 krogi enajsta. Po štirih kolih vodi Tišina z 48 točkami pred SD Janka Jurkoviča, 39, SD Olimpija, 36, in SD Pomurka, 34 točk. Med posamezniki je zmagala Natalija Prednik (Ruše) s 596 krogi. Izidor Hreščak (J. Jurkovič) je zasedel s 593 tretje, Maja Dular (Pomurka) s 587 šesto, Dušan Ziško s 5876 sedmo, Branko Bukovec (oba Tišina) s 586 osmo, Rajko Robnik (Ljutomer) s 586 deseto, Thomas Lampl (J. Jurkovič) s 585
Prejeli smo_________________________________________________________
Miselni piš ob razglasitvi romskega športnika 2001
Tudi Romi, ki živijo skupaj z nami v Sloveniji že toliko časa, štejejo leta z nami! Resničnost pa je, da imajo tudi oni svoja posebna obdobja: čas prihoda in naselitve. Čas ustalitve v panonskem prostoru. Prilagajanja k stalnemu zu-najmestnemu' bivalnemu in surovemu okolju v življenjskem boju utrjevanja v času in prostoru na obrobju družbe. Navkljub vsemu so opazovali dogajanja v svoji soseščini, se ohranjali in se ob specifičnostih razvijali naprej, zato ni zanemarljiva ugotovitev, da so Romi na Pušči, pozneje pa tudi drugod (Vanča vas, Kraš-či, Beltinci, Trnje...) sprejeli in sprejemali tudi tiste dejavnosti, -ki so jih negovali preostali prebivalci v njihovi bližini. Danes, mislim predvsem na športno aktivnost Romov (in ne na lov, glasbo, ples, brusa-štvo, dežnikarstvo, kovaštvo), ki jim je po mojem dolgem izkustvu in trdnem prepričanju pripisana na »indijsko roko in polt«, še daleč niso dosegli vsega tistega, kar bi lahko, ob svojih psihofizičnih preddispozicijah (meritve E. T. 1953-57) ali, moderno, po genskem programu in dosegli še več v vrhunskem športu, ob izboljšanih današnjih živ
prihodnjega meseca, Radgončani računajo na nove uspehe. Z otvoritvijo nove športne dvorane pri osnovni šoli v Apačah, ki pomeni za radgonsko občino pomembno pridobitev, bodo trenirali in tekmovali v Apačah, kjer bodo imeli tudi boljše možnosti za delo, upajo pa tudi na več gledalcev na tekmah. Poleg nove dvorane se je ekipa Arconta okrepila še z nekdanjim krožnim napadalcem Kroga Bako-vec Alešem Kolman.kom. Vse to naj bi prispevalo tudi k boljšim rezultatom.
Želijo si, da bi na koncu tekmovanja zasedli peto mesto. Sicer pa namenjajo v RK Arcont Radgona veliko skrbi vzgoji mladih rokometašev, kar je tudi garancija, da v prihodnje ne bodo imeli težav z igralskim kadrom. (F. M.)
dvanajsto, Robi Markoja (Turnišče) s 585 krogi trinajsto mesto.
V drugi državni ligi v streljanju z zračno puško je zasedel Valter Pajič (Tišina) med posamezniki s 583 krogi tretje mesto. Božidar Draškovič je bil s 569 sedemnajsti, Igor Makari (oba Turnišče) pa s 567 krogi osemnajsti. Ekipno je zasedla SD ŠK Turnišče s 1700 krogi osmo, SD KF Tišina pa s 1685 deseto mesto. V streljanju s pištolo je ekipno zmagala SD Coal Petišovci s 1676 krogi, posamezno pa je bil Aleksander Ciglarič s 567 krogi drugi, Miran Miholič s 556 sedmi, Jožef Hajdu (vsi Coal) pa s 553 krogi dvanajsti. (N. Š.)
Štirje Pomurci v Miinchnu
Konec tedna bo v Miinchnu v Nemčiji močan strelski turnir, na katerem bodo sodelovali tudi nekateri slovenski strelci in strelke. Med njimi bodo tudi štirje Pomurci, kar bo zanje zadnja preizkušnja
ljenjskih in družbenih razmerah.
Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so se Romi kljubovalno odločili slediti svojemu naravnemu nagonu ohranjanja in potrjevanja, tudi v športu in predvsem v športu, zato ni ostal neodziven žarek, ki je bil namenjen prav njim, da so ustanovili prvo Romsko društvo pri nas leta 1957, torej v Sloveniji in tudi v pokrajinah sosednjih držav strije, Madžarske, Hrvaške). Nekdaj navdušeni prvi pristaši NK Mura, še tam čez mostiček, na Puconskem potoku in ob njegovem »Živinskem plači«, obdanem z divjimi kostanji in drevoredom božjega trna s sladkimi »skouri-cami«, so po letu 1925 kaj hitro postali aktivni igralci na »igriščih«, kjer so jim pač dovolili biti in igrati s »cotarico«. Tako so bili »osvojeni« jasa nedaleč od Babičeve »kamenšnice«, Fujsov sadovnjak v »Cipičnjeki«, »Škegenj« severno od Turopolja, »Štublovo dvorišče« pri OŠ II, veščine, pašniki ... Razvile so se otroške igre, pozneje še nogomet bosih nog. Sčasoma so dobili tudi od-škodninsko-najemniško domicilna igrišča. Pojavili so se »Rantašovi pajdaši« ter moštvo bratov »Di-di«.
Z nadaljnjim razvojem športa v naši pokrajini so se tudi Romi vključevali v športne dejavnosti.
Dvoranski hokej
Svoboda še brez poraza
pred evropskim prvenstvom, ki bo sredi marca v Solunu v Grčiji. V Miinchnu bodo nastopili Maja Dular (Pomurka), ki je izpolnila normo med članicami, in Valter Pajič (Tišina), ki ima normo med mladinci. Izidor Hreščak (Janko Jurkovič) med člani in Bojan Babič (Pomurka) med mladinci pa bosta normo želela doseči. (F. M.)
Judo
Gostitelji na prvih treh mestih
Športni.klub borilnih veščin Budo šport Lendava je bil organizator mednarodnega tekmovanja v judu za dečke in deklice ter za 4. pokal borilnih veščin Lendave. Sodelovalo je 388 tekmovalcev in tekmovalk iz 32 klubov iz štirih držav. Med njimi so bili tudi pomurski judoisti in judoistke. Najuspešnejši so bili go-
Tako spadajo nogomet, strelstvo, judo in karate med tiste zvrsti, ki jih Romi gojijo. Atletika, predvsem teki (krosi), pa postaja vedno bolj njihova omiljena dejavnost, če že ne v njihovih klubih, pa na šolah, v šolskih športnih društvih, ki se udeležujejo tekmovanj. Po Ustanovitvi Zveze Romov Slovenije se je razmahnilo novo življenje Romov. I/ polni meri so vzniknile in zadihale vse tiste sile, ki jih je brzdano nosila in pridušeno hranila v sebi mladina, iz roda v rod, iz generacije v generacijo. Kakor da je vse vzkipelo,- izbruhnilo! Srečno dejstvo pa je vsekakor tudi hkratna pojavnost Jožeta Horvata - Muca. Tako je prišlo tudi do ustanovitve »komisije za šport«, ki ima še vedno samo nalogo izbire najboljšega romskega športnika in ekipe. Letos praznujemo že peto podelitev v šestih letih delovanja, priznanj najboljšim športnikom in ekipam. In prav to dejstvo nas opogumlja in razveseljuje v prepričanju, da dobro napredujemo.
Komisija v sestavi: Filip Matko, Tonček Gider, Stanko Kerčmar, Jožek Horvat - Muc in Štefan Bajič se je letos prvič odločila za javni razpis, ki je bil poslan vsem OŠ in ekipam ter klubom v Pomurju in Mariboru. Obravnavala je le tiste kandidate, ki jih je nekdo prijavil, utemeljil in predlagal za
V dvorani soboške tretje osnovne šole je bil drugi turnir za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju za člane! Vodeča ljubljanska Svoboda je visoko premagala Moravske Toplice in Triglav iz Predanovec in je edina še brez poraza. Derbi med Lekom iz Lipovec in Triglavom iz Predanovec se je končal z zmago Leka, ki se je prebil na drugo mesto. Rezultati 2. turnirja: Lek : Triglav 7 : 5, Svoboda : Murska Sobota 6 : 1, Triglav : Svoboda 2 : 9, Moravske Toplice : Lek 1 : 9, Moravske Toplice : Svoboda 3 : 12 in Triglav : Murska Sobota 9 : 0.
stitelji„saj so zasedli.tri prva mesta. Zmagali so: Doris Žunič (48 kg), Sendi Lešnjak (57 kg) in Tomi Ozmec (38 kg), vsi KBV Lendava. Drugo mesto je zasedel Karin Kerec (40 kg) iz M. Sobote. Tretji so bili: Uroš Kavčič (32 kg), Marko Kavaš (32 kg), Tilen Apšner (40 kg), Grega Zrim (50 kg), Črt Bezjak (nad 55
podelitev naših priznanj in nagrad. Teh ni bilo malo. Predvsem presenetljiva in vzpodbudna je novost uvedbe mladinske kategorije. Odziv številnih osnovnih šol kaže na pravilnost takega sklepa. Pohvale vredna so vodstva šol in športni vzgojitelji. Če bi obravnavali tudi kandidate, ki jih ni nihče predlagal, bi bilo teh še več. Dejstvo kaže tudi nato, da je treba ob Mariboru stalno in globlje posegati v dogajanja pri popularizaciji športa in tekmovalnosti Romov, tudi in predvsem v drugih zaselkih in naseljih v državi. I/ športno življenje in tekmovanje bi se gotovo morali vključiti tudi Romi v Novem mestu, v Krškem in drugod.
Pohvaliti moramo tudi Športno zvezo Murska Sobota, ki se s svojimi strokovnimi organizacijami zelo zavzema za razvoj romskega športa in posameznikov, ki tekmujejo v ustreznih ligah v regiji in zunaj nje. Mestna občina Murska Sobota, lokalna in širša informativna sredstva pa si zaslužijo vso pohvalo, ker romska dejavnost ni neopažena, postaja vzpodbudna, mikavno oprijemljiva za mladi romski rod, ki bo lahko ob še večji navdušenosti primerjal svoje zdrave moči na zelenih poljanah in v lepih dvoranah. Mladi rod je sicer potreben dokazovanja, in če se ne bo mo-
Svoboda	.5	5	0	0	37:11	15
Lek	4	3	0	1	33:1 1	12
Triglav	5	2	1	2	25:21	7
M. Toplice 5 113	12:31 4
M. Sobota	5	0	0	5	5:38	0
Na državnem mladinskem prvenstvo so bili doseženi naslednji rezultati: Triglav : Lek 1 : 3, Moravske Toplice : Svoboda 5:1, Svoboda : Lek 2 : 6, Moravske Toplice : Triglav 0 : 4, Triglav : Svoboda 8 : 1 in Lek : Moravske Toplice 1 : 0.
Lek	3	3	0	0	10:3	9
Triglav	3	2	0	1	13:4	6
M. Toplice	3	1	0	2	5:6	3
Svoboda	3	0	0	3	4:19	0
kg), vsi Judo klub M. Sobota; Laura Prendl (40 kg), Leon Benko (nad 40 kg), Niko Gustak (28 kg), Sebastjan Čirič (50 kg) in Andrej Brda (55 kg), vsi KBV Lendava; Simon Rojko (46 kg) in Blaž Mlinarič (60 kg), oba Judo klub Lendava. Ekipno je zmagal Pecs (Madžarska). KBV Lendava je bil četrti. (F. B.)
gel dokazovati v pozitivnostih, bo izbral krive poti, usodne zanje in družbo v celoti. Ali naj se tega ne bojimo?
Ob koncu tudi moja zahvala vsem članom komisije, ki so se udeleževali rednih sej in se odzivali tudi ob športnih posvetovalnih pogovorih ali korespondenčno opredeljevali o pomembnih odločitvah, včasih tudi ob pomanjkanju časa, v naglici, ter pomagali oblikovati smernice in naloge. Prisrčna hvala predsedniku Zveze Romov Slovenije Jožetu Horvatu - Mucu in organizacijskemu sekretarju Štefanu Bajiču.
Ob 5. obletnici podelitve prvih priznanj smo lahko upravičeno ponosni na opravljeno delo. To delo nalaga odgovornost vsem nam, da dostojno nadaljujemo. Vsem nagrajencem, ki so dobili priznanja, morajo biti še večja spodbuda za prihodnja prizadevanja. Misliti moramo namreč na prihodnost, čeprav zmeraj živimo v sedanjosti. Ali jo sooblikujemo tudi mi? Ega-lite - fraternite - liberte!
Najboljši športnik pa je vendar dolžan osebno priti po priznanje. Če ne drugače, tudi peš! Ali ne?
Predsednik prof. Evgen Titan
Šport od tod in tam
Atletika - Na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v avstrijskem Schileitnu so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se lepo odrezali. Najuspešnejši so bili: Miha Žalik, ki je zmagal v skoku v višino (200 cm), Robi Kreft, ki je bil prvi v skoku v daljavo (602 cm) in Radovan Jo-kanovič, ki je zmagal v skoku s palico z novim pomurskim rekordom 440 cm. Drugo mesto v skoku v daljavo je zasedla Anja Cipot (480 cm). (F. M.)
Nogomet - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je objavil seznam igralcev, ki bodo sodelovali od 8. do 16. februarja v okviru priprav na svetovno prvenstvo v Hongkongu na mednarodnem nogometnem turnirju. Med izbranci sta tudi vratar Dejan Nemec iz Dokiežovja in napadalec Milan Osterc iz Bunčan. (F. M.)
Mali nogomet - V trinajstem kolu prvenstva v drugi slovenski ligi vzhod je Grafis tiskarna v Slovenski Bistrici premagala Križevce s 7 : 1 (Žnidarič). (N. Š.)
Mali nogomet - Na finalnem po-mursko-podravskem prvenstvu osnovnih šol v malem nogometu za starejše so imele največ uspeha učenke OŠ III iz Murske Sobote, ki so zasedle prvo mesto s 7 točkami pred OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, 4, OŠ Podlehnik, 2, OŠ Dokležovje, 2, in OŠ Gorišnica, 2 točki, V polfinale državnega prvenstva sta se uvrstili pomurski ekipi OŠ III Murska Sobota in OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, kar je lep uspeh. (F. M.)
Mali nogomet - Na pomurskem prvenstvu osnovnih šol v malem nogometu za starejše dečke v Radencih je zmagala OŠ Beltinci pred OŠ Bakovci, OŠ Sv. Jurij (vse po 6) in OŠ Apače, brez točke. Vse ekipe so se uvrstite v polfinale. (F. M.)
Mali nogomet - Začelo se je tekmovanje v zimski ligi občine Beltinci v malem nogometu. V štirih skupinah sodeluje 17 moštev. V predtekmovanju skupine A je zmagal KMN Beltinci pred KMN Meteor Melinci in Kleparstvom Bernjak Ižakovci. V skupini C je zmagal NK Beltinci (mladina) pred NK Beltinci (člani) in NK Bratonci. (F. M.)
Mali nogomet - V zimski občinski ligi trojk v malem nogometu v Križevcih so odigrali osmo kolo. Brez poraza vodi ekipa Petrola llijaševci s 24 točkami pred Župari, 19, in MS Ključarovci, 18 točk. (F. M.)
Strelstvo - Na sporedu je bilo četrto kolo regijske strelske lige. Po štirih kolih vodi med posamezniki Goran Maučec (Bakovci) s 1468 krogi pred Brankom Balažičem (Sebeborci), 1467, in 'Francem Čarom (Dobrovnik), 1466 krogov. Ekipno vodi SD Sebeborci z 12 točkami pred SD Radgona, . 12, in SD Gančani, 10 točk.
Košarka - V dvanajstem kolu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je ekipa Aktual 98 iz Maribora v Lendavi premagala Miarto Lindau z rezultatom 97 : 94. Strelci: Cor 30, Zrna 16, Hozjan 15, Gasparič 12, Balažič 8, Feher 8, Sijarič 3 in Ismajlovič 2. (F. B.)
Badminton - Končan je bil prvi del prvenstva v prvi in drugi slovenski badmintonski ligi. V prvi ligi vodi Mladost iz Lendave pred Ježico iz Ljubljane, obe ekipi imata po 11 točk. V drugi ligi vodi druga ekipa Mladosti iz Lendave s 14 točkami pred Kungoto 10 točk. Na drugem pozivnem turnirju v badmintonu za mlade do 19 let v Ljubljani je zasedla Lendavčanka Simona Koncut peto mesto. (F. B.)
Smučanje - Smučarski klub Gornja Radgona bo v času zimskih šolskih počitnic, med 24. februarjem in 2. marcem, na Arehu pripravil tradicionalni smučarski tečaj. Za sedemdnevni tečaj, kjer je poleg popolnih penzionov, tudi sedem" celodnevnih smučarskih vozovnic, bodo odrasli plačali 55.000, otroci do 14 let pa 35.000 tolarjev. (O. B.)
ZU__________________________________________________________________________NA SCENI____________________________________________________________24. januar 2002 VKnl
Na fotografiji: 4. c smo: Nadja Šantavec, Ksenija Lovenjak, Leon Berden, Ines Brljak, Simona Duh, Mojca Novak, Bojan Bunderla, Leja Kuzmič, Boris Lanjšček, Miloš Voroš, Aleksandra Kosi, Jerneja Jeneš, Brigita Zlatar, Karmen Žibrat, Patricija Raduha, Jasna Sečkar, Petra Novak, Andreja Jerebic, Daniela Kavaš, Mirjana Šeruga, Majda Hajdinjak, Aleksandra Gomboši, Natalija Macun, Valentina Šarkezi, Martin Balažič, Karmen Srt, Patricija Slamar, Andreja Kerčmar, Nina Zorjan, Tanja Ružič, Angelca Prajndi, Marina Cigut, Milena Mikola. Na sliki manjka Jasna Sečkar.
Kako do denarja za mladinske projekte?
Ne pozabite na razpise
onavadi je največji problem ustvarjalne dejavnosti mladih poleg prostorov še denar. Ampak za dobre projekte se da dobiti denar, zato nikakor ne smete pozabiti na
razpise Urada RS za mladino. Ta bo tudi v letošnjem letu sofinanciral različne programe, projekte in publikacije za mlade. Prav gotovo je tudi to eden od načinov, da realizirate svoje za-
misli in projekte ter pomagate spreminjati svet.
Letos so že razpisali možnost sofinanciranja izvajanja dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade v letu 2002 in 2003, sofinanciranje koordinacije projektov za otroke, sofinanciranje delovanja nacionalnih mladinskih organizacij ter sofinanciranje de
lovanja lokalnih mladinskih svetov, poleg tega pa so objavljeni še Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti mladinskega centra, za sofinanciranje programov in projektov mladinskega dela, za sofinanciranje projektov in publikacij s področja strpnosti in še kaj.
Vso to razpisano dokumentacijo lahko najdete na strani Urada www.uradzamladino.org pod Aktualni javni razpisi ali po telefonski številki 01 426 57 01, kjer boste izvedli vse podrobne informacije. Pazite na roke, ki se počasi iztekajo.
Zanimiv pa je tudi projekt Urada za mladino Ti povej!, ki ga že četrto leto izvajajo z namenom, spodbujati ustvarjalnost in razmišljanje mladih. Ugotovili so, da mladi potrebujejo spodbudo, strokovno in finančno pomoč pri
uresničevanju idej in uveljavljanju svojih projektov. Mladim bodo v okviru tega projekta ponudili spodbudo, izobraževanje in finančno pomoč.
Poleg tega bodo izvedli v desetih krajih po Sloveniji, med njimi je tudi Murska Sobota, v mladinskih centrih enodnevno brezplačno delavnico Od ideje do uresničitve. Udeleženci se bodo naučili, kako morajo svoje ideje konkretizirati, prevetriti in načrtovati. Delavnice so namenjene mladim, starim od 15 do 30 let.
Mladi imajo torej neizmerne možnosti, uporabiti morajo le svojo kreativnost in iznajdljivost. Prevetrite torej te razpise.
A. Nana Rituper Rodež ■
10 SMO Ml:
4.0 EKONOMSK ŠOLE MORSKA
SOBOTA
Čas hitro teče. Ni dolgo nazaj, ko smo prestopili vrata svojega drugega doma - šole. Polni upov in pričakovanj. Med odmori smo opazovali starejše dijake in si želeli biti na njihovem mestu. A vendar! Bili smo še »majhni« in nikoli si ne bi mislili, da bomo kar čez noč postali maturanti. Da, prišlo je zelo hitro. In verjemite, marsikdo bi še enkrat rad prvič prestopil prag naše šole. Najlepše je bilo prav v prvem letniku. Vsak po svoje je‘ začel spoznavati drugačno življenje, soočali smo se s številnimi problemi, nevarnostmi, vendar smo jih s skupnimi močmi premagali. Večkrat smo nagajali tudi našim profesorjem, vendar nam, vsaj upamo, vsega le niso preveč zamerili. Bili smo namreč dijaki prvega letnika in nam je bilo marsikaj oproščeno.
Toda prišel je čas, ko smo se morali posloviti od prvega letnika. Žal ne vsi, vendar smo ostali prijatelji tudi s tistimi, ki niso z nami prestopili v naslednji letnik. Drugi letnik je po mnenju
mnogih najtežavnejši. Privili gijev ni bilo več, vsako svojem umno dejanje smo morali šefe ko dobro utemeljiti. Vendar bil smo močni! Velikokrat smo s
tudi sprli, ampak na te majh» prepirčke smo kaj hitro pozab# Bili smo in smo še razred zase
kajti nikoli nismo posumili dni' v drugega, vedno smo bili vsi t
enega eden za vse.
E Leto je bilo spet hitro naoM in že smo bili v tretjem. Drugič' življenju smo se odločali ni» dvema smerema (komercialno* finančno). Večina se je odločil' prav za finančno in ostali s®1 dalje skupaj. Utrdili smo naše P zi in postali boljši in trdnejši p" jatelji. Vendar se kljub temu.' vsaki celoti najde izjema, ki n"1 sikdaj kaj poruši, ampak tudi" ovire in težave smo premagali- { Sedaj, ko smo že v četrte" letniku, pa nas čaka še vel® dela, preden bomo prag naše*! le za vedno prestopili. Najprej ji tu maturantski ples, ki ga že P veselo pričakujemo. Veliko)* treba še postoriti, ampak s sW nimi močmi bomo uspeli. Do s* daj smo vsi komaj čakali, da N prišlo poletje in s poletjem d"! go pričakovane počitnice. Aj pak sedaj vsi s težkim srcem 1,1 slimo le na maturo, ki je odlod nega pomena za naše nadaljuj življenje. Treba se bo odločb
kaj in kako naprej, kajti dobro" zavedamo, da je brez nadaljnji študija službo dandanes zelo
ko dobiti.
Vsak ima svoje cilje. Cilji" od posameznika do posan® nika razlikujejo. En cilj pa j vsem zagotovo skupen: dobil dobro zaposlitev in si ustvari! družino. Oh, pa še ostati prij" telji, za vedno!
Za konec smo izbrali pese" Anje Štefan, ki naj ostane v na in vaših mislih.
ŽELJA
Kaj bi mali polžek dal, da bi bil svet brez težav in da tudi sam bi vedno vedel, kaj je najbolj prav. Da bi lezel svojo pot brez zadreg in brez zablod. In se ne bi - kakor danes -tiho stiskal sem za hlod.
Vaše pesmi [ Vaša pisma!
Nujno
m©J€ SRCE
Dragi, moje srce veni, Ako tebe ni.
Rada te imam
Kot čokolado, ki jo rada' hrustljam.
Oprosti mi, če ne, moje srce oveni.
Ljubim te, če verjameš ali ne. Jutri še bolj ljubila te bom, a Ubila se nikoli ne bom.
Boli me, mogoče ne verjameš mi
In misliš si, da vseeno mi je, a
Mi ni!
Tolikokrat telefon pri ebi zazvoni, ampak Enkrat javi se in reci:
Oprostim ti!
tvoja mala Bejba
S©LZA
jaz verjamem v tvoje srce in verjamem v tvoje oči, kijih solza sedaj rosi. A ne verjamem ti, da brez mene živeti ti ni, kajti veliko je poti, po kateri solza spolzi in se nekam izgubi.
P. K.
Brez tebe
Brez tebe prazni so dnevi, brez tebe prazne noči.
Pogrešam te, ker te ni ob meni.
Pogrešam te, ker te ni.
Teja
PeZDRAVLIENl!
Na začetku svojega pisma bi se vam rada zahvalila za objavo moje pesmi. Bila sem presenečena, ker sem jo poslala že dolgo tega in nisem več upala, da jo boste objavili. Ampak moja pesem je naposled bila objavljena, pa čeprav ne takoj. Zahvaljujem se vam tudi za to, ker ste mi pesem nekoliko obdelali oziroma popravili in moram vas pohvaliti, da ste jo kar zelo dobro preuredili in bila sem zelo zadovoljna. Bila sem navdušena in zato vam tudi sedaj pošiljam nekaj svojih pesmi in upam, da mi boste ustregli in jih objavili.
Tudi z vašo stranjo v Vestniku sem zelo zadovoljna, saj je na njej kar precej zanimivega in s tem ,da objavite dela mladih, jim dajete možnost, da pokažejo svoj talent. V imenu vseh se vam najlepše zahvaljujem in vam še naprej želim prijetno delovanje in sodelovanje z mladimi.
Lep pozdrav!
M.P.
Najlepša hvala za pohvale in lepe želje.V največje veselje nam je, da lahko pri Vestniku ustrežemo mladim in se kar se da približamo njihovim željam. Taka pisma so zato še kako dober prispevek in spodbuda za naše delo. Dobro bi bilo, da bi mladi še bolj sodelovali in nam pošiljali svoje predloge in mnenja. Kar se pesmi tiče, pa smo jih prejeli veliko, res veliko, vsa, ki še niso bila objavljena so zbrana pri meni. Najboljše še čakajo na objavo, pa oglasi se še kaj.
Nana
Našo rubriko na sceni prebirajo tudi mladi zaljubljenci in moram povedati, da ni brez odziva. Na vaše pesmi, sporočila in vaša čustva, ki jih posvetite tistim, ki jim imate radi ali ste nesrečno zaljubljeni, se velikokrat odzove nekdo, ki meni, da je bilo sporočilo namenjeno njemu. Jaz pa mu ne morem pomagati, ker nimam naslova ali telefonske številke pisca, zato svetujem vsem, ki si želijo obuditi zvezo, da pustijo svoj naslov pri meni. Kot strogo zaupno ga bomo varovali v uredništvu, če se bo le kdo javil in povprašal zanj, pa bomo poskušali navezati stike. Morda pa se bo tudi na ta način kakšna nesrečna ljubezen ali skrita zaljubljenost spremenila v pravo ljubezen. Zatorej, vsi, ki mislite resno, pošljite naslove, ki jih bomo shranili v uredništvu, vaša besedila pa bomo še naprej objavljali s psevdonimom.
Nana
Pozdravljeni!
Skrb
Najprej pohvala vašemu časopisu, tudi najstniki najdemo v njem marsikaj koristnega. Smo skupinica srednješolcev s posebno željo. Ker se vsi zavedamo, kako pomembno je zdravje naših zob, vam pišemo v upanju, da bi v prihajajočem Vestniku napisali kaj o tem. Kakšen domači recept za lepe, bele zobe, katere ščetke in zobne paste so najučinkovitejše, predvsem pa nas zanima naslov zobozdravnika v Pomurju ali Štajerskem, ki pri svojem delu uporablja laser. Mislimo, da boste s tem ustregli številnim prebivalcem našega kraja, ne samo nam. Za odgovore se najlepše zahvaljujemo in vam želimo veliko uspeha tudi v prihodnje.
Skupina srednješolcev iz Murske Sobote
©DGOVOR;
PASTA IN NITKA
Veseli smo bili, da smo prejeli pismo mladih, kjer izražate svojo skrb za zdrave zo-
be. Pogovarjali smo se z zobozdravnikom Fran-cem Horvatom, ki nam je dal nekaj nasvetov o tem, kaj je najpomembnejše pri skrbi za zdrave zobe. »Lepi in beli zobje niso odvisni samo od zobne ščetke in zobne paste, saj so danes bol) ali manj vse zelo kakovostne. Pomembnejša sta način uporabe in tehnika čiščenja zob. PometO" bno je tudi, s kakšno natančnostjo in temeljito" sti si očistimo zobe, zato umivanje naj ne traja manj kot pet minut, zobe pa si umivamo vsaj dvakrat dnevno. Tudi zobno ščetko moram0 menjati nekajkrat letno, še posebno takrat, k° ščetine niso več trde. Zelo pomembno pa )e tudi čiščenje zob z zobno nitko, kajti med st'" kom dveh zob se zadržujejo ostanki hrane i" tam najhitreje nastane karies. Če pa že pride do kariesa, je najučinkoviteje, da se odstrani n" klasičen način. Odstraniti je treba vse bakterij in ves karies, da se pride do zdrave sklenrne zoba, šele nato ga ,zablombiramo’. Laserji P"1 tem niso tako učinkoviti, bolj se upof3’ bljajo pri kariesih v manjšem obsegi' ’ nekaterih otroških zobozdravstvenih °{' dinacijah (najbližja naj bi bila na Ptuju " Laserji, t. i. soft laserji, ki jih pri svojej delu uporablja tudi večina pomursk' zobozdravnikov, pa so namenjeni ’ \ celjenje ran, herpesa in preprečevanj P herpesa. Dandanes imajo mladi hj
I \ sti nekoliko starejši precej bol)’ ' ' zobe, kot so jih imeli ljudje nek0 ’ K temu je prispevalo tudi t. i. s°e kanje, ki so ga uvedli v osnov šoli. Želimo vam lep in zdrav smeh!
VESTNIK 24. januar 2002
MULARIJA
21
V hiški na robu gozda sta nekoč živeli mama Hajdi in deklica po imenu Črna kapica.
Nekega dne je mama dejala, da je treba odnesti babici darilo. Hajdi je vzela svoj avto Porsche in se odpeljala proti Murski Soboti. Na poti jo ustavi policist in jo prosi za vozniško dovoljenje. Ni ga imela, zato je morala naprej peš. Prišla je do štorklje in jo vprašala: »Ali veš, kako se pride do Murske Sobote?« Štorklja je razprla svoja krila in že sta leteli po nebu. Ko sta bili nad Martjanci, je rekla Črni kapici, da ji zmanjkuje bencina. Ustavili sta se na bencinskem servisu. Tam sta se spočili, spili kokakolo in poleteli naprej. Ko sta prispeli v Mursko Soboto, je štorklja odložila Črno kapico in odletela.
Črna kapica pride do Elektra in vpraša elektrikarja, kako se pride do ulice Staneta Rozmana. On ji reče, da mora iti naravnost in potem desno po zebri. Črna kapica pokliče v zoološki vrt v Ljubljano in naroči, naj ji pripeljejo zebro. To se takoj zgodi. Deklica plača in nadaljuje pot, kot ji je rekel stric -najprej naravnost, potem pa na desno. Naenkrat sreča tatove, ki ropajo banko. Takoj pokliče komisarja Reksa in zaprosi za pomoč. Reks se brž pripelje z najnovejšo mazdo. Pohvali Rdečo kapico in ji podari za nagrado telefon Nokia 3330.
Ko pride Rdeča kapica v stolpnico, ugotovi, da ni stopnic, dvigalo pa je pokvarjeno. Pogleda v imenik in išče številke za klicanje na pomoč. Zavrti šte-
Sola a /zMtcldjčk Šola spočita
iz ponedeljek je odkrita in vsa umita.
Se uči, kriči in veseli, ocene nam deli od ena do pet, še ne do deset. Nikoli se ne jezi, veliko naporov vzdrži.
Nace Pintarič, 5. a, OŠ Gor. Radgona
čm
Prosti čas je krasen čas, če ga le dovolj imaš.
Vsak želi si ga čimveč, a učenja je žal preveč. Prosti čas nas razvedri in nam misli razbistri.
Ko se razvedrimo, se lažje spet učimo.
Barabara Hiill, 5. a, OŠ I M. Sobota
vilo Supermana in zakriči: »Na pomoč!« Kot strela z jasnega se pojavi pred njo Superman in vpraša: »Kaj pa je, deklica?« Nato jo dvigne in poleti z njo v Četrto nadstropje. Črna kapica se mu lepo zahvali in vstopi v stanovanje svoje babice. Zagleda jo na postelji in vpraša: »Babica, zakaj imaš tako velika očala?« »Da te bolje vidim,« zasliši odgovor. »Zakaj imaš tako malo zob?« »Ker jem samo ribe!« »Zakaj pa imaš tako velike kremplje?« »Da te lažje ugrabim!« Iz postelje nenadoma skoči volk. Medtem pa babica že kliče policijo in kriči: »Na pomoč!« Policija takoj ukrepa. Ker pa si je volk med skokom s postelje zlomil nogo, se sam preda.
Črna kapica in babica od tedaj nimata več nobenih težav. Volka pa so odpeljali k veterinarju Nabergoju.
Dominik Vogrinec, 5. a, OŠ Bogojina

Ko sem nekega dne prišel domov, sem opazil, da mame ni doma. Odšla je na službeno potovanje. Vprašal sem se, kdo bo kuhal. Prišel sem v kuhinjo in zagledal očeta s predpasnikom in kuharsko kapo. Pripravljal je palačinke. Povsod so bila jajca, moka in lupine. Smrdelo je od dima, ker je oče zažgal vsaj trideset palačink. Nazadnje pa mu je uspelo narediti pet dobrih. Upal sem, da se bo mama vrnila še isti dan. Žal je prišla domov šele čez tri dni. Ko je odšel oče iz kuhinje, sem hitro vse pospravil in počistil. Nato sem si skuhal hrenovke. Naslednji dan je bil podoben, le da oče ni zažgal palačink, ampak je preveč posolil meso, zato gaje večino pojedel naš muc. Očetu sem predlagal, naj naslednji dan nič ne kuha, ampak naroči dve pici. S tem se je strinjal.
Končno se je vrnila mama. Vprašala me je, ali je bilo vse v redu. Priki-
mal sem.
Aleš Šuklar, 6. c, OŠ III M. Sobota

Posnetek je nastal pred nedavnim na proslavi v Dvojezični OŠ Prosenjakovci. Deček Dorjan Kocan iz Motvarjevec je še najbolj občudoval plesalce domače folklorne skupine. Ko je nanesla priložnost, je prijel svojega strica Aleksandra za roko in ga »vabil«, naj gre z njim plesat.'-Foto: J. G.
'Tiarah
Vsak torek ena skupina pripoveduje o prebrani knjigi. Danes sem prišel na vrsto tudi jaz. Učiteljica je bila zadovoljna z mojo zgodbo. Še naprej se bom trudil in bral nove knjige. Tako si korak za korakom pridobivam tudi novo znanje.V šoli je lepo.
Saša Škrlec, 3. a, OŠ I. Cankarja Ljutomer
O olMrttu
Pregovor pravi, da je v vinu resnica in da se v vinu utopijo vse skrbi.
Poznal sem strica, ki je živel na Goričkem. Bil je čisto sam v stari hiši. Vsak dan si je nosil pijačo iz trgovine in se napil. Hrane si ni kupoval in si ni kuhal. Včasih mu je prinesla kaj za jesti dobra ženska. Vsak dan je bil slabši. Roke so se mu tresle in noge so ga komaj držale pokonci. Dobil je tudi sladkorno bolezen. Nekega dne mu je postalo slabo. Odpeljali so ga v bolnico. Čez nekaj dni je umrl.
V časopisih lahko večkrat preberemo kakšno novico, da je umrl mlad fant zaradi droge. Tisti, ki jo uživajo, ostanejo sami brez prijateljev.
Denis Pocak, 4. d, OŠ III M. Sobota
ča<l'
Veste, če že pišem o prostem času, moram najprej napisati to: »Kdor ga dobro ne izkoristi, je butec.« No, butec, mislim ..., zdajle imam pred sabo knjigo Detektivi v zeleni katri, ki jo bom prebral, da ne bom tratil prostega čas. Obenem pa so to moje priprave na jutrišnji šolski spis. Upam, da se bom dobro pripravil.
In kaj je prosti čas? To zame ni čas brezdelja in obveznosti. Imel sem trening, ki je bil obvezen. Potem pa sem še dobro uro posedel s prijatelji na igrišču in razpravljal z njimi o različnih stvareh. Po mojem mnenju lahko v prostem času počneš tudi stvari, kot je pospravljanje kakšne stare šare. Če ne drugo, pa lahko pomiješ posodo, tla ali avto in bodo vsaj starši veseli.
laldtO. noč
Nekega večera sta očka in mamica Petru in Mihcu pripovedovala pravljice. Oba sta brž zaspala. Mama in očka sta potiho odšla v svojo sobo. Sredi noči je Petra nekaj zbudilo. Vzel je svoj vzglavnik in odšel spat med starša. Tudi Miha se je zbudil. Ker ni hotel sam spati, je tudi on vzel svoj vzglavnik ter odhitel med mamo, očka in Petra. Na postelji je bila velika gneča. Oče je celo prevrnil luč na nočni omarici, zato sta vzela mama in očka vsak svoj vzglavnik in odšla v otroško sobo. Mama je zaspala na Petrovi, oče pa na Mihčevi postelji. Čeprav sta bili postelji prekratki, sta se bolje naspala, kot če bi spali vsi skupaj na eni postelji.
Nejc Janko, 3. raz., OŠ Fokovci
joze.graj@p-inf.si
Lutkovna skupina OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici, ki jo vodi mentorica Metka Filip, je pred kratkim naštudirala igrico z naslovom Žogica nogica. S premierno predstavo na matični šoli so prijetno presenetili, medtem pa se dogovarjajo za gostovanja tudi na drugih šolah. Velja še omeniti, da so tako rekoč vse, kar potrebujejo, izdelali sami ter da se je pri tem še posebej angažiral učitelj matematike in fizike Vlado Mlinarič. Le tako naprej, Žogica nogica! - Foto: J. G.
Lahko pa tudi kaj sestaviš. Meni se je porodila misel o modelu konkorda in tega bom naredil, pa če bo sam vrag na tej poti v mojem življenju. Pa branje knjig? Kdor jih ne bere, tistemu se ne more zgoditi nič drugega kot to, da se mu bodo skisali možgani.
No, sicer pa sem samo navaden smrtnik, kateremu počasi že zmanjkuje misli. Normalno.
Dominik Šandor, 8. a, OŠ Črenšovci
^toona
Ima okroglo glavo z nasmejanim obrazom, otožnimi očmi, okroglim rdečim nosom in jamicami na bradi. Lase ima dolge in ravne. Obrvi so tudi dolge. Je visoke in široke postave.
Za predstavo, ki sem si jo ogledala, si je oblekel zelen suknjič in dolge oranžne pikaste hlače z elastičnimi naramnicami. Na rumeno majico z majhnim ovratnikom si je zavezal kravato roza barve.
Na desno nogo si je nataknil moder čevelj, na levo pa roza čevelj z dolgimi vezalkami.
Anja Mišja, 4. b, OŠ Gor. Radgona
22 DOBRO JE VEDETI ...24. januar 2002 W!M
Pomurske lekarne razkrivajo
Proti raku
OVEN
ONA: Nekdo, ki vam je zelo pri srcu, vam bo priredil pravcato afero. Drugič bodite raje previdnejši, ko boste odpirali svojo dušo nekomu, v katerega nimate popolnega zaupanja. Drugače se lahko sedanji dogodek še ponovi.
ON: Prijatelj vam bo sicer napravil uslugo, toda še vedno se vam lahko zgodi, da vse skupaj zavozite. To res ni vaš srečni teden, zato dobro premislite, preden se spustite v posel, ki vam ga nekdo vztrajno vsiljuje.
zdravilne skrivnosti
BIK
ONA: Raje dvakrat premislite, preden enkrat storite. Nepremišljena poteza lahko razdre staro prijateljstvo, ki ste ga dolgo gradili. Posvetite se raje svojemu partnerju, ki bo to vašo odločitev vsekakor znal ceniti.
ON: Veliko boste delali, vendar boste temu primerno tudi nagrajeni. Torej se splača potruditi in vsaj še nekaj časa stiskati zobe. Bo pa zato na koncu notranje zadovoljstvo toliko večje, pa tudi ugled v družbi se vam bo precej povečal!
Nefarmakološki ukrepi pri sladkorni bolezni in preventiva
Pri ljudeh po 50. letu, ki se malo gibljejo, je lahko ta vrednost nekoliko višja. O sladkorni bolezni govorimo, ko je krvni sladkor na tešče najmanj 7,0 mmol/1 oziroma po obroku 11,1 mmol/1 ali več.
DVOJČKA
ONA: Naključen obisk vam bo pokvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, v tem trenutku še povsem neslutene možnosti. Nikar se ne obotavljajte, temveč zagrabite ponujeno priložnost, ki se vam zlepa ne bo več ponovila.
ON: Prebavne motnje so predvsem posledica živčne napetosti. Bilo bi dobro, če bi si vzeli kakšen dan dopusta in se prepustili lenarjenju. V tem ste pravi mojster, saj imate dolgoletne izkušnje.
oncentracija krvnega sladkorja (glukoze) se čez dan nenehno spreminja. Zdrav človek ima zjutraj na tešče krvni sladkor do 6,0 mmol/1, po obroku se leta dvigne do 8,0 mmol/1.
Kaj lahko storite sami, če imate sladkorno bolezen?
RAK
ONA: Pred vami so precejšnje težave, ki bodo prišle predvsem s strani nekdanjega prijatelja. Pazite, da ne boste naredili napačnega koraka, saj se vam lahko to povrne na način, ki si ga resnično ne želite.
ON: Kritično obdobje je sicer za vami, še vedno pa ne kažete tiste gotovosti, ki ste jo nekoč. Potrebno bo še veliko truda, če boste hoteli realizirati vse svoje načrte. Na srečo vam bo pomagala tudi vaša morebitna partnerka.
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
OPROSTITEV PLAČILA RTV PRISPEVKA
LEV
ONA: Partner vas ima rad, čeprav vam tega ne pokaže. Ni se vam treba vznemirjati zaradi njegovega navidez nezainteresiranega obnašanja, saj je vse v najlepšem redu. Poskusite z majhnim presenečenjem - vsekakor bo uspelo.
ON: Prepozno boste spoznali, kakšno priložnost ste izpustili iz rok, zato nobeno obupavanje prav nič ne pomaga. Treba se bo pobrati s tal in se ponovno potruditi za naslednjo priložnost, ki bo vsekakor prišla.
DEVICA
/fr
ONA: Pred vami je zelo uspešen teden, zato skušajte izkoristiti vse, kar se le da. Na koncu boste lahko z izkupičkom zelo zadovoljni, prav tako pa se vam bo odprla povsem nepričakovana možnost v ljubezenskem življenju.
ON: Najnovejši dogodki vas bodo zelo presenetili, saj ste mislili, da je zadeva že nekaj časa končana, vendar tega nikar ne pokažite, ker boste postali predmet zasmehovanja vaše okolice. Dobro premislite, nič še ni izgubljenega!
TEHTNICA
ONA: Kljub negativnim ocenam iz okolice bodo vaše poteze pritegnile obilo pozornosti, to pa je natančno tisto, kar ste želeli doseči. Vendar bodite pozorni, nekdo komaj čaka, da vam lahko povzroča težave!
ON: Ravnali boste povsem hladno, v yas pa bo divjal pravi vihar. Je že tako, da vsaka šola nekaj stane, še posebej, če je to v ljubezni. Boste pa drugič ravnali bolj premišljeno in se izogibali tveganim potezam.
ŠKORPIJON
ONA: Popazite malo na pota vašega partnerja, saj priložnost prehitro naredi tatu. Sicer ni rečeno, da vas je prevaral, vendar je na dobri poti, da zaradi vaše neprevidnosti to tudi stori.
ON: Prijetna novica vam bo dodobra ogrela srce. Nikar ne čakajte, ampak se vrzite v vrtinec dogodkov, ki vam bodo prinesli obilo osebne sreče in veselja. Uživajte, dokler še lahko, kasneje bo prepozno!
STRELEC
ONA: Nekdo vas bo spomnil na obljubo, ki ste jo že skoraj pozabili. Seveda je samo od tebe odvisno, ali mu boste ustregli, vendar bi ne bilo pametno, če bi ga razočarali. Posledice bi lahko bile zelo boleče.
ON: Nekdo vam bo zelo nevoščljiv, vi pa se mu boste le sladko smejali. Končno je prišlo tudi vaše srečno obdobje, zato ga karseda izkoristite - seveda z osebo, ki vam je v zadnjem času še posebno prirasla k srcu.
KOZOROG
ONA: Zastavili ste si precej obsežen načrt, ki ga boste težko uresničili. Lahkd se vam zgodi, da se boste še pošteno osmešili s svojimi poskusi, da stvar privedete do konca, v re-snicipa se boste vrteli v krogu.
ON: Nič novega ne boste slišali, vendar nikar ne boditera-zočarani, saj vas nekdo poskuša vleči za nos. Verjemite leti-sto, o čemer ste se sami prepričali, saj ljudje celo iz muhe naredijo slona!
VODNAR
ONA: Še vedno se boste spraševali, ali je bilo slovo resnično neizbežno. Življenje včasih ubira povsem samosvoja pota, zato nikar ne obupavajte. Boljši časi so vsekakor pred vami - treba jih je le izkoristiti.
ON: Počutili se boste prikrajšanega, vendar boste v resnici dobili več, kot zaslužite. Vsaj enkrat pokažite malo hvaležnosti in poskrbite tudi za druge. Morda vam bodo nekoč to uslugo še bogato povrnili.
RIBI
ONA: Končno se boste uspeli pobotati z vašim partnerjem in skupaj bosta ugotovila, da je bil cel prepir le nepotrebna epizoda v vajinem življenju. Bosta pa drugič previdnejša pri izrečenih besedah.
ON: Če boste preveč odkriti, vam grozi, da bo to nekdo izkoristil na precej zahrbten način. Pazite se direktnih vprašanj... Prijatelj vam bo sicer v veliko pomoč, vendar so tudi njegove sposobnosti omejene na določeno področje ...
a pomoč sta nas zaprosila upokojenca iz okolice Ljutomera. Gospod je imel namreč težko nesre-
čo in je 100-odstotni invalid. Ker sta slišala za možnost, da je lahko invalid kot RTV-na-ročnik oproščen plačila RTV-prispevka, ju je zanimalo, kakšni so ti pogoji in na koga naj se obrneta.
Kaj pravi o tem Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radio-televiziji Slovenija, U. 1. št. 88/99:
Plačila prispevka so oproščene naslednje skupine zavezancev:
-	invalidi s 100-odstotno telesno okvaro,
-	invalidi z manj kot 100-odstotno telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč,
- osebe, ki so trajno izgubile sluh,
- ustanove za varstvo otrok, Šole, bolnišnice, domovi za ostarele, invalidske organizacije in invalidske delavnice -za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma bolnikov,
- diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti.
Zavezanci, navedeni v prvih treh alineah prejšnjega odstavka, lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Po pridobitvi vseh potrebnih dokumentov smo napisali vlogo za oprostitev plačila RTV-prispe-vka ter jo naslovili na Službo za obračun RTV-prispevka, p. p. 590, Ljubljana. Ker je gospod izpolnjeval vse z zakonom predpisane pogoje, so njegovi prošnji ugodili.
Uradne ure telefonskega in osebnega svetovanja so v ponedeljek in sredo od 9. do 13. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 13. ure. V torek osebno svetovanje od 9. do 13- ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9- do 13- ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota.
Andrej Čimer, vodja pisarne ■
Zdravila, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik, jemljite redno in pravilno. Uživajte pravilno prehrano in bodite tri- do petkrat tedensko telesno dejavni po pol do ene ure. Redno si pregledujte stopala, pedikuro zaupajte za to usposobljenemu strokovnjaku in ne uporabljajte sredstev za odstranjevanje kurjih očes in otiščancev. Nosite udobna obuvala in primerne nogavice. Ko kupujete zdravila brez recepta, opozorite farmacevta, da imate sladkorno bolezen, da vam bo le-ta lahko pravilno svetoval.
Če sladkorne bolezni še nimate ali niste prepričani?
Če imate normalno telesno težo, skrbite, da jo boste obdržali; če pa ste med osebami s čez-
merno telesno težo, se potrudite, da se boste znebili »odvečnih kilogramov«. S tem boste prispevali tudi k znižanju vašega morebitnega previsokega krvnega tlaka in maščob v krvi. V službo in po nakupih se, če je le mogoče, odpravite peš ali na kolesu. Prosti čas namenite za sprehod v naravo in po posvetu z zdravnikom za intenzivnejšo telesno
dejavnost. Če imate več dejavnikov tveganja za nastanek sladkorne bolezni (čezmerna telesna teža, visok krvni tlak, previsoka raven maščob v krvi, premajhna telesna dejavnost, nosečnostna sladkorna bolezen, starost nad 50 let), si vsaj enkrat letno izmerite krvni sladkor.
Stanislava Toplak, mag. farm. ■
dravilo, ki so ga doslej uporabljali proti osteo porozi, bolezni krh kosti kosti, ki je pogosta pr< ženskah po menopavzi, se je pokazalo kot učinkovito tudi' v primerih obolelosti žara kom na prsih.
Raziskovalci s kalifornijske univerze San Francisco so poU' darili, da se je pri ženskah, ki so tri leta jemale zdravilo raloxiM možnost tveganja zmanjšala Zl 76 odstotkov. Raziskave so nart’ dili na vzorcu 8.000 žensk, olv lelih za osteoporozo, v 180 me dicinskih centrih v 25 državah Med 5.129 ženskami, ki so je®} le raloxifne, jih je 13 zbolelo D rakom, medtem ko jih je med 2.576, ki so jemale placebo, obe lelo 27.
Za dobro prebavo
aprtje, tegoba, ki stalno ali pa vsaj občasno muči skorji tri četrtine prebivalcev modrega planeta, je lahko ob’ ladljiva s povsem enostavnimi, telesu prijaznimi naraf' niml sredstvi.
Najpomembnejši sta vsekakor hrana in pijača. Za dobro in reda1 prebavo jejte svežo in presno hrano, bogato z balastnimi snovmi,'11 pijte dovolj tekočine (vsaj dva do tri litre na dan). Pijte navadno / mineralno vodo, zelenjavne in sadne sokove ter zeliščne čaje, vendal ne odvajalnih. Seveda pa pijača ne sme biti prehladna, presladka ali ? zirana. Piti je najbolje začeti že navsezgodaj, na tešče. Pred zajtrkom9 privoščite kozarec ali dva mlačne vode; lahko z dodatkom svežega« moninega ali pomarančnega soka. Te pijače izboljšujejo prebavo* spodbujanjem želodčno-črevesnega refleksa, ki povzroči redno j# tranje iztrebljanje. To pri človeku hitro preide v zdravo navado.
Z našega štedilnika
Riževa juha z jurčki
, ***
Svinjsko stegno s kislo smetano
Solatni zavitki

Višnjeva polkrožna bomba
sol, poper, muškatni oreh, 15 el solatnega odcedka, 3 rumenjaki, drobnjak
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Riževa juha z jurčki
Sestavine: 5 cl olja, 40 g moke, 5 g mlete rdeče paprike, 120 cl perutninske osnove, 60 g riža, 160 g zamrznjenih jurčkov, sol, poper
Priprava: Olje v kozici segrejemo in na njem prepražimo moko, da dobi lepo svetlo rjavo barvo. Dodamo rdečo papriko, premešamo in zalijemo s perutninsko osnovo. Prevremo, da se moka razkuha, nato zakuhamo riž in na drobno narezane jurčke. Vse skupaj kuhamo 15 minut, da riž ostane čvrst. Na koncu po potrebi začinimo.
Svinjsko stegno s kislo smetano
Sestavine: 1000 g svinjskega stegna, 80 g mesnate slanine, 5 el olja, 120 g čebule, 160 g korenja, 120 g zelene, timijan, sol, poper, 40 el jušne osnove, 10 cl kisle smetane, limonin sok
Priprava: Svinjsko stegno pod hladno vodo splahnemo in s krpo osušimo, nato ga začinimo s soljo, poprom in timijanom. Pustimo čez noč, da se meso uleži. Olje v primerni kozici segrejemo, na njem opečemo meso, ga preložimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa prepražimo na kocke narezano čebulo, korenje, zeleno in slanino. Vse skupaj zalijemo z jušno osnovo, prevremo in prelijemo po mesu. V pečici pečemo 30 minut pri 160 °C. Med pečenjem meso obračamo. Pečeno vzamemo iz omake in shranimo na toplem. Omako pretlačimo skozi gosto cedilo in jo ponovno pristavimo; če je pregosta, prilijemo jušno osnovo. Dodamo kislo smetano, malo prevremo in po lastnem okusu okisamo z limoninim sokom.
Priprava: Solatne liste operemo, v slani vodi malo prevremo (blanširamo), odcedimo in ohladimo. Korenje, zeleno in por narežemo na drobne kocke. Maslo v ponvi segrejemo, na njem prepražimo zelenjavo, začinimo in zalijemo s solatnim odcedkom. Malo ohladimo, dodamo rumenjake in drobnjak. Ponovno pristavimo na grelno ploščo in z metlico mešamo toliko časa, da se masa zgosti. S tako pripravljenim nadevom premažemo solatne liste, jih zvijemo v zvitke in polagamo na pomaščen pekač. Pokrijemo, damo v pečico in pečemo 15 minut pri 170 °C.
Višnjeva polkrožna bomba
Sestavine za biskvit: 4 jajca, 80 g sladkorja, 60 g moke, 40 g orehov, 30 g čokolade v prahu, 100 g otroških piškotov
Sestavine za rumov pripravek: 10 cl vode, 4 cl ruma, 20 g sladkorja
Sestavine za kremo: 350 g vloženih višenj, 40 cl višnjevega soka, 40 g praška za malinov puding, 30 cl rastlinske smetane
Priprava: Rumenjake ločimo od beljakov, iz beljakov stepemo trd sneg, vanj počasi dodajamo sladkor in dobro premešamo. Dodamo rumenjake, moko, mlete orehe in čokolado v prahu. Vse skupaj rahlo premešamo. Biskvitno maso namažemo centimeter debelo na pekač, k* smo ga obložili s papirjem za peko, ter pečem0

Solatni zvitki
Sestavine: 400 g solatnih listov, 250 g korenja, 200 g zelene, 150 g pora, 80 g masla,
v pečici 20 minut pri 170 °C. Pečen biskvit zvrnemo na desko in odstranimo papir. Iz biskvita izrežemo okroglo ploščo s premerom polkrogla-stega modela. Preostali biskvit razrežemo na kocke in prepojimo s preostankom rumoveg3 pripravka. Polkroglast model splahnemo s hladno vodo in obložimo s prozorno folijo. Otroške piškote namočimo v rumdvem pripravku in1 njimi obložimo dno modela. Po otroških piškotih porazdelimo polovico višnjeve mase, nat° prepojene biskvitne kocke, ponovno višnjev° maso, nato pa vse skupaj pokrijemo z biskvitn0 ploščo in pustimo, da se malo strdi. Bombo V>{' nemo iz modela, odstranimo folijo ter okrasim0 s stepeno smetano, ki smo jo prihranili od kreme, in z grobo naribano čokolado.
Priprava kreme: Iz višnjevega soka in malinovega praška za puding skuhamo puding. Kos° j ohladi, dodamo narezane višnje in tri četrtin0 . stepene smetane. Vse skupaj rahlo premešam0' Priprava rumovega pripravka: Vodo, ru1” in sladkor prevremo ter ohladimo.
... za zdravje in dobro počutje
« 24. januar 2002________________________________________________
DOBROJEVEDETI
23
Pogostost čištefa In pregledovanja malih kurilni naprav (1)
o veljavnem Zakonu o dimnikarski službi (Ur. list. SRS, štev. 16/74,14/ 90) je le-ta (dimnikarsko podjetje ali samostojni dimnikarski obrtnik) pristojna za čiščenje, pregledovanje kurilnih naprav, dimnih vodov, dimnikov in prezračevalnih naprav.
S posebnim pravilnikom (objavljen je bil v Ur. listu SRS, štev. 1/76) so določeni roki in načini čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimnih vodov, dimnikov in prezračevalnih naprav. Kurilne naprave na trda goriva, dimni vodi in dimniki v zasebnih gospodinjstvih se morajo po tem pravilniku čistiti enkrat mesečno. Kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva, dimni vodi in dimniki v zasebnih gospodinjstvih pa se morajo čistiti najmanj enkrat letno.
V času od 1. junija do 30. septembra mora opraviti dimnikarska služba strokovni pregled kurilnih naprav, dimnih vodov, dimnikov in prezračevalnih naprav, če so varne in v uporabnem stanju.
Uporabniki kurilnih naprav, dimnih vodov oz. prezračevalnih naprav so dolžni dopustiti dimnikarski službi izvajati občasno čiščenje in pregled teh naprav in vodov kot tudi izvajanje občasnih meritev emisij snovi v zrak. Uporabnik kurilne naprave, dimnega voda oz. prezračevalne naprave, ki dimnikarski službi ne dopusti oz. onemogoči čiščenje, pregled tega voda oz. naprave, se po Zakonu o dimnikarski službi kaznuje za prekršek s kaznijo do 24.000,00 SIT.
(nadaljevanje prihodnjič)
Venčeslav Smodiš ■
Posodabljanje katastrskega registra
Hitreje do izpiskov iz zemljiške Knjige
Čakanje naj bi se bistveno skrajšalo
vajanje elektronske zemljiške knjige smo tudi v Pomurju sprejeli z veliki pričakovanji. Znano je, da zemljiško knjigo vodijo na vseh štirih okrajnih sodiščih, to je v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Murski Soboti. S tem so se pridružili preostalim 40 okrajnim sodiščem po vsej Sloveniji. Seveda imajo povsod za to delo usposobljene ljudi in primerno tehnično opremljenost, pri čemer seveda mislimo na zadostno število računalniške tehnologije, brez katere si danes ni mogoče predstavljati sodobnega vodenja evidenc.
Pri nas imamo dvojni sistem nepremičninskih evidenc, zemljiško knjigo in zemljiški kataster. Če hočete dokazati, da ste lastnik nepremičnine ali imate pri njej kakšno drugo pravico, npr. predkupno, zastavno ali služnostno pravico, potrebujete izpisek iz zemljiške knjige. Zemljiški kataster, ki ga vodijo v republiški geodetski upravi in v 46 lokalnih geodetskih upravah, pa je izvorna evidenca za ugotavljanje dejanskih razmerij na teh zemljiščih. Kataster določa, v kateri katastrski občini je nepremičnina, vodi parcelno številko nepremičnine, izmere parcel in splošno vrsto rabe (ali gre za travnik, stavbišče, gozd itd.).
Ravno v elektronsko zemljiško knjigo se vnašajo vsi podatki iz zemljiškega katastra. Kot je znano, je zemljiška knjiga sestavljena iz zemljiškoknjižnih vlož-
kov, vsak vložek pa ima evidenčne liste A, B in C. Referenti bodo podatke usklajevali, ko bo občan želel imeti za posamezni vložek zemljiškoknjižni izpisek ali bo vložil predlog za vpis. Do takrat, ko bo zemljiška knjiga v celoti računalniško vodena, bo poteklo še nekaj let, saj se v enem letu ne zavrtijo vsi vložki.
Brez evidence ne gre
Ste jezni, ko ugotovite, da vaša hiša ali stanovanje sploh nista v uradni evidenci, če zaradi zastarelega katastra ne morete najeti hipotekarnega posojila ali če morate tudi več mesecev čakati na ustrezen izpisek iz zemljiške knjige? Tovrstnih težav naj bi bilo v prihodnjih letih konec, saj poteka obsežen projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin, ki naj bi bilo v celoti končano do leta 2004.
Učinki mobitela
Se preživljate dneve z mobilnim telefonom ob ušesu, velja biti pozoren na opozorila. Znanstveniki britanske univerze so opazovali odzive umetnih glav, napolnjenih z umetnimi »tekočimi možgani« na visokofrekvenčne radijske valove, ki jih oddaja mobilni telefon.
Po trditvi znanstvenikov se količina škodljivih valov od modela do modela razlikuje tudi do 40 odstotkov.
Glave, ki so jih naredili iz pravih lobanj, slane vode, gline in sredstva proti zmrzovanju, so z natančnimi postopki za merjenje sevanja opazovali dve leti.
Med drugim gre za digitalni katastrski register, ki bo omogočal elektronske katastrske izpise, ki jih bodo državljani lahko dobili že po dveh dneh. Poleg tega se bo vzpostavila računalniška povezava med upravnimi in geodetskimi knjigami, pri čemer sodelujejo ob ministrstvu za okolje še ministrstva za finance, kmetijstvo in pravosodje. Precejšnja finančna pomoč pri izvajanju projekta je petnajst milijonov dolarjev posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, iz programa Phare je zagotovljenih nekaj več kot tri milijone dolarjev, dobrih deset milijonov pa naj bi prispevala država.
In katere so najpogostejše težave, s katerimi se spopadajo v geodetski službi? Na prvem mestu so problemi, povezani z nepopolnimi zemljiškimi knjigami, kjer številne nepremičnine sploh niso vpisane. Pri kmetijskih zemljiščih pa marsikdaj ni vpisana ustrezna namembnost posameznih parcel. Na posebne težave pa naletijo pri etažni lastnini, zato tovrstno delo, v prihodnje ne bo šlo lahko od rok.
S posodobitvijo naj bi te pomanjkljivosti odpravili. Poleg tega nameravajo vzpostaviti še sistem katastra stavb, ki ga do sedaj še nismo imeli. Seveda pa vsi skupaj pričakujemo, da se bodo zaostanki pri vlogah za vpis v zemljiško knjigo zmanjšali. Z omenjenim projektom bodo namreč precej razbremenili sodišča, ker bo mogoče tudi elektronsko vlaganje predlogov za vpis, vpogled v zemljiško knjigo po internetu in podobno. Pred očmi je treba imeti, da je načelo zemljiške knjige načelo javnosti. Ko bo evidenca dokončno urejena, bo varnost pravnega prometa nedvomno večja.
Milan Jerše ■
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in	Murska Gornja
zelenjava	Sobota	Radgona Ljutomer Maribor
Jabolka............... 140  ........200 ..Z  160-180 ...........  220
Hruške................ 250............470...........400	.......4... 450
Pomaranče............  200 ...... 160-200............200..........295
Limone................. 280............150.......... 250..........295
Banane...........120-250 .............220........... 230..........245
Kivi...,.............. 450..........540............ 400..........490
Solata kristalka.....1.200 ........ 1.200............699	  1.290
Endivija.........I.... 500 ...........650...........550	..,.....  650
Solata puterica...........-...........950............699	:.......980
Krompir..................50	   60-90	  50............90
Rdeče zelje..........   150...........150........... 150..I.......290
Zeleno zelje........... 150............140......... 120 ......... 150
Orehi-jedrca.........1.200 ........ 1.200..........1.100	    1.390
Kumare..................  -.......  1.100.........  600	  690
Korenček.........;.... 250	......... 300...........250............290
Paradižnik............................280...........490...........450
Paprika..................-............750............ 599.........790
Čebula................ 150............120........... 120..........150
Kislo zelje........... 230............250............ 200.........280
Kisla repa......i..... 230 ...........250........   200	   300
Rdeče kislo zelje.........-...........250.............250.........350
Mandarine............. 300............330.............299.........295
Peteršilj............. 500	....... 1.000.......'... 800 ....... 1.190
Cvetača '.............  .-............550.............800.........850
Česen..................400	 420.............400.........450
Suhe slive.........,.....-............850.......... 800	....... 1.390
Zelena..............   300	   330............ 400.........450
Por.......J..............;-.........  530.......... 600......:...	790
Rdeči radič...............-...........880..... ... 650............790
Hren.................. 500	   500............600..........790
Domači med................-........ 1.100... 830-1.030..........1.100
Ohrovt....................-...........300........... 300..........490
Rdeča pesa............... -...........250............200	 .7260
Črna redkev..............-..........  260............200..........280
Belo grozdje.......... 600 ...........850.......... 500...........590
Kitajsko zelje...........-............350............250..........295
Klementine............ 250............180............200..........295
Motovilec.................-....... 2.000.....,...2.500..........2.900
Ananas....................-...........440........... 450	   490
Grenivke.......j.........-............350...........300	.........390
Suhe fige.................-...........850........... 800..........790
Suhe marelice.............-...........900..........  850..........790
Šampinjoni...............-............600........   700...........850
S pravljico v posteljo
oba brez knjig je podobna telesu brez duše, je dejal znani rimski državnik in govornik Cicero, ki je živel v letih 106 do 43 pred našim štetjem. Še danes mu mnogi zlahka pritrdijo, saj si življenja brez knjig ne znajo predstavljati, četudi smo že krepko v dobi računalništva.
Marsikateri otrok se že zgodaj navaja na računalnik, prav pa je, da mu privzgojimo tudi ljubezen do knjig. Ne skoparimo s knjigami, ampak mu ob različnih priložnostih podarimo kako knjigo. Nič zato, če je še majhen in če še ne zna brati. Izbira knjig v naših knjigarnah je izjemno velika, med množico pa je cela vrsta imenitnih domačih novitet.
Nekateri starši so otroke navadili na pravljice v postelji. Malčki nestrpno pričakujejo nove in nove prigode. Nekatere knjige so tako rekoč evergreeni, med njimi, na primer, Maček Muri, Muca Copatarica, Jurij Murij v Afriki, Miškulin in še katera, nad katerimi so bili navdušeni naši starši in smo navdušeni mi ter naši otroci. Zagotovo pa jih bodo radi listali in brali tudi naši vnuki in njihovi otroci.
Rezultate bodo primerjali s tistimi na pravih pacientih in jih poslali predstavnikom Evropske unije. Ti naj bi določili nove standarde varnosti mobitelov.
Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo!
Kaj je lipo-suteUa?
Energetski nasveti
Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti oglasi.vestnik@p-inf.si,
- po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico:
besedo liposukcija označujemo operacijo, s katero lepotni kirurg
odstrani večje ali manjše količine lokalizirane maščobe z
liposukcijsko sondo, ki jo vbode skozi odprtine na koži.
Regulacija centralnega ogrevanja (3)
z
a dobro delovanje sistema regulacije je zelo pomembna pravilna namestitev temperaturnega tipala.
Podjetje za informiranje, d. d., UL arhitekta Novaka 13, M. Sobota
NAROČAM
ime in priimek
naslov
podpis
kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ
Tehnika posega je izpopolnjena do te mere, da je mogoče odstranjevati brez težav tudi velike količine maščobnega tkiva. Vendar moramo pripomniti, da pri splošni debelosti liposukcija ne pride v poštev. Najprej je potrebna dieta, nato morda pride v poštev liposukcija.

rth
<41 H?!

fptog'
t ena: 4.500 sit + poštnina (plačilo po povzetju)
. Tipalo zunanje temperature mora biti Ustrezno zaščiteno pred škodljivimi vplivi atmosfere (veter, dež, umazanija) s primernim ohišjem, ki pa ne sme vplivati na delovanje tipala. Tipalo namestimo na severni strani stavbe čim višje od tal, da hladna tla ne vplivajo na njegovo delovanje. Izogibamo se mest, kjer bi nanje vplivala toplota (bližina oken, zračnikov, dimnikov), in mest, kjer piha močan veter.
Tipala v prostoru ne smemo namestiti na mesto, kamor pozimi lahko posije sonce, v bližino mest, kjer nastaja toplota, ki lahko vpliva na tipalo, na stene, kjer so izviri toplote (dimnik, cevi centralnega ogrevanja, kanali za topel zrak), na mesta, kjer ni zadostnega kroženja zraka (koti sobe, pohištvo, zavese), na zunanje stene, saj so te kljub dobri toplotni izolaciji vedno hladnejše, in na mesta, kjer lahko na tipalo vpliva hladen zrak (bližina vhodnih vrat, oken, balkonskih vrat).
Osnovnemu sistemu regulacije lahko dodajamo različne dodatne funkcije, ki povečujejo ugodje v prostoru in prispevajo k varčevanju z energijo.
Tako lahko vgradimo stikalno uro, ki vključuje nočno znižanje temperature dovodne vode, znižanje nivoja ogrevanja, ko stavba ni zasedena itd. Strošek za vgradnjo mikroprocesorsko vodenih sistemov je sorazmerno visok, vendar prihranki goriva in dobre bivalne razmere te stroške kmalu povrnejo.
Znižanje temperature v prostoru ponoči za 1 °C pomeni prihranek energije za 5 do 7 %. Prekinitve lahko programsko nastavimo v regulacijski krmilni napravi.
Sodobne načine regulacije je mogoče vgraditi tudi v obstoječe naprave za ogrevanje. Pred odločitvijo o vgradnji se je treba posvetovati s strokovnjakom, ki mora pregledati obstoječi sistem in ugotoviti, ali je še v takem stanju, da je vgradnja smotrna.
Velikost prihrankov energije z vgradnjo kakovostnih regulacijskih naprav znaša v primerjavi z nereguliranimi ali ročno reguliranimi ogrevalnimi sistemi povprečno:
- regulacija temperature prostora odvisno od zunanje temperature z vplivom na mešalni ventil do 10%,
- z vplivom na temperaturo v kotlu (nizkotempera-turni kotli) do 13 %,
- z vgradnjo termostatskih ventilov od 10 do 15 %, - prekinitev ogrevanja oz. nočno znižanje temperature ogrevne vode do 10 %.
(Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511 414.
Jožef Hozjan, u. d. i. s., energetski svetovalec ■
... za zdravje in dobro počutje
24; O TEM IN ONEM	24. janca. 2002 VjgM
Študentov pogled	'
Kaj pa mi brez srebrne žlice?
Obtožujemo!
V
zadnjem časa je veliko govora o »begu možganov« iz Pomurja, organizirana je bila že vrsta kreativnih delavnic
o tem, kako zajeziti ta pojav in kako naše mlade vrle študente prepričati, da se po končanem študiju vrnejo domov in s svojimi svežimi idejami prispevajo k razmahu ekonomsko-družbeno-kulturnega življenja domače regije. Dejstvo pa je, da spričo strahotne gospodarske recesije naša pokrajina naglo tone v globoko krizo, ki je ne pomnimo od druge svetovne vojne naprej. Dejstvo je tudi, da v Pomurju letno ukinejo več tisoč delovnih mest in da stopnja brezposelnosti v naši regiji zelo presega sicer visoko slovensko povprečje...
Neizpodbitno res je, da je po končanem šolanju pravzaprav že iluzorno pričakovati, da bi dobil mladi izobraženec v domačih krajih svoji izobrazbi in strokovni usposobljenosti primerno možnost zaposlitve, če se niti pripravništva ne more nadejati, če se ni rodil s srebrno žlico v roki in mu vrata v »realni svet« odpirajo vplivni starši ali znanci. Očitno se moramo dokončno otresti predsodka, da je sposobnost tisti kriterij, po katerem se dandanašnji izbira kadre. Da si s tem počasi, a z matematično gotovostjo sekamo vejo, na kateri sedimo, ni sporno. Grenke sadove tovrstnega početja uživamo že sedaj.
Kaj pa v Pomurju pravzaprav počnemo drugega, kot da mašimo luknje na naglo potapljajoči se ladji našega gospodarstva in rešujemo sebe in svoje po načelu: »Reši se, kdor se more!« Gospodarski kazalci na nacionalni ravni ne kažejo strahotno pesimistično, medtem ko so indikatorji razvoja pomurske regije katastrofalni. Kako to in kdo je za to odgovoren?! Kdo je odgovoren za to, da smo na robu socialne krize in da ljudje izgubljajo službe po tekočem traku, o odpiranju novih delovnih mest pa pravzaprav ne govori nihče več?! Koliko ambicioznih načrtov in vizij se je v zadnjem času zastavilo?
In v te razmere naj se vrača mladi pomurski intelektualec. Po letih težkega študija in stalnega pomanjkanja osnovnih finančnih sredstev (štipendije dobivajo itak predvsem privilegirani) naj se obrne na najbolj oblegano pomursko »podjetje«, na Zavod za zaposlovanje, kjer ga najprej obvestijo, da ga bo pri iskanju službe v Pomurju najbolj ovirala njegova previsoka izobrazba! Kaj so za mlade izobražence in posledično za celotno pomursko populacijo naredili naši vodilni direktorji, menedžerji in navsezadnje naši vrli gospodje poslanci, ki s tolikšno zaskrbljenostjo govorijo o dobrobiti naše pokrajine in o alternativah, kako ustaviti »beg možganov«? Kot da ga s svojim ravnanjem ne podpirajo ali celo povzročajo! Kdaj pa so nazadnje odprli kakšno perspektivno delovno mesto, na katerem bi se lahko zaposlil pomurski visokošolec ali celo magistram?
Ni mogoče, dragi gospodje ali tovariši poslanci, kakor vam je pač drago! Ni mogoče in ne bo mogoče tako dolgo, dokler ne ukrenete nekaj, da Pomurje ne bo več slovenska Sibirija, do katere se pride po razdrapanih in smrtno nevarnih kolovozih ali pa po transsibirski enotirni železnici iz časov Marije Terezije! Nikoli in nikdar ter na nikakršen način ne bomo preprečili naglega potapljanja v zaostalost in revščino, če si bomo še pustili metati pesek v oči, da Pomurci avtoceste ne potrebujemo, da smo enako konkurenčni kot podjetja, ki od centra niso daleč ali pa ga z njim povezuje normalna cestna povezava. Pomurci se žal prehitro zadovoljimo z novo asfaltno prevleko na dotrajanih cestnih odsekih v zameno za to, da dopustimo kolonam tovornjakov uničevanje naših cest, ki nam jih ob naših ostrejših protestih z našim denarjem milostno popravi mati država^
Po kakšnih cestah se vozimo »zanikani Pomurci« in koliko nas umre pod kolesi mednarodnega prometa, to so vprašanja, ki naj ne bi pustila spati našim poslancem, ki smo jih poslali v Ljubljano, da z vsemi svojimi močmi in po svojih najboljših sposobnostih domači regiji izborijo spodoben kos iz skupne proračunske pogače. Glede na naše stanje torej nismo poslali sposobnih ljudi! Kako sicer razlagati dejstvo, da od Mari
bora do madžarske meje ne bodo zgradili avtoceste, čeprav naši poslanci zasedajo ključne položaje v resorjih, ki so za to neposredno pristojni?! Omenimo naj samo g. Andreja Gerenčerja, predsednika Odbora za infrastrukturo in okolje, in g. Cirila Pucka, predsednika Odbora za finance in monetarno politiko. Očitno se našim »vrlim« poslancem ni zdelo vredno posredovati in zmotiti »normalnega« poteka, upamo si trditi, da v tej smeri niso naredili ničesar. So bili posredi kakšni osebi interesi ali pa menijo, da tovrstnega »luksuza« pač ne potrebujemo in da naš težko prigarani denar, ki ga odvajamo za davke, potrebujejo izključno drugje?
Mogoče pa je špekulirati še v eno smer, namreč, da je našim cenjenim poslancem pravzaprav vseeno za dobro njihovih volivcev, ki so jim dali svojo zaupnico in nanjo brez večjih težav računajo tudi v prihodnje. Navsezadnje imajo tudi zelo močno podporo vodilnih pomurskih direktorjev in menedžerjev, ki so se že davno tega zaprli v nedotakljiv elitni lobi. Tudi sicer spričo stalnega pričkanja zaradi ozkih osebnih interesov in ideoloških ter strankarskih nesoglasij na lokalni ravni med občinami ni mogoče priti do tvornega konsenza pri skupnih zahtevah, kar omogoča, da se na veliko lovi v kalni vodi in da se namesto udejanjanja načrtovanih in delno realiziranih projektov preusmerja denar v tiste regije, katerih poslanci znajo dokazati, da je gradnja infrastrukture ali realizacija kakšnega podobnega projekta ne samo nujna za razvoj regije, temveč je ključnega pomena za celotno državo.
In kako je v pomurskem primeru? Kot da je težko dokazati, da bi z gradnjo avtoceste omogočili lažji in varnejši pretok mednarodnega prometa, ki se bo z leti samo še povečeval, saj je zdaj že verjetno vsakomur jasno, da se Evropa širi na vzhod, kjer se odpirajo neslutene možnosti novih tržišč. Slovenija bi dobila z dograditvijo tega dela neprecenljivo prometno žilo, ki bi luko Koper povezovala naravnost z vzhodom. Očitno se te prednosti pri nas še ne zavedamo, zato pa se nam lahko zgodi, da hitreje razmišlja kdo drug, ki bo znal bolje izkoristiti strateško lego presečišča
glavnih prometnih žil v središču Evrope. Ni potrebno poudarjati, da ima država z močnim infrastrukturnim aparatom velik mednarodni vpliv, zato ne bi smelo prihajati do dileme, ali sploh gradnja cest na strateško tako ključnem odcepu.
Tudi sicer je argument proti gradnji avtoceste, ker je premalo prometa, naravnost smešen. Če bodo ceste boljše, bo več prometa, in to ne samo mednarodnega, saj se bo po njih vozilo tudi lokalno prebivalstvo, ki bo lahko lažje ustanavljalo podjetja in razvijalo gospodarstvo ter vzpostavljalo povezave z večjimi mestnimi središči in se tam tudi zaposlovalo. Na ta način bi se preprečilo preseljevanje ljudi v razvitejše dele države ali celo v tujino. Enakomerna poseljenost celotnega nacionalnega teritorija in njegova enakomerna razvitost je eden temeljnih nacionalnih interesov. Če komu danes to še ni dovolj jasno, mu bo kmalu postalo. O tem pričajo poročila mednarodnih komisij, ki preverjajo našo zrelost za vstop v Evropsko zvezo, v katerih nas je Evropa že večkrat zelo jasno opozorila, da se spričo izrazitega centralizma in slabe regionalne razvitosti datum vstopa v Unijo pomika v neznano prihodnost.
Bomo Pomurci še vedno ponižno in prestrašeno molčali ter pridno podpirali tiste, ki nam dopovedujejo, da naj se mirno odpovemo tistemu, kar nam pripada, in da naj se kar sprijaznimo z vlogo najbolj zaostalih, revnih in neupoštevanih? Bomo kljub svoji že pregovorni pridnosti in iznajdljivosti še naprej zadnji, ker pač želimo podpirati tiste, ki že itak živijo v blagostanju in uživajo neslutene privilegije?! Bo prekmursko ljudštvo na prihodnjih volitvah podprlo ljudi, ki se za svojo regijo niso zavzeli in se jim ne zdi vredno izpostaviti tam, kjer bi lahko bistveno prispevali k izboljšanju razvoja Pomurja? Vse do takrat pa obtožujemo tiste, ki so najbolj odgovorni, da Pomurje vedno bolj zaostaja za preostalo Slovenijo - v pravicah, ne v dolžnostih, te so še kako »pravično« razporejene. Obtožujemo tiste, ki so krivi za to, da ostaja Pomurje edina sloven- i ska pokrajina brez enega metra avtoceste!
Prekmurski študentje, Jeričeva skupina I
————————
V Dokležovje so prišli učitelji iz vse Slovenije
Na kratko...
Majhno je lepo
Občni zbor Društva učiteljev podružničnih šol, vodena razstava projektov, nastop učencev in dramske skupine DUPŠ, dve strokovni temi ih obisk lončarja
ogledi na to, ali je dobro oz. koristno ohranjati pri življenju majhne, podružnične osnovne šole, niso enotni. Njihovi zagovorniki, ki so v večini, zatrjujejo, da so velikega pomena za okolje, v katerem delujejo, ker so izo-braževalno-kulturno središče, ker manjšim otrokom ni treba odhajati daleč zdoma v centralne šole, in še iz drugih razlogov. Zato jih ne bi smeli ukinjati, ampak jih vsestransko podpirati in jim omogočiti nemoteno delovanje, kajti tudi majhno je lepo. To je bil tudi osnovni poudarek sobotnega občnega zbora in skupne prireditve Društva učiteljev podružničnih šol v Dokležovju.
Kot so lahko zvedeli udeleženci iz domala vseh podružničnih šol v Sloveniji, so v Dokležovju ustanovili šolo že leta 1889, in to kar v kmečki hiši, šolsko stavbo pa so sezidali leta 1890. Število oddelkov se je večkrat spreminjalo, od dveh pa vse do osmih. V tem šolskem letu je vpisanih 46 učencev od 1. do 4. četrtega razreda, potem pa učenci obiskujejo pouk na matični šoli v Bakovcih. Šolarji sodelujejo skoraj na vseh proslavah in prireditvah v krajevni skupnosti in skupno izvajajo tudi pomladansko očiščevalno akcijo. Vsi tekmujejo za bralno, prometno in športno značko ter uspešno sodelujejo na raznih natečajih in se udeležujejo tudi tekmovanj. Četrtošolci so opravili tudi že nekaj raziskovalnih projektnih nalog. Posebej so obravnavali
Rome in njihovo vključevanje v šolo, kraj in delo. Dokležovske Rome pa je podrobno opisala tudi učiteljica 4. razreda Metka Behek v diplomski nalogi: »Ali je drugačnost že pogoj za neuspeh?« O tem je na kratko seznanila tudi udeležence sobotnega občnega zbora. Med drugim je omenila, da se je prvi Rom naselil v Dokležovju leta 1949, danes pa jih živi v tamkajšnjem naselju 29; z njimi so še trije Neromi. Krajani jih odklanjajo zaradi njihovega načina življenja, sami pa se še vedno ne zavedajo pomena znanja in izobrazbe za pridobitev poklica ter s tem možnosti za zaposlitev in boljše življenje. Tako doslej še nobeden ni nadaljeval šolanja v srednji ali poklicni šoli. Mag. Mladen Tan-cer, upokojen pedagoški delavec (nekdanji učitelj na podruž- I
Goste so prvi in s ponosom pričakali ter jih pozdravili učenci, nato pa jih je »prevzemala« predsednica pripravljalnega odbora Metka Behek s svojimi sodelavkami. (Foto: J. G.)
nični šoli v Šulincih, ravnatelj gimnazije v Murski Soboti in profesor na Pedagoški akademiji Maribor), pa je v okviru svoje teme z naslovom Kombinirani pouk na podružničnih šolah in delo z Romi med drugim poudaril, da ima zelo dobre izkušnje s kombiniranim poukom na svojem prvem delovnem mestu v Šulincih na Goričkem. »Takšne šole so dragocene in so pravzaprav kulturno središče, kjer se otroci oblikujejo. Tu se naučijo samostojnega dela in si pridobijo delovne navade. Mislim, da bi bilo dobro napisati monografijo o podružničnih šolah in kombiniranem pouku.«
Jože Graj ■
Na kratko...
Gornji Petrovci
Petrovska občina poskuša po svojih gmotnih zmožnostih pomagati pri ohranjanju zdravja občanov. Lani je tamkajšnji zdravstveni postaji podarila aparaturo za EKG, vodomat in merilec krvnega sladkorja ter holesterola. Še več pa so odrinili za sofinanciranje nakupa dveh avtov za potrebe patronažne službe in obiske zdravnika na domu. Teče pa tudi akcija, po kateri naj bi občani dali denar, ki bi ga namenili za nakup vencev za pokojnike, za nakup zelo potrebnih diagnostičnih aparatur. (J. Ko.)
Kirnova
V Kunovi, ki ima 37 gospodinjstev in 124 prebivalcev, so imeli lani veliko pomanjkanje vode, zato so jim jo vozili negovski gasilci, ki so pripeljali več kot 100.000 litrov vode. Kunovčani so jo porabili v svojih gospodinjstvih, vodo za napajanje živine pa so si vozili sami iz Kunovskega potoka. Predsednik KS Negova Štefan Pucko je povedal, da v prihodnjih dveh letih najbrž še' ne bo vodovoda v Kunovo, saj zanj ni denarja ne v blagajni KS ne v proračunu občine Gornja Radgona. Še dobro, da so gasilci s svojo 5.000-litrsko cisterno. (L. Kr.)
Dobrovnik
Na pobudo lastnikov pardj na vinogradniškem območju'’: Dobrovniških goricah je obč^j ska uprava sporočila, da bo obči na finančno pomagala pri dch nem pokritju stroškov asfaltih' nja poti. Pa vinogradniki? Tisti, I*1 imajo samo vinograde, naj bi phf pevali 5.000 tolarjev, oni, ki im^ tudi kleti, pa 20.000 tolarjev. & prej bodo podpisali izjave, te1” prej bodo naredili finančni Pf<r jekt in v doglednem času tudi ® faltirali še preostale odseke na1’ nogradniškem območju. (F.
Martinje
Martinje - slovenska vraU Porabje je naslov projekta, po terem bodo v naslednjih le1*, uredili okolico mejnega preb0 da, postavili tipično goričko W mačijo in izdali brošuro o tu| stični ponudbi Goričkega. dili bodo tudi prostor za razR vo del župnikov Ivana CamP^ in Lojzeta Kožarja. Projekt so^ program CRPOV. (J. Ko.)
Dobrovnik
Občina Dobrovnik se je P^ vila na razpis belgijske deZ J Flandrije in pripravila skuP11^ razvojno agencijo Mura PfOu| za reševanje okolja Bukovn# , ga jezera. Projekt so že sPfeL in kmalu pričakujejo obisk P gijcev zaradi sofinanciranja- j, danji projekt je nekakšna gradnja prejšnjega (Učne P° J ki je bil financiran iz prog^jv Phare. Tele hiša v Dobrovi J kot vir informacij, je v tem ■ nutku v fazi poskusnega obf^j.j vanja. Na voljo ima štiri rad11 nike, ki bodo kmalu na v° vsem občanom. (F. Bo.)
Televizijski spored od 25.
do 31. januarja 2 0 02
Petek, 25.1.
V SLOVENIJA 1
.00 Odmevi
.30 Nina in Ivo, nan.
.50 Fračji dol, lutkovna nan.
. 15 Zaplešimo, francoska ser.
.30 Enajsta šola, odd. za radovedneže
i.O5 Odd. za otroke
i.3O Modro
.05 Dosežki
.25 Alpe - Donava ■ Jadran
.55 Dr. Ouinnova, am. nan.
:.00 Poročila, 'šport, vreme
.45 Čari začimb: Brancinovi fileji
.15 Prvi in drugi
.35 Osmi dan
.05 Vsakdanjik in praznik
.00 Mostovi
.30 Poročila, šport, vreme
.45 Afna friki
.15 Iz popotne torbe: Kapitan Roger
.45 Iskanje raja, dokumentarna odd.
.45 Risanka
.00 Kronika
.30 Dnevnik, šport, vreme
.05 Odprto dan in noč, nan.
.35 Deteljica
.45 Praksa, am. nan.
.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
.50 Polnočni klub
.00 Iskanje raja, dokumentarna odd.
V SLOVENIJA 2
.35 SP v alp. smuč., smuk (ž.)
.00 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu
.00 Videospotnice
.35 Hladna vojna, am. ser.
,30 Rad imam Lucy, am. nan.
.00 Julija Pomerleau, kanad. nadalj.
.55 EP v rokometu, Slovenija: Švica
,30 Videospotnice
.05 Oddelek za umore v L. A., am. odd.
.10 Jennifer št. 8, am. film
.05 Iz slovenskih jazz klubov
,05 Videospotnice
OP TV
I0 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri stre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 iztresena Ally, nan. - 14.05 Dragon Bali, ri-nka - 14.30 Dogodivščine malih junakov, risa-. ser. - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 meralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 iljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Živi ogenj, m - 21.45 Privid zločina, nan. - 22.40 JAG, n. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, pon.
ANAL A
i0 Miza za pet, nan. - 10.40 Felicity, nan. - 12.00 jlrose Plače - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala bežni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nan. -.00 Ricki Lake, pogovorna odd. - 16.50 Felicity, n. - 17.40 Shasta, nan. -18.10 Filmske zvezde, n. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Me->r, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 rovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. 11.50 Nova čarovnica, film - 23.30 Šov Jerryja iingerja - 0.20 Rdeče petke, erot. ser.
IEA TV - KANAL 10
I0 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski infor-itivni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regio-Inega programa - Aktualno - Dogodek dneva I5.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kuF a, prosti čas) - 15.25 Intervju: Bojan Korošec -.35 Anketa - 15.40 Hobby Brass Band, posne-c koncerta - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA ', regionalni program - Aktualno - Dogodek eva - Tedenski komentar - 18.25 Nagradna a v živo - 18.35 Videoidea, kontaktna glas.
odd. - 18.55 Napoved športnih'dogodkov - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 Vita-lis, zdravstvena odd., pon.. 10.15 Četrtkov klepet, pon.. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska odd.. 12.00 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena odd., pon.. 17.15 Četrtkov klepet, pon.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Miš maš, otroška odd., iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska odd., pon.. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.151 feel good, zabavna odd. s Činčem. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Povej! Droga - tiha ubijalka. 22.30 Gnes, informativna odd.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne -12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.15 inšpektor Montalbano, film - 15.00 Poročila - 15.05 Tečaj francoščine - 15.20 Carstvo divjine: Medvedi -15.45 Iz jezikovne zakladnice - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Za srce in dušo, glas. odd. - 20.55 Vojak, film -22.35 Odmevi dneva - 22.55 Šport danes -23.05 Nori boj, film - 0.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Poslovni klub - 9.25 Sodnica Amy, nan. -10.10 Zabavni program - 12.10 Znanost - 13.10 Politični-magazin -14.00 Željka Ogresta in gosti -15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonski stan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave -22.40 Cafe Cinema - 23.20 Pravi čas
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -11.55 Žreb kvalifikacij za EP v nogometu, prenos -13.15 Tenis: Australian Open, posnetek - 16.15 Žreb za EP v nogometu 1.2004, posnetek -17.55 Rokomet: Hrvaška - Jugoslavija, prenos z EP v Jonkopingu - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Pred ZOI- 21.10 Normal Ohio, humoristična ser. (3/12) - 21.30 Veronikine skrivnosti lil (15/22) -21.55 Na zdravje (67/100) - 22.20 Nenadoma Susan (7/22) - 22.40 Čas je za jazz: Duke Ellin-gton - 23.50 Amerika - življenje narave - 0.20 Glasbeni program - 1.00 Košarka NBA: Toronto -Minnesota, prenos - 3.30 Košarka: NBA akcija -4.00 Tenis, prenos finala za ženske iz Melbourna
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Družina z jasnega neba, nem. nad. -11.55 EP v nogometu, žrebanje -12.40 Poročila - 13.00 Odd. regionalnih študijev - 14.00 Sto železnic, ser. -15.05 Odd. za upokojence - 15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nad. - 16.20 Sto slik iz XX. stoletja -17.05 Izvir - 17.35 Skrivnost gradu Black Rose, nad. - 18.00 Poročila -18.15
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1 830in 2O00:
GNES - inform. odd.
Risanka - 18.35 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nerodneži, franc, komedija -21.35 Evropski portreti - 22.05 Aktualno - 22.25 Poročila - 22.40 Thema - 22.55 Čustva, it. film
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 9.25 Ura duha -10.05 Spoštovani naslov -10.20 Koportos, madž. film - 11.50 Poročila -12.30 Ob Donavi, pon. - 14.00 MacArthur, nad. -14.55 Na divjih skalah, ang. ser.-15.30 Led Szilard in atomska bomba -16.25 Znanstvena zakladnica - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila - 18.30 Risanka -19.00 Hiša in dvorišče - 19.30 Svet prihodnosti, znan. ser. - 20.00 Prihodnje življenje, it. nad. -21.45 Poročila, šport - 22.00 Henry Fool, am. film
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 9.10 Mladi Einstein, filmska komedija - 10.35 Superveleslalom (ž.), prenos iz Gortine - 12.10 Žreb skupin za EP v nogometu, prenos iz Santa Marie - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrpse Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji -19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Kartel, srhljivka - 23.30 Polnočna vročica, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Lili z oblinami, film - 1 2.00 Poročila - 12.05 Religije za mir - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki
Sobota, 26.1.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Radovedni Taček: Ladja
8.45 Pod klobukom
9.35 Otroška odd.
10.05 Pikica in Tonček, nemški film
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Mostovi
14.30 O živalih in ljudeh
15.00 Modre gore II, francoski film
16.30 Grdi raček Tine, risana nan.
17.10 Zobna vila, kje si?
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Z vseh koncev sveta, angleška ser.
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Kralja mamba, am. film
21.40 Obiskali smo ..., francoska ser.
22.20 Poročila, šport, vreme
22.50 Oz, am. nadalj.
23.40 Režiserji: David in Jerry Zucker
0.40 Z vseh koncev sveta, angleška ser.
TV SLOVENIJA 2
10.35 SP v alp. smuč., superveleslalom (ž.)
11.50 SP v alp. smuč., smuk (m.)
13.15 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu
15.25 Šport
16.55 EP v rokometu, Slovenija : Islandija
18.30 Liga prvakinj v rokometu
19.30 Videospotnice
20.05 Popularna resna glasba
22.05 Klemperer, nemška nadalj.
22.55 Sobotna noč
POP TV
8.20 Oliver Twist, risana ser. - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Dogodivščine malih junakov - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Pasji_policist, nan. - 11.30 Otroci ne lažejo - 12.00 Šolska košarkarska liga -13.00 Preverjeno - 13.45 Zgodba Marve Collins, film - 15.30 Naša sodnica, nan. - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. -17.30 Mož s tremi ženami, film - 19.15 24 ur -20.00 Zadnji dobri možje, film - 22.30 Barva denarja, film - 0.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 ■ 14.25 Obala ljubezni, pon. 215.-219. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Ivanhoe, film -17.00 Mesto greha, nan. - 17.45 Hiša strahov, film - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Moby Dick, film, 1. del - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Kamniti vrtovi, film - 1.00 Vroče Amazonke, erot. odd.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra -10.35 Videoidea, glas. odd. - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Children of the night in Špirit band, posnetek koncerta
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 I feel good, zabavna odd., pon.. 10.45 Miš maš, otroška odd.. 11.45 Videostrani. 17.25 Moto šport, športna odd.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 I feel good, zabavna odd., pon.. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 Dream Caffe, kontaktna odd. v živo. 21.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programov. 21.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 22.00 Moto šport, športna odd.. 22.30 Gnes, informativna odd., pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška odd. - 11.10 Šola za življenje, otroška ser. - 12.00 Poročila opoldne -12.30 Dokumentarna odd. - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj -16,00 Poročila -16.10 Zlata dekleta, nan. -16.35 National Geographic, ser. - 17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Odvisen od ljubezni, film - 21.55 Svetlikanje, nad. - 22.50 Poročila - 23.00 TV-dvoboj - 23.25 Vera, mini ser. - 2.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.25 Dekle za zabavo, film -13.00 Vabilo v gledališče - 14.15 Hišni ljubljenci - 15.00 Šola za življenje, otroška ser. - 15.45 Otroški festival -16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina -18.20 Sodobna dekleta, ser. - 19.05 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, ser. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV -22.00 Glamour Cafe - 23.05 Moške svinje, nan. -23.35 Podelitev nagrad kaskaderjem
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -12,35 Top DJ Mag - 13.35 Tenis: Finale (ž.), posnetek iz Avstralije - 15.35 Košarka NBA, posnetek - 17.25 Košarka: Hrvaška - Nemčija, prenos kvalifikacij za EP - 19.25 Rokomet: Hrvaška - Nemčija, prenos z EP - 21.10 Animavi-zija - 21.40 Šport danes - 21.55 Umiranje od domotožja, portuglasko-nizozemski film ... Tenis, prenos finala iz Melbourna
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 8.00 Zlati
Televizijski spored od 25. do 31. januarja 2002
Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity, nan. -17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. - 21,50 Veronikine skušnjave, nan. - 22.20 Cybill, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja - 0.10 Rdeče petke, erot. ser.
IDEATV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Ali so vozniki edini krivci?, pogovor na temo prometne nesreče v zimskih razmerah - 15.50 Znanost, odd. iz serije Ljudje Evrope - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Spot na spot, glas. odd. - 18.40 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje rož -19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična odd., pon.. 10.00 Viva Turistica, turistična odd., pon.. 10,30 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.00 Zakladnica uma, dokumentarna odd.. 11.30 Videostrani. 16.00 Zakladnica uma, dokumentarna odd.. 16,30 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična odd., pon.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična odd., pon.. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 AS-intervju, informativno-predstavitve-na odd.. 20.45 Glas, skrinja, glas. odd. v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo. 22.30 Gnes, informativna odd., pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila -12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Krog prijateljev, film - 15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena ser. - 16.00 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Dokumentarna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dokumentarna odd. -20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Evromagazin - 23.50 Samo mrtev moški je dober moški, film - 1.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.00 Knjižnica -10.40 Črno-belo v barvah: Vzhodno od raja, film - 13.20 Forum - 14.20 Moderato cantabile - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Gilmorjeva dekleta, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Nikita, nan. -22.05 Po tragediji Kurska, dokumentarni film -23.00 Seinfeld, nan. - 23.25 Zmešnjave, nan. -23.55 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10,00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarkarska Evroliga: Gibona - Partizan, prenos iz Zagreba - 22.10 Transfer - 22.55 Glasbeni program (opomba: Vasteris - EP v rokometu, iste ure kot včeraj)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke -9.05 Aktualno danes -11.05 Za večne čase, port. nad. - 12.00 Poročila -13.00 Hrvatska kronika - 13.30 Ecranol nostru - 14.00 Policist s petelinjega brega, jug. nad. -15.30 Nepričakovano potovanje, nad, -16.20 Sto
slik iz XX. stoletja -16.30 Današnja verovanja -17.00 Evropski popotnik-17.30 Skrivnost gradu Black Rose - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka -18.40 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Capitaly, madž. nad. - 20.35 Hvala za vse, it. film - 22.00 Aktualno, poročila -22.35 Thema - 22.55 Ser. Feher Gybrgya - 23.45 Sodobniki o Attili Jbzsefu
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 9.30 Na divjih skalah - 10.05 Prihodnje življenje, it. nad. - 11.50 Poročila - 12.05 Živa cerkev, verska poročila -12.35 Ura duha - 13.15 Heureka! Našel 'sem!, poljudnoznanstveni mag. - 14.00 Caboto in novi svet, it. dok -15.30 Hungaria Litterata - 16.15 Trije na otoku koralov - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Prostor in družba -19.30 Najlepši vrtovi Evrope - 20.00 Potni list, madž. film - 21.45 Poročila, šport -22 00 Ura duha - 22.40 klub.dunatv.hu - 23.10 Kakor je bog odločil.... dok.
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.30 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12,10 Risanke - 12.35 Deskanje na snegu, prenos.iz Bad Gasteina - 15.20 Močna družina - 15,45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dhar-ma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Veliki Lei Lei šov 2002 - 21.50 Policist iz Tblza - 23.30 Visoki incident
TV AVSTRIJA 2	_
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9,50 Zlata dekleta - 10,15 Pustolovščine grofa Bobbyja, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen, nova ser. - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Bobby - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Žarišče: Alžirija med maščevanjem in spravo - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Male sive celice, kviz
9.50 Zgodbe iz školjke
10.25 Risanka
10.35 Prelesti narave, am. ser.
11.25 Obiskali smo ..., francoska ser.
11.50 Razgledi slovenskih vrhov
12.20 0 živalih in ljudeh
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Pod preprogo
14.10 Mario, nedeljski večer
15.55 Slovenci po svetu
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zaplešimo, francoska ser.
17.00 Na liniji, odd. za mlade
17.45 Zenit
18.20 Dosežki
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 (Ne)znani oder
23.20 Zenit
23.55 Dosežki
TV SLOVENIJA 2
15.05 Videospotnice
15.40 Dokumentarna odd.
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17.00 Julija Pomerleau, kanad. nadalj.
18.00 Izgubljen v preteklosti, am. film
19.30 Videospotnice
20.05 Osamljeni planet
21.15 Šoferja, jugoslovanska nadalj.
22.00 Obsedenost, francosko-nemški film
-23.40 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Tretja izmena, nan. - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine malih junakov - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.56 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
KANAL A
9.40 Divja Amerika, ser. - 10.40 Felicity - 12.00 Begunec, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. -16.00 Ricki Lake - 16,50 Felicity, nan. - 17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Columbo: Pod krinko, film - 21.40 Veronikine skušnjave, nan. - 22,10 Cybill, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Spot na spot, glas. odd. - 15.40 S starimi obrtmi v današnje dni: Izdelovanje rož -16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -18.25 Intervju: Stanko Polanič - 18.30 Anketa -18.45 Amala & Eulogio Argulles Puey, posnetek koncerta - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena odd., pon.. 10.15 Glas, skrinja, glas, odd., pon.. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih, pon.. 17.30 AS-intervju, informativno-predstavitvena odd., pon.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska odd.. 18.45 Glas, skrinja, glas, odd., pon.. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20,00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 Četrtkov klepet, informativna odd. v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena odd.. 21.30 Čas za nas, odd. iz produkcije ZLTV. 22.30 Gnes, informativna odd., pon.. 22.45 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade -12.00 Poročila -12.36 Ti si moja usoda, nad. -13.20 JohnnyTremain, film -15.00 Poročila -15.05 Poljudnoznanstvena ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Alpe -Donava-Jadran - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gosti - 22.05 Poslovni klub -22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.10 O znanosti - 0.15 Buster, film -1.50 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.15 Gilmorjeva dekleta, nan. - 11.00 Nikita, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Dokumentarna odd. -
13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin -14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 21.00 Polni krog - 21.10 Felicijina pot, film - 23.05 Seinfeld, nan. - 23.30 Zmešnjave, nan. - 0.00 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Film -21.30 Svetovna moda - 21,55 Hit depo - 23.55 Glasbeni program (opomba: Vasteris - EP v rokometu)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes - 11.05 Za večne čase, port. nad. -12.00 Poročila - 13.00 Porabski utrinki - 13.30 Romska odd. -14.00 Policist s Petelinjega hriba -15.00 Kva-tret, višegrajski štirje - 15.30 Nepričakovano potovanje, nad. -16.20 Sto slik iz XX. stoletja -16.30 Don Bosco in salezijanci -17.30 Skrivnost gradu Black Rose, mlad. nad. - 18.00 Poročila -18.15 Pravljica - 18.40 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Zadnji veliki kralj, film - 21.50 Aktualno, poročila - 22.25 Thema - 23.35 Alkimist in devica, film
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 9.50 Anziks - 10.20 Prihodnje življenje, it. film - 11.50 Poročila - 12.05 V božjih rokah, verski mag. - 12.35 Sirij, madž. film - 13.55 Heureka! - 14.45 Brez katedre - 15.30 Virtus -16.00 Vdova in hči, madž. film - 17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka - 19.00 Kultura - 19.30 Halo, halo, ang. nan. - 20.00 Javor, madž. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Zakaj?, vprašanja javnega življenja - 22.50 Nimam nobene želje, madž. film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.10 Policist iz Tblza -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina -15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Veleslalom (ž.), prenos prve vožnje iz Aareja -18.30 Karolina v velemestu -19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki -20.15 Univerzum: Dediščina dinozavrov - 21.50 Veleslalom (ž.), posnetek druge vožnje - 22.35 Novo v kinu - 22.45 Kdo s kom? - 23.15 Odd. o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta - 10,20 Jahalni mojster VVronski, film - 12.00 Poročila - 12.05 Ura vprašanj - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50_ Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 čas v sliki - 20.15 Belo-modre zgodbe -21.05 Vera - 22,00 Čas v sliki - 22.30 Evro Av-
dim - 9.50 Zanzibar, odd. za mlade - 11.00 In- I daba, fran. nad. - 12.00 Poročila - 12.10 Bravo-tv - 13.05 Trema, kviz - 14.00 Šport - 15.55 Rokomet: Dunafer - Valencia - 18.00 Šampion - 18.35 Luxor Lotto Show - 19.30 Dnevnik, šport,vreme - 20.05 Seznam, show - 21.50 Cirkus prihodnosti - Nebrzdana reka, am. film
TV DUNA
7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.40 Majhen sem, pa hud, nem. nad. - 9.20 Za ohranjanje jezika - 9.50 klub.dunatv.hu - 11.00 Zemlja in kri, fr. nad. - 11.50 Poročila - 12.30 V božjih rokah - 13.15 Pričujoče spominske hiše - 14.20 Svet slikarja Pala Csergezana -16.05 Zgodovina ZDA ■ 17.00 Agatha Christie:Miss Marple, nan. -18.00 Poročila - 18.30 Risanka - 19.00 Zeleni koledar-19.30 Tom, Dick in Harriet, nad. - 20.00 Prihodnje življenje, it. nad. - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Angleška filmska satira
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 8.20 Rokomet (ž.): Hypo Niederosterreich - Viborg, posnetek - 8.50 Smučarski skoki, prenos iz Sappora - 9.45 Deskanje na snegu, posnetek iz Kreischberga - 10.40 Smuk (ž.), prenos iz Gortine - 11.45 Superveleslalom, prenos iz Garmischa - 13.30 Deskanje na snegu, prenos iz Kreischberga - 14.30 03 Austria Top 40 - 15.15 Brez idej - 15.45 Roswell - 16.30 Ally Mc-Beal- 17.15 Sabrina- 17.40 V živo na ulici- 18.05 Kako so snemali »Monster AG« - 18.30 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da...?, prenos iz Braunschweiga - 22.35 Rdeči škorpijon, akcijski film - 0.15 Nazaj iz pekla, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Na otoku s tabo, filmska komedija -11.20 Angel med grešniki, filmska komedija -13.00 Čas v sliki - 13.10 Dekle iz Holandije, film -14.35 Veseli potepuh, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Raztrgani, gledališka predstava - 22.00 Čas v sliki -22.15 Oualtingerjev Dunaj, satira - 23.50 Kabaret
ge
(F Nedelja, 27.1.
TV SLOVENIJA 1
8	.00 Telebajski
8	.25 Palček David, risana nan.
9.00 Bisergora, otroška odd.
9.55 Promenadni koncert
10.25 Pomagajmo si
11.00 Afrika - pogled s tal, angleška ser.
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
14.00 Bedenje ob |\ledu, film
15.30 Lingo
16.00 Čari začimb
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20,05 Mario, nedeljski večer v živo
21.50 Intervju
22.45 Poročila, šport, vreme
23.05 Zgodbe o knjigah
23.15 Titanikovo mesto, irski film
0.50 Razgledi slovenskih vrhov
TV SLOVENIJA 2
8.30 Videospotnice
9.20	SP v alp. smuč., velesi, (ž.), 1. vožnja
10.50 SP v alp. smuč., superveleslalom (m.) 12.20 SP v alp. smuč., velesi, (ž.), 2. vožnja 13.30 Šport
16.30 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu
18.55 EP v rokometu, Slovenija: Španija
20.30 Zakaj se zgradbe rušijo, angleška ser.
21.30 Turistična odd.
22.00 Končnica
23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti
23.55 Videospotnice
POP TV
8.20 Oliver Twist - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Dogodivščine malih junakov - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Otroci ne lažejo -12.00 Šolska košarkarska liga, pon. - 12.50 Otrok ostane, film - 14.30 Moški ne odidejo, film - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Umor spremeni vse, film -19.15 24, ur - 20.00 Trije lopovi in potepin, film -21.50 Športna scena - 22.35 Izganjalci duhov, film - 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 - 14.25 Mladi in nemirni, pon. 81.-85. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Ljubezenski hrošč, film - 16.15 Rajski svet: Etosha - 17.15 Jack in Jill, nan. - 18.10 Beverly Hills, nad. - 19.05 Melrose Plače, nad. - 20.00 Moby Dick, film, 2. del - 21.40 Dosjeji X, nan. - 22.30 Solo, film
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 10.15 Mednarodni balonarski festival v Zdravilišču Moravske Toplice - 10.30 Iz našega studia: Dimnikarska služba - 10.45 Dimnikar, reportaža -11.00 Evro, odd. iz serije Ljudje Evrope - 11.10 Hodil po zemlji sem naši, turistična odd. - 11.30 Oljovo pri Šerugovih na Meleh - 11.50 Intervju: Bojan Korošec - 12.05 Anketa - 12.10 Hobby Brass Band, posnetek koncerta - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna odd.. 10.30 Na domači grudi, praznična odd.. 11.30 Vitalis, zdravstvena odd., pon.. 12.00 Glas, skrinja, glas, odd., pon.. 12.45 AS-intervju, informativno-predstavitve-na odd., pon.. 13.15 Viva Turistica, turistična odd., pon.. 13.45 Četrtkov klepet, pon.. 14.15 Dream Caffe, kontaktna odd., pon.. 15.00 I feel good, zabavna odd., pon.. 16.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.40 Poročila - 7.45 Tretji princ, film - 9.05 Selik, ser. -10.00 Mednarodni otroški karneval Opatija 2002 - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska odd. - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj -15.45 Cuka Begovič, dramska ser. - 16.50 Nevil-lejev otok, film - 18.20 Klemperer, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Hobotnica, film -22.15 Nebo in sateliti, film - 23.40 Poročila -23.55 Akropola, film - 2.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.45 Biblija - 9.00 Karizmatiki, ser. - 9.45 Verski program - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Za zaprtimi vrati, film - 13.35 Vera, mini ser. - 16.40 Ksena, nan. - 17.25 Turistični magazin - 17.55 Šampioni narave, ser. - 18.20 Opera Box -18.55 Povabilo, odd. o kulturi - 19.25 Risanka -19.30 Iz hrvaških muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Koncert - 21.25 Poročila -21.30 Šest od šestih milijard, dokumentarni film - 22.00 Triler: Verdi
TV HRVAŠKA 3
9.20	Od aretacije do sojenja, dok.-igrana ser. -11.40 Moja usoda si ti, ser. - 15.00 Tenis, posnetek finala iz Melbourna - 17.00 Šport v nedeljo - 17.50 Rokomet: Hrvaška - Francija, prenos z EP - 19.30 Košarka: NBA akcija - 20.25
Nogomet: Chievo - Juventus, prenos iz Verone - 22.20 Šport danes - 22.35 Rock klub
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.46 Odd. za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.45 Za otroke ■ 8.05 Nedeljski otok - 9.30 Glavni trg - 11.00 Katoliška sveta maša - 12.00 Poročila - 12.05 Delta -12.36 V mreži pravosodja, am. nan. - 14.00 Šport - 16.00 Radostna novica, odd. evang. cerkve -16.30 Donava, modri trak Evrope - 17.15 Andromeda, -18.00 Neznani znanci - 18.30 Poročila, šport - 19.00 Tednik - 19.50 Zimzelene melodije - 20.45 Pogovor s petimi zvezdami -22.10 Kare-sov testament, dok. film - 22.55 Razvaline cesarstva, ser. - 23.25 Ted Curson Guartet
TV DUNA
5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 6.55 Poročila - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.50 Izredna ura zgodovine - 10.05 Lepotica in zver, am. film - 11.15 Poznavalci velikih skrivnosti -11.50 Poročila - 12.30 Devica in kozliček, madž. film -14.00 Izginili so - iščemo jih! - 14.40 Giorgio Armani -15.30 Po Kristusovih sledeh -17.00 Klicali ste me, Mylord?, nan. -18.00 Tednik - 19.00 Ta-lentum - 19.30 Risanka - 20.00 Spaka, madž. film - 21.40 Portret Arpada Sopsitsa - 22.00 Dunašport ■ 22.30 Sod za smodnik, srbska satira
TV AVSTRIJA 1
6,00 Otroški program - 8.50 Smučarski skoki, posnetek iz Sappora - 9.20 Veleslalom (ž.), prenos prve vožnje iz Gortine - 10.45 Superveleslalom, prenos iz Garmischa - 12.25 Veleslalom (ž.), prenos druge vožnje - 13.30 Šport - 13.55 Deskanje na snegu, prenos iz Kreischberga -15.25 Pravi moški, filmska komedija - 16.45 Trije mušketirji, pustolovski film - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.16 Jurski park, pustolovski film - 22.20 Kolumbo - 23.35 Sijanje, prvi del srhljivke - 1.50 Am. nogomet - NFL v živo, prenos finala posamezne konference (do 5.50)
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Viktor Franki, portret - 9.50 Peter Minich, portret - 10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Univerzum: Dinozavri -15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Pustolovščine grofa Bobbyja, filmska komedija - 17.05 Lepo življenje -18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Otroci sreče, romanca -21.45 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 Glasbeno potovanje skozi Rusijo - 0.15 Vsi ljubijo Juliet, film
Ponedeljek, 28.1
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 O živalih in ljudeh
9.10 Marko, mavrična ribica, risana nan.
9.50 Dnevnik velikih mačk, angleška ser.
10.15 National Geographic, am. ser.
11.10 Na vrtu
11.40 Z vseh koncev sveta, angleška ser.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Nekaj minut za domačo glasbo
13.25 Ljudje in zemlja
14.15 Polnočni klub
15.25 Podoba podobe
15.55 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Telebajski
17.05 Bisergora, otroška odd.
17.20 Radovedni Taček: Stol
17.45 Recept za zdravo življenje
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Komisar Rex, avstrijska nan.
21.00 Portret Jožeta Pogačnika
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.45 Branja
22.50 Brez reza
23.50 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
14.10 Videospotnice
14.45 Glasbenodokumentarna odd.
15.30 Oddelek za umore v L. A., am. odd.
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17.00 Julija Pomerleau, kanad. nadalj.
18.00 S poti po Braziliji
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
20.05 Odd. o popularni kulturi
20.30 Svetovni izzivi
21.00 Studio City
21.55 Hladna vojna, am. ser.
22.45 Brane Rončel izza odra
0.10 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka -14.30 Dogodivščine malih junakov, risana ser. -15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 20.55 Urgenca, nan. - 21.50 Providence, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.50 Miza za pet, nan. - 10.40 Felicity, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. -16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity - 17.40 Fant zre v svet, nan. -18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Raztreseni profesor, film - 21.45 Pa me ustrelil, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. -0.00 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽlVA-IDEA TV, regionalni program - Children of the night in Špirit band, posnetek koncerta -16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek v živo z odprtimi telefoni - Pregled športnih dogodkov -18.45 Naj športniki občine Beltinci - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna odd., pon.. 10.30 Na domači grudi, praznična odd., pon.. 11.30 Videostrani. 16.30 Na domači grudi, praznična odd., pon.. 17.30 Iskanje, dokumentarna odd.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Teden ob Muri, informativna odd.. 19.15 Dream Caffe, kontaktna odd., pon.,. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 Šport plus, športna
idea tv
POMURSKA REGIONALNA tele vizij a
10
38UHF
odd. v živo. 20.45 Popolni začetnik, film. 22.30 Gnes, informativna odd., pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40. Aretacija in sojenje, nan.
10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila ■opoldne - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Inšpektorji, film - 15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 S. 0. S., potrebujejo nas - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Viza: Italija - 20.45 Latinica - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Šport danes - 23.05 Moški in druge katastrofe, film - 0.35 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Prizma, mednarodni magazin - 9.50 Svet zabave - 10.20 Mir in dobrota - 10.50 Klempe-rer, nad. - 11.40 Vabilo - 12.10 Cafe dnema -12.50 Mesečina -13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Glamour Cafe - 15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. - 20.55 Polni krog - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Po sledeh nevihte, dokumentarni film - 22.30 Seinfeld, nan. - 22.55 Zmešnjave, nan. - 23.25 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -18.50 Avto-magazin - 19.30 Glasbeni program -20.10 Petica - 21.20 Vzhodno od raja, am. film -23.15 Črno-belo v barvah - 0.00 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Družina z jasnega neba, nad. - 12.00 Poročila - 13.00 Romski magazin - 13.30 Slovaški magazin - 14.00 Policist s Petelinjega hriba, jug. nad. - 16.30 Nepričakovano potovanje, film -16.20 Sto slik iz XX. stoletja - 16.55 Evropski meščan, ser. - 17.30 Skrivnost gradu Black Rose, mlad. nad. -18.00 Poročila - 18.15 Risanka -18.40 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč - 20.45 Kaj, kje, koliko? - 21.15 Kofer - 22.00 Aktualno, poročila - 22.35 Thema, dokumentarci - 22.50 Govorilna ura - 23.20 Zgodbe o ljubezni, pol. film
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila - 9.15 Daljno sorodstvo, Japonska -9.45 Filmski roman ■ 11.50 Poročila - 12.25 Talentum - 12.50 Hiša in dvor -13.15 Portreti iz madž. zgodovine - 13.30 MacAr-thur - 14.40 Sliši, Izrael! - 15.00 Brez katedre -16.15 Trije na otoku koralov, angl. nad. - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport - 18.30 Risanka -19.00 Nad mejami - 19.30 Najlepši vrtovi Evrope, belg. ser. - 20.00 Sonce zahaja na levo, madž. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Ura duha -22.40 Švabski pasion, dok.
TV AVSTRIJA 1
7.05 Otroški program - 10.05 Trije mušketirji, pustolovski film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki -20.15 Agent 00, filmska komedija - 21.35 James Bond - Moonraker, akcijski film - 23.35 Sijanje, drugi del srhljivke
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Veseli potepuh, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri
dame z žara - 14.05 Družina za darovanje -1400 ' Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Odd. o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.30 Paradise Road, film
TV SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Čarobni šolski avtobus
9.25 Radovedni Taček: Stol
9.35 Odd. za otroke
10.40 Recept za zdravo življenje
11.30 Pomagajmo si
12.00 Komisar Rex, avstrijska nan.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Obzorja duha
13.55 Portret Jožeta Pogačnika
14.55 Režiserji: David in Jerry Zucker
15.55 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zlatko Zakladko: Travniki ob Krki
17.00 Čarovnikova hiša, nadalj.
17.50 Evro: Odštevanje, avstrijska ser.
18.05 Mladi v podjetništvu
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tilly Trotter, angleška nadalj.
20.50 Aktualno
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Le kaj se je zgodilo?, izraelska drama
23.40 Evro: Odštevanje, avstrijska ser.
23.55 Mladi v podjetništvu
TV SLOVENIJA 2
14.30 Videospotnice
15.05 Svetovni Izzivi
15.35 Studio Citay
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17.00 Julija Pomerleau, kanad. nadalj.
18.00 Proti večeru, francoski film
19.35 Videospotnice
20.05 Po domače v novo leto
20.50 Jutro, srbski film (č.-b.)
22.05 Jezero, kratki film
22.20 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. -11.50 Esmeralda, nad. -13.10 Sedma nebesa, nan. -- 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine malih junakov - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Otrok preveč, film - 22.30 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.50 Miza za pet, nan. - 10.40 Felicity, nan. - 12.00 Beveriy Hills - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity, nan. - 17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Nevarnost pod vodo, film - 21.40 Veronikine skušnjave, nan. - ?2.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro • zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja -
0.00 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot -15.00 ŽIVA-IDEATV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek v živo z odprtimi telefoni - Pregled športnih dogodkov -
45.45 Naj športniki občine Beibnci - 45.55 Kanat A - 18.00 ZIVA-IDEATV, regionalni prograrh -Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Iz našega studia: Ali so vozniki edini krivci?, pogovor na temo prometne nesreče v zimskih razmerah - 18.50 Znanost, odd. iz serije Ljudje Evrope - 19.00 Aktualno, pon. -19.15 Kanal. A
TV AS
09.30 Gnes, informativna odd., pon.. 09.45 Šport plus, športna odd., pon.. 10.15 Iskanje^ dokumentarna odd.. 10.45 Videostrani. 15.30 Šport plus, športna odd., pon.. 16.00 Iskanje, dokumentarna odd.. 18.00 Gnes, informativna odd.. 18.15 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 19.15 Iskanje, dokumentarna odd.. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna odd., pon.. 20.15 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična odd.. 21.00 Viva Turistica, turistična odd.. 21.30 Glasbeni spoti. 22.05 Zakladnica uma, dokumentarni film. 22.35 Gnes, informativna odd., pon.. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Kapitan Jack, film - 15.00 Poročila - 15.05 Poljudnoznanstvena ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Moderato cantabile, glas. odd. - 20.65 Forum - 21.55 Knjižnica - 22.40 Odmevi dneva -23.00 Šport danes - 23.150 Osvajanja vesolja, dokumentarna odd. - 23.45 Moški pri petdesetih ljubijo drugače, film - 1.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.36 S. 0. S., potrebujejo nas - 10.05 Avto-magazin - 10.45 Vedno znova, nad. - 11.30 Hit HTV -12.15 Dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Seks in mesto, nan. - 21.50 Pravica za vse, nan. - 22.36 Seinfeld, nan. - 23.00 Zmešnjave, nan. -23.30 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 17.50 Petica - 19.00 Košarka: NBA akcija -19.30 Glasbeni program - 20.10 Film -22.00 Festival šansona - 23.00 Monoplus -23.40 Glasbeni program (opomba: Vasteris - EP v rokometu, 16.00, 18.00, 20.00)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Za večne čase, port. nad. -12.00 Poročila -13.00 Srbski ekran - 13.30 Unser Bildschirm -14.05 Policist s Petelinjega hriba, jug. nad. -15.30 Nepričakovano potovanje, nad. - 16.20 Sto slik iz XX.stoletja - 16.30 Za otroke - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.40 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Televizijske čestitke - 21.05 Mile-nijske pravljice - 21.30 Panorama - 22.05 Aktualno, poročila - 22.30 Thema - 22.50 Elan, gospodarski mag. - 23.20 Groza, madž. film
DUNA TV
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami, pon. - 9 05 Nosilci velikih skrivnosti - 9.30 Filmski roman - 11.50 Poročila - 12.05 Znanstvena zakladnica ■ 12.35 Kar je prav, je prav - 12.50 Gibljive slike - 14.00 MacArthur -15.00 Brez katedre -16.15 Trije na otoku koralov -17.00 Koledar - 18 00 Poročila -18.30 Risanka - 19.00 Za kmetovalce - 19.35 Nekaj trenutkov z Gyulo Kaboš - 20.00 I love Budapest, madž. film - 21.20 In flagranti - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Sophiejina odločitev, film
TV AVSTRIJA A
6.40 Otroški program - 10.30 Agent 00, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117 -21.05 Dva moška, dve ženski - štirje problemi', filmska komedija - 22.40 Seks v mestu - 23.05 Ugrabljena, resnična zgodba
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.20 Dekle iz Holandije, film - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Družina za darovanje - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uni-verzum: So živali inteligentne? - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem: Odnosi v islamu - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9.00 Trojčice, risana nan.
9.30 Grdi raček Tine, risana nan.
9.66 Zlatko Zakladko: Travniki ob Krki
10.10 Čarovnikova hiša, nadalj.
10.40 Lingo, tv-igrica
11.05 Evro: Odštevanje, avstrijska ser.
11.20 Mladi v podjetništvu
11.55 Tilly Trotter, angleška nadalj.
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Pikica in Tonček, nemški film
14.55 Aktualno
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Male sive celice, kviz
17.50 Prelesti narave, am. ser.
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20,00 Šofer gospodične Daisy, am. film
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Koncert orkestra Slovenske filharmonije
23.40 Prelesti narave, am. ser.
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.30 Turistična odd.
16.00 Policija na naši strani
16.30 Rad imam Lucy, am. nan.
17.00 Julija Pomerleau, kanad. nadalj.
17.55 Evroliga v košarki
20.10 Šport
22.00 Prvi val, kanad. nan.
22.45 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Dogodivščine malih junakov - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Temna preteklost, film - 21.40 Tretja izmena, nan. 22.30 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.40 Divja Amerika, ser. - 10.40 Felicity - 12.00
Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.20
C 3 — ' 41	xdO.»	’. .					AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	VEČERNA OBLEKA	GRŠKO MOŠKO IME	GRADITELJ SUEŠKEGA PREKOPA (FERDINAND)	HOKEJIST KASTELIC	FRANCOSKI POLITIK (HENRI PH. 1856-1951)	JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA	OKRUTNA VLADARKA	PREDNIKI ITALIJANOV	MESTO V UKRAJINI	OBER		,	 sS H								
					PRENOS MISLI																			
					ZMRZNJENJE (KNJIŽ.)											1								
																				9 ■ 1	1-	•			
					ZA POLTON ZVIŠAN A				GL.MESTO ALBANIJE															
					PRITOK KAM E				KLADA ZA SEKANJE															
																								
											ZNAK ZA NEVARNOST					▼	DIETRICH ECKART	MNOŽINA (LAT.)	LIJ, LIJAK			KRUTA LOVKA IZ GRŠKE MITOLOGIJE	HRVAŠKI SKLADATELJ (MILKO)	UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA V HINDUIZMU
											KDOR ŽVEČI TOBAK													
															ODPADNA VODA									
															OBLAČILO MUSLIMANK									
VESTNIK	BOLEZENSKO ZOŽENJE CEVASTIH ORGANOV	DEL ZAHODNIH KARPATOV	TVORBA V PANJU				PANIČEN ČLOVEK						GLAGOLNIK OD IZSELITI											
			AZIJSKA PALMA										STRUPENA RASTLINA											
MODRO OBARVANO KALIJEVO STEKLO							STANKO LORGER			RASTLINA Z DOLGIMI LISTI			č				KRAŠKI POJAV							
																	EVROPSKO GORSTVO							
										GL.MESTO INDONEZIJE														
IGRAŠ KARTAMI						LJUDSKI IZRAZ ZA NETOPIRJA	SNOP IZ OMLATENE SLAME	SLAVILNA PESEM				KOLESAR (BOŠTJAN)							LETENJE					
																			AM.KEMIK (LEO HENDRIK)					
								ORNA ZEMLJA				GOZDARSKA SEKIRA												
DVIGALO Z BREZKONČNO VERIGO									UMRLI V NESREČI						DRŽAVA NA JUGOVZHODU ZDA									
									VRH KILI-MANDŽARA															
															PLOD									
GRŠKA BOGINJA ZMAGE					ODISEJEVA DOMOVINA						GRŠKI BOG LJUBEZNI					NAČRTOVALEC								
																SUROVINA ZA CEMENT								
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI					POLICIST IN PUBLICIST (PAVLE)						LUDOLFOVO ŠTEVILO			ANG.SVETLO PIVO				VULKAN NA SICILIJI						
											ŽIVAL Z RILCEM			EDINI IZVOD				AM.IGRALKA MACGRAW						
					ANONIMEN PISEC																			
ZOE ATKINS			ŠOTORIŠČE					ROPARSKA RIBA									LUKA V IZRAELU						VRSTA TESTENIN, PRIMORSKI SVALJKI	MESTO V FRANCIJI, OB REKI MEUSE
			POMURSKI ZBOROVODJA (VLADIMIR)																					
								MAJHNA - GOS									AFRIŠKA MRZLICA							
ITALIJANSKI MODNI KREATOR (GIORGIO)							PREBIVALEC GORICE								BRAZILSKI NOGOMETAŠ							NACE SIMONČIČ		
							AM.PEVKA (EARTHA)								PESNICA KAČIČ							SODOBNIK KELTOV		
VESTNIK	MAKEDONSKI SAMOSTAN						K		POD				NEPREMIČ-NINE											
									RIMSKI FILOZOF TIT LUKRECIJ															
	SINTETIČNO MAMILO												SPANJE, SPANEC											
TEKAČICA NA SMUČEH (NATAŠA)						ISKALEC (REDKO)						OTROŠKO VOZILO						SVOBODNA FEVDALNA POSEST						
						SILICIJ						RENU						ALUMINIJ						
ŽENSKA, KI 3TATIRA										OBMOČJE, POVRŠINA						RASTLINA POLZAJE-DAVKA NA KORENINAH								
MINER (ŽARG.)										DOHODEK OD KAPITALA						AMERIŠKI VESOLJEC (EDWIN)								
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine . -13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročna -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur- 19.00 Poročila - 19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila • 13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine-14.00 Poročila-14.15 Za zdravje-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10 05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry - 14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila- 1105 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džauži
Edna velka Belekova istina je ta, ka so se Prleki znali iti, Prekmurci pa nej. Tou je mišleno okoli šleperof, šteri zdaj vozijo na južnon.kraji Mure. Skouz Križevce pa Varžej do vozili devet mejsecof, pa so njin zavolo toga cesto skoro na novo napravili s pločniki, kolesarskimi stezami, robniki, posvejtami, priključki, kanalizacijo, rondoji pa glij telko ka nej s tepihami, skouz Mursko Soboto so pa vozili edenajset lejt, pa so nej napravili nika drujgo kak samo zbrko pa lujknje na cesti. Pa po enajsti mejsecajprijdo šleperi nazaj, na te iste lujknje. Lidje na severnon kraji Mure smo pačpremejki, pravi Bela. Či nan pride što od politiko/ kaj obečavat, se nan samo prebava pokvari, zatou ka znamo, ka s toga nika nede. Na vso tou cestno-ovinkasto problematiko sije pa tak spopejvo:
De cesta zdaj zaškrnjena, v ovinek de napravlena, okouli riti v žep de šla ta cesta s Prekmurja.
Nej til prejk mousta nouvoga, de šla tan prejk varženskoga, ka nouvi je še v deli zdaj, de v gradnji vekomaj.
Ovinki nan so pravi raj, brez nji ne vejmo.mi si kaj, či večji mamo,, vekšije obseg Slovenije.
28 24. januar 2002 VES1HI
motorna vozila
KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoservis, F. Las-baher, Ženjak 10, Benedikt. ml0946
FORD ESCORT Ghia, letnik 1994, prodam. Možna menjava. Tel.: 031 640 163. ml 1088
živali
TELICO, BREJO 9 MESECEV, kon trola A, prodajo. Tel.: 570 14 59. ml 1068
TELICO, kontrola A, brejo 7 mesecev, in mlado kravo, brejo 7 mesecev, prodam. Lipa 24, tel.: 541 22 51. mll083
NESNICE, MLADE JARKI CE, RJAVE TER SIVE, cepljene, hisex, stare 13 tednov, po 550 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. ml 1086
KRAVO, mlado, brejo z drugim teletom, kontrola A, prodam. Gomilice 26, tel.: 572 17 28. ml 1097
PUJSKE prodam. Petanjci 7, p. Tišina, milili
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NESNIC TIBAOT, tel.: 582 14 01. ml 1116
NESNICE, rjave, grahaste, zagotovljena takojšnja nesnost, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NESNIC TIBAOT, tel.: 582 14 01.mlll21
KRAVO, staro 5 let, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.: 041 813 400. ml 1124
traktor Zetor kupijo. Tel.: 031 521 276. ml 1089
ŠTIRI MOLZNE ENOTE, VAKUUMSKO ČRPALKO Z MOTORJEM, raztezno posodo za vakuum ter zbiralnik iz stekla, 501, vse v dobrem stanju, prodam. Tel:. 720 87 03. mlll04
BALIRKO ZA SENO IN SLAMO, poljske izdelave, prodam. Tel.: 545 10 79. ml 1106
PREDSETVENIK IN VILE za okrogle bale prodam. Tel.: 041 596 234. mllU4
PLUG OLT 12/2, vinogradniški podrahljalnik KEP 120, frezo TR 130, travniško brano, prodam. Tel.: 041814 387. mlll30
razno
posesti
PARCELO, 5000 m2, v Čardi pri Puconcih, tik ob glavni cesti proti Hodošu, blizu vrtin za termalno vodo, z dovoljenjem za gostinski objekt, prodamo. Tel.: 02 229 65 70 ali 041 646 570. m 10942-2
HIŠO v Mali Polani dam v najem s kasnejšim odkupom, tel:. 576 14 02. mlll32
NOVA STANOVANJA: enosobna, dvosobna, trisobna, prodamo. Tel.: 02 229 65 70 ali 041 646 570. m 10942-3
VRSTNO HIŠO, zgrajeno do 3. gradbene faze, z vsemi komunalnimi priključki prodam. Tel.: 02 229 65 70 ali 041 646 570. ml0945
20-ARSKO PARCELO za nadomestno gradnjo v Bakovcih, Partizanska 13, prodam. Tel.: 546 20 42,031 232 626 ali se oglasite v Gederovcih 34. ml 1066
STANOVANJE, enosobno, v M. Soboti, 38 m2, prodamo. Tel:. 534 17 46. ml 1081
ZAŠČITENO KMETIJO - 8 km iz M. Toplic na Goričkem, z dvema hišama in gospodarskim poslopjem, z vodo in elektriko, okrog hiše 5 ha parcele, primerno za bio kmetovanje, konjerejo, idr., izvrstna lega za vinograd in sadovnjak, prodam ali menjam za hišo v M. Soboti. Naslov v upravi lista, ml 1098
PARCELO, 20 arov, v Selu (Pasej-rove grabe), dovoljena gradnja hiše, prodam za 600.000 SIT. Tel.: Oiil 232 275. ml 1100
GARSONJERO, 31 m2, v M. Soboti, prodamo, tel:: 02 527 11 81,041 746 027. ml 1103
HIŠO ALI VEČJE STANOVANJE v Murski Soboti kupim. Tel.: 040 369 433. ml 1126
ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti kupim. Tel.: 554 10 26. mlll27
DVOSOBNO STANOVANJE, manjše, v Murski Soboti, prodam. Tel.: 545 12 37, GSM: 041 269 565. mlll31
MOTORNO ŽAGO, rabljeno, kupim. Tel.: 040 522 964. ml 1139
MAŠKARADNE KOSTUME ZA OTROKE PRODAM. Po želji pošljem. Cena od 1500 SIT dalje. Tel.: 01 423 17 61, GSM 031 626 226, vsak dan od 9. do 18. ure. mll021
MOTORNO ŽAGO ALPINA EVRO 40 prodam. Tel.: 041 795 210. ml 1060
CISTERNO, pocinkano, 40001, dva silokombajna, tribrazdni plug, visok klirens, slamo v balah, prodam. Tel:. 02 586 14 47. mll070
Preklicujem veljavnost Depozita št. 13396 na ime Franc Varga, Ivanj-ševci 23, Prosenjakovci, ml 1071
REZAN LES ZA OSTREŠJE PRODAM IN DOSTAVIM, bruna, opaž, talni ladijski pod, in barvam napušče. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090, tel.: 041 451 677. ml 1076
SMUČI, v kompletu ali posamično, carving in polcarving, ter radiatorje prodam. Tel.: 682 0671. ml 1090
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 25556-2 in žiro računa 7255562 HKS Panonka na ime Karel Ouček, Partizanska 52, M. Sobota, ml 1093
DESKE IN »FOSLINE«, češnjeve, primerne za mizarje, prodam. Tel:. 02 563 17 89, po 18. uri. ml 1113
V NAJEM VZAMEJO ENOSOBNO STANOVANJE ali večjo garsonjero -opremljeno ali neopremljeno. Plačajo vnaprej do 5 let. Možen poznejši odkup. Tel.: 031 472 716. m 11115
delo
MOŽNOSt DODATNEGA MESEČNEGA ZASLUŽKA! Edita Wolf, s. p., Anželova 26, 2250 Ptuj, tel.: 040 791 094. ml 1069
IŠČEMO KVALIFICIRANE IZO-LATERJE z nekajletno prakso. Zaželeno je znanje nemškega jezika. Delo je v tujini - Nemčiji. Ponudbe po tel.: 02 684 01 16, 041 699 894 ali po faksu: 02 684 01 17, ETIS, d. o. o., Žikarce lOb, 2242 ZG. KORENA, ml 1074
Če imate kaj prostega časa in če ga želite spremeniti v zaslužek, pokličite 01 500 41 62, Bio Nova SKK, d. o. o., Stegne 25, 1000 Ljubljana. mlllOl
storitve
kmetijska mehanizacija
VSE INFORMACIJE O DOBREM IN POŠTENEM ZASLUŽKU VAM PONUJA INFOKOMERC. Tudi z delom na vašem domu. Tel.: 041 747 121., Infokomerc, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, m 10838
NEMŠČINO uspešno inštruiram za osnovne, srednje in visoke šole, ponujam konverzacijo in prevajam. Tel.: 541 14 56, 527 11 83, 528 15 77. Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, M. Sobota. ml0907
IŠČEMO POSLOVNEGA PARTNERJA ZA USTANOVITEV GRADBENEGA PODJETJA; osnovna sredstva, poslovni prostori so zagotovljeni. Tel.: 031 646 570. ml0944
TRAKTOR UNIVERZAL 803, TURBO, letnik 1997, 970 delovnih ur, z originalno kabino, zelo dobro ohranjen, kot nov, ugodno prodam. Tel:. 041 717 870. ml 1064
SAMONAKLADALKO SIP 16 ali 17, sadilec krompirja, sejalnico za koruzo, rotacijsko kosilnico SIP in
Le srce in duša ve, kako hudo boli, ko tebe več med nami ni.
SPOMIN
26. januarja minevata dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče
Janez Bedek
iz Boreče 2
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
.......	—ed
Povsod te čuti duša, ne vidi te oko, na zemlji ti živeti ni bilo lahko, si našel mir, presegel si trpljenje, ostaneš, zlati, v naših srcih vse življenje.
ZAHVALA
Spomin... edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je 2. januarja 2002 za vedno zapustila draga mama, stara mama in tašča
Ana Kolenko
iz Dolge vasi
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ji izkazali spoštovanje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Naj angeli pojejo ti pesem, da zbudijo te iz sna, da spet zaslišimo glas tvojega srca.
N SPOMIN
25. januarja bo minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustila naša ljubljena žena in mama
Slavica Šebjanič
iz Peskovec
Hvala vsem, ki se spomnite nanjo s prižiganjem sveč in polaganjem cvetov.
Žalujoči: mož Ludvik, sin Robert ter hčerki Daniela in Claudia
Ko tvoje zaželimo si bližine, pridemo v ta mirni kraj tišine. Tam srce tiho zajoče, saj tudi ono noče, da te med nami ni.
N SPOMIN
Zoltanu Gerenčerju
iz Murske Sobote
Tiha bolečina spremlja spomin na 27. januar 1998, ko si nas za vedno zapustil, a v naših srcih še živiš.
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342  
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
Male oglase
za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
Ludvik Pavletič
29.8.1924-8.1.2002
V veliki žalosti in bolečini ob izgubi dragega moža, očeta, nonota in tasta se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. Matiji Korenu za poslovilne besede, Zvezi borcev Lendava za častno stražo in Turniškemu oktetu za odpete pesmi.
Žalujoči:
žena Zdenka, sin Milko in hčerka Nada z družinama
BOLEČ SPOMIN
Saj ni rečeno, da vaju ni, čeprav se vajin glas ne sliši več, podoba vajina v naših srcih spi.

21. januarja je minilo 11 let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in tast
Alojz Kuzma
iz Ižakovec
8.7.1908-21.1.1991
24. januarja mineva eno leto od takrat, ko smo izgubili dragO' mamo, mamco, pramamco in taščo
Heleno Kuzma
roj. Balažič, iz Ižakovec
23.4.1911-24.1. 2001
Hvala vsem, ki se ju spominjate, obiskujete njun grob in J prižigate sveče.
Žalujoči otroci z družinami ter številni vnuki in pravnuki
..... .............
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
V 92. letu nas je za vedno zapustil« j naša draga mama, babica, prababici j sestra, tašča in matika
Frančiška Forjan
roj. Žemlič, iz Lipovec 116
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje id sveče, ki ste darovali za svete maše ter v druge dobrodelo£ namene in nam ob tej priliki izrekli sožalje.
Posebna hvala osebju doma starejših v Rakičanu za vso sk^; in nego, hvala dr. Štefici Ross ter osebju internega oddeli i bolnišnice v Rakičanu.
Hvala tudi duhovnikoma g; župniku Štefanu Zemljiču id kaplanu Jožetu Rogaču, pevcem za odpete žalostinke, nje!11 prvi roži rožnega venca, govorniku g. Šebjanu ter pogrebništvoma Banfi in Jurič.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALI^ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI VEŠČICA 17,
Til ((12) 51 Tli 1160, fAX: (112) 52 51 170, »»000 MURSKA SOIiOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORI^
UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENK
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNI^0 IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD J URIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA
Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 1
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/5^/
VESTNIK 24. januar 2002
29
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
V 68. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča in babica
Kristina Temlin
iz Vučje Gomile 69
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Škaliču, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: mož Karel, hčerka Zorica, sin Branko z ženo Danielo, vnuka Lea in Leon ter drugo sorodstvo
Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin.
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča in teta
Marija Šebok
iz Šalovec
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, znancem in 318. brigadi Mure G. Petrovci.
Hvala vsem za darovane vence, sveče, za svete maše in dobrodelne namene.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu je za večno zaspal naš oče, tast, dedek, pradedek, brat, stric in svak
Matija Vrečič čevljarski mojster v pokoju iz Murske Sobote, M. Kuzmiča 33
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti.
Hvala za darovane vence, sveče, sv. maše, dobrodelne namene in izrečena sožalja.
Hvala za vso skrb in nego osebju oddelka za intenzivno nego internega oddelka, g. Merklinu za globoko čuteče izrečene besede slovesa, enako tudi g. župniku in pevcem za pogrebni obred.
Žalujoči sin Boris z družino in drugo sorodstvo
V življenju si veliko pretrpela, saj na robu civilizacije si živela. Svojim otrokom življenje si dala, jih v daljni svet popeljala, zato za zahvalo sama si ostala.
ZAHVALA
V 81. letu je za vedno zaspala draga sestra in teta
Marija Flisar
iz Ocinja 36
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, cvetje in za sv. maše. Posebna hvala sosedama Erni in Tini ter g. župniku od Sv. Jurija za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Banfi iz Veščice.
Žalujoči brat Anton z ženo ter nečak Anton in nečakinja Cvetka z družino
Ob robu gozdiča hišica stoji, kjer nekdaj v njej srečen bil si ti, a zdaj je prazna, hladna, nekam otožna se nam zdi.
LNHNNLA.
V 81. letu nas je zavedno zapustil naš dragi brat, stric, ujec in boter
Jožef Ficko upokojeni logar iz Šalovec 115
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. maše in za cerkev sv. Ane v Boreči.
Hvala osebju doma starejših v Rakičanu za skrb in nego. Zahvala velja g. duhovnikoma Toniju Furarju in Ivanu Camplinu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala Zavodu za gozdove Gornji Petrovci, Lovski družini Kompas iz Peskovec za sodelovanje pri obredu, Društvu upokojencev Šalovci ter pogrebništvu Hozjan.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Šopek rož smo ti nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko še prižgali, v tišini s tabo pokramljali.
ZAHVALA
V 76. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, tašča
Z
Marija Zorjan
roj. Svetec iz Dolenec 78
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nas tolažili ter darovali vence, cvetje, za svete maše in za mrliško vežico. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Lepa hvala Joži Časar, Zlatici in Dragu, članom MPZ Rogaška, sodelavcem Slovenske knjige, sodelavcem Mure - 328. brigadi ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: mož Štefan, sin Marjan in hčerka Brigita z družinama ter drugo sorodstvo
Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lep spomin na te!
V SPOMIN
19. maja bo minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Franc Prša
iz Žižkov 113
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate.
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom.
V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
V 42. letu nas je zapustil naš predragi
Jože Prša
iz Žižkov 113
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe, sožalja in upanja, darovali vence, cvetje, sveče, v dobre namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Vsem - prisrčna hvala!
Žalujoči: mama Marija, sestri Regina in Silvestra z družinama ter brata Franc in Ivan z družino
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen j e bila močnejša od življenja
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, tašča in sestra
Štefanija Durič
iz Gerlinec 2
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za sv. maše.
Iskrena hvala g. župniku Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Dragu za besede slovesa, upokojenskemu društvu Cankova, TMO - Prikrojevalnica, Eurestu Mure, Betonarni Petelin, dr. Peričevi, pogrebništvu Banfi ter snahi Mariji za nego.
Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
11.1. 2002 nas je v 77. letu po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in sorodnik
Koloman Maček
iz Beznovec 11
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in stali ob strani, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, izrazili pisno in ustno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku Jošarju za izbrane besede in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala sosedom, gasilcem, borcem, upokojencem, internemu oddelku bolnišnice, gospe dr. Peričevi ter pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Cecilija ter sinova Edi in Viktor z družinama
Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le srce še nemo kliče, oh, kje si mama ti.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene žene, mame, stare mame, prababice in sestre
Marije Geder roj. Žilavec iz Domajinec 30 1918-2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene.
Hvala župnikoma g. Antonu Fakinu s Cankove in g. Jožetu Gombocu iz Radelj ob Dravi za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru s Cankove za prekrasno petje ter govornici Bernardi za ganljive besede slovesa.
Zahvaljujemo se zdravnikom in preostalemu zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnišnice M. Sobota ter osebni . zdravnici za zdravljenje.
Hvala pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino ter'vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali.
Žalujoči: mož Jožef, sin Branko, sin Stanko z družino, hčerke Marija, Erna, Hilda, Kristina in Jožica z družinami ter brat Štefan z družino
Domajinci, Ljubljana, Kanada, Velenje, Gerlinci, 20. 1. 2002
30

24. januar 2002 MIO
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
®TOYOTA
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Občina Križevci - Javni stanovanjski sklad občine objavlja na osnovi zakonskih določil in sklepa nadzornega sveta sklada z dne 15. 01. 2002
Letnik?^02 nižja cena!!!
JAVNI RAZPIS OBČINE KRIŽEVCI ZA DODELITEV ali ZAMENJAVO NEPROFITNIH in SLUŽBENIH STANOVANJ
A) PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je oblikovanje prednostne liste za dokončno dodelitev 5 (petih) stanovanj(skih) enot v novem posiovno-stano-vanjskem objektu v Križevcih, kjer bodo stanovanja vseljiva pre-
dvidoma v mesecu marcu leta 2002.
Stanovanja, za katera velja razpis:
1.) 2,5-(dvainpol)sobno stanovanje površine
2.) 2,5-(dva in pol)sobno stanovanje površine
3.) 2-(dvo)sobno stanovanje površine
4.) 2-(dvo)sobno stanovanje površine
5.) 1-(eno)sobno stanovanje površine
84,22
82,49
67,11
67,11
50,31
m2 m2 m2 m2 m2
B) RAZPISNI POGOJI
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci:
- da so državljani Republike Slovenije,
- da niso lastniki stanovanja, ki so ga odkupili skladno z določbami Stanovanjskega zakona,
- da niso lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše,
- da jim v času do uveljavitve Stanovanjskega zakona ni bilo dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili,
- da imajo na dan pred objavo razpisa stalno bivališče v eni od pomurskih občin,
- če imajo prosilci poleg stalnega bivališča v eni od pomurskih občin še začasno bivališče, morajo tam dejansko tudi stanovati.
C) POSEBNI POGOJI
1. Za neprofitna stanovanja
Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če prihodki na družinskega člana ne presegajo zgornje meje, ki
znaša (neto) na:
- posameznika
- dva člana družine
- tričlansko družino
- štiričlansko družino
- pet- in veččlansko družino
234.121,00 SIT
195.101,00 SIT
156.080,00 SIT
136.570,00 SIT
130.067,00 SIT.
Zneski se nanašajo na enega družinskega člana.
2.	Za službena stanovanja
Prosilci so upravičeni do dodelitve službenega stanovanja, če imajo končano najmanj višješolsko izobrazbo in so zaposleni na območju ene od pomurskih občin.
3.	Za zamenjavo stanovanja
Do zamenjave stanovanja so upravičeni prosilci, ki so najemniki neprimernega stanovanja v lasti Občine Križevci ali Javnega stanovanjskega sklada.
4.	Višina najemnine za stanovanja se bo oblikovala v skladu z odlokom o metodoldgiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. I. RS št. 23/00).
D) VLAGANJE ZAHTEVKOV IN DOKAZILA
Vlogo za pridobitev oziroma zamenjavo socialnega, neprofitnega in službenega stanovanja dobijo prosilci v sprejemni pisarni Občine Križevci. Vlogi je treba priložiti pravilno izpolnjene v vlogi navedene vse potrebne priloge. Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, se zavržejo.
Vlogo s prilogami je treba vložiti ali poslati po pošti v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Križevci, Javni stanovanjski sklad, Križevci 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru s pripisom RAZPIS - STANOVANJA.
Predmet razpisa je oblikovanje vrstnega reda - prednostne liste zainteresiranih upravičencev za socialna, neprofitna in službena stanovanja za občino Križevci. Razpoložljiva stanovanja se bodo dodeljevala upravičencem po dokončnem oblikovanju prednostne liste, ki bo sestavljena - izdelana na osnovi kriterijev iz tega razpisa in zakonskih določil. Komisija za dodelitev stanovanj si pridržuje pravico pri oblikovanju kriterijev - prednostne liste za končno dodelitev stanovanj.
Vrstni red - prednostna lista bo objavljena na oglasni deski Občine Križevci, vsi prosilci pa bodo seznanjeni z vrstnim redom - prednostno listo po pošti.
Javni stanovanjski sklati Občine Križevci

Toyota Yaris letnika 2002 je v prodaji po približno 200.000 SIT ugodnejši ceni. Tako bo najvarnejši mali avto dostopen še večjemu številu Slovencev.
Velja pa poudariti, da Yaris ni le varen, temveč tudi resnično domiselno in moderno oblikovan ter po vrsti lastnosti objektivno prekaša svojo konkurenco.
VARIŠ NAJVARNEJŠI MALI AVTO
www.toyota.si
Flamin MS, Industrijska 1a, Murska Sobota, tel.: (02) 530 46 60
KRATKOROČNA
GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJA: KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
E
ŽDEČIMA Cankarjeva 21
r i z: ..... im	Maribor
KURILNO OLJE M. Sobota tel.&faks: 545 92 80 Wico, d. o. o., Obrtniška 7 2312 Orehova vas
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342
Renat« & Ca. - RAZVOZ KURILNEGA OLJA
Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE
MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI
NAROČILA GSM: 041 716 576
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
• PVC okna • PVC vrata
• zimski • police
UL Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
• rolete
• žaluzije
garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni ograje
kovane ograje zapornice
VESTNIK NA INTERNETU:
vrtovi
SOKRAT B& K, d. o. o.
Slovenska ul. 43, 9000 Murska Sobota lel: 02 534 88 99, faks: 02 534 88 98
PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE
ODKUP IN PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
ODKUP NEPREMIČNIN
KREDITI in LIZINGI
USTANAVLJANJE VSEH VRST DRUŽB
Vi
a
Podjetje za informiranje, d. d , Ulica arh Novaka 13, M Sobota
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tet: 57 88 200
. in vas ne bo zeblo v noge
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 522 36 00
Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: NOVAK Marta, Vanča vas 52 KOVAČ Štefan, Sodišinci 37 KAVAŠ, Panonska ul. 17, Odranci KO VEŠ, KAJ JEŠ!
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lel. & laks: (02) 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
Vojku Gajerju iz Kerenčičeve ulice v Gornji Radgoni iskreno & ta za sedmi rojstni dan in želi, da bi bil še naprej zdrav, srečen veselo razigran - oma Albina s Turjanskega Vrha, ki te imaf rada.	,
Rojstni dan prhznuje Boštjan Nerat. Želimo mu mnogo uspel* pri učenju in v ljubezni - sestra Tanja in babica, Nataša pa1 pošilja triindvajset poljubčkov.
Petdeset let skupnega življenja sta preživela Tilika in JanK lob iz Nunske Grabe 20. Čestita mu in želi še naprej veliko vja in medsebojnega razumevanja - Anica iz Ljutomera. Cesli se pridružuje Vlado.
Triintrideseti rojstni dan praznuje draga hčerka Suzana Kul11 iz Nuskove 9a. Čestitamo in želimo ji mnogo sreče in zdra^ nadaljnjem življenju - oče in mama ter brat Marjan.
Dragemu Francu Vidnarju iz Logarovec ja želim mnogo sred zdravja za njegov sedemdeseti rojstni dan - brat Slavek z dn$ Dragi sin Drago Štuhec iz Radoslavec! Za tvoj trideseti roj^ dan ti želimo mnogo sreče in zdravja in naj ti sonce sije dni v tem in naslednjih letih. Želimo ti, da ti uspe prav vse' tem ljubem svetu - mama, ata, sestri in brata.
Dragi Mariji Golob želimo za dvainšestdeseti rojstni dan najboljše, predvsem pazdradje - mož Anton, sin Tonček z k Veroniko in vnuk Daniel, ki babico še posebej lepo pozdrav^ Sedemdeseti rojstni dan praznuje dragi oče in stari oče 99 Banfi iz Strukovec. Ob jubileju mu želi iz srca srečo, vesel]1' trdno zdravje in dobro počutje v krogu domačih - hčerka Ef^ družino.
Enaintrideseti rojstni dan praznuje Simona Petek iz So v jake ? Vse najboljše in mnogo zdravja ter vsega, kar si sama najbolj' - mama.
KUPON za brezplačno čestitko v Vestnih
Besedilo:
R
s
Naslov pošiljatelja:
Želite postati
Področni manager?
Ali ste trenutno brez zaposlitve?
Bi morda radi zamenjali delovno okolje? Želite delati v prijetnem okolju? Ste stari več kot 20 let? Ste pripravljeni na dodatno izobraževanje? Imate šoferski izpit B kategorije? Bi s ponosom predstavljali podjetje?
Če ste na večino vprašanj odgovorili z
potem ste na dobri poti, da postanete Področni manager.
Napišite vlogo in kratek življenjepis, vse pa pošljite na naslov:
Bavaria Wolltex Company d.o.o.
Zidanškova 17,2314 Zg. Polskava V roku 5 dni, od objave oglasa, Vas bomo obvestili o našem izboru!
FARMA KEGL obvešča, da bo prodaja piščancev v četrtek, 31. 01., in v soboto, 02.02., od 6.00 do 12.00 v Podgorju. Cena za kilogram žive teže je 270 SIT. Informacije po telefonu: 563 13 25 in 563 12 83.
Turistična agencija EnkA za nOva doživetja
________JLK
Naša dobra botriča in tet™™
rija Vaupotič iz Okoslat^ dni praznuje. Obilo zadovoljstva in sreče ji Klaudija z Bojanom iz nec, Tobias in Davidpd^si
PLI
Ijata poljubčke.
Dragemu Emilu Bakanu i^ ležovja vse najboljše ob ^d® ------ .../....../z.'PC
nem dnevu, obilo zdravja #
jine skupne sreče ter da bi1 naprej tako dobro razumeli iz srca - tvoja Tatjana s Ml,
BL GC
80 do NC TA
VEDEŽEVALR!
J PC
Pokličite najboljšo y <.a deževalko, rezervacij1 r/> po telefonu: 528 14^
ali 031828 675-Zorica Horvat, s. p. Pušča 91, Murska Sobota.

ča
PO LO GC
VA v;
LJ
S.
kzZč cL.o.o. m>. gc
TRGOVINA DOM-0? C1:
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net	,
VSI DODATNI ELEMENTI.^
STREHE OPREMA ZA STR
OMETE IN GRADBENI*1 OPEKA POROTHER*
VSE ZA STREHO
ENKA d.o.o., Vetrinjsk’ P.P. 1604,2001 MariWf
objavlja razpis za prosto delovno mesto v MURSKI SOBOTI
VODJA PRODAJE TURISTIČNIH ARANŽMAJEV
J
Zahtevamo: najmanj eno leto delovnih izkušenj v turizmu ali naJ višješolsko izobrazbo. Prilagodimo se tudi vašim pogojem. ,,^
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66
Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
PETROL
VO vo PR niš Tli PR vo; go s.
M(
PR
TR ča izf PC do 8,
KU
KL NZ PC jez m< Sr; zal no go SL
I I ' 24. januar 2002
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V petek, 25. januarja, ob 19-30 bo v restavraciji Zvezda koncert starogradskih pesmi v izvedbi Tria Suton iz Vojvodine. Koncert organizira klub PAC!
- V petek, 25. januarja, ob 20. uri bo v MIKK-u koncert alternativne godbe, kjer bodo nastopile skupine Bastards (Kranj), Wasserdicht (Ormož) in TNT (Kranj). Alternativno glasbo bo vrtel G. T.
DOGODEK
LENDAVA
V torek, 29. januarja, ob 9- uri bo na Dvojezični srednji šoli tekmovanje iz poznavanja zgodovine na temo Madžarska zgodovina v letih 1849-1920.
TURNIŠČE
Do slovenskega kulturnega praznika poteka ustvarjalni likovno-literarni natečaj za učence pomurskih šol in člane društev, ki se ukvarjajo z literarnim, likovnim in vi-deo-filmskim področjem. Ob koncu bodo podeljene tudi nagrade!
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V prostorih družbe Saubermacher Siid v ulici Matije Gubca 2 je razstava fotografij z naslovom Saubermacher na strehi sveta.
- V klubu PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Franca Mesariča.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
DELAVEC BREZ POKLICA
'DELAVEC NA ŽAGI, VILIČARIST, TRANSPORT REZANEGA LESA ROČNO IN Z VILIČARJEM, ROBLJENJE DESK, PAKETIRANJE LESA; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DEL. (NAJ IMA KONČANO VSAJ OSNOVNO ŠOLO. DEL. NAJ IMA SMISEL ZA UPRAV. STROJEV, NAJ BO ZDRAV IN NAJ IMA VESELJE DO DELA; do 13. 02. 02; DRAGO TOTH, S. P„ ŽAGARSTVO, OČE-SLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI
PLESALKA V NOČNEM BARU - PUŠČA 3, ČER-NELAVCI; določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; UR/TEDEN: 20; skupno stanovanje: do 25.01.02; ANTON BUČEK, S. P., POLICE 30, GORNJA RADGONA	i
BOLNIŠKI STREŽNIK; določen čas 12 mes.; do 29.01.02; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER; št. del. mest: 2
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNA GRADBENA DELA; določen Čas 10 mes.; drugi pogoji: ZAINTERESIRANOST ZA DELO; do 06.02.02; LEOPOLD KLEMENČIČ, S. P., STROJ. IZDELOVANJE CEMENT. TLAKOV, POLICE 9, GORNJA RADGONA
VARILEC
VARILEC - KLJUČAVNIČAR; določen čas 1 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST NADALJNJE ZAPOSLITVE; do 13.02.02; P. T. S. POLISERVIS, D. 0. 0., GORNJA RADGONA, JAMNA 11A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 2
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V CESTNEM PROMETU KAT. C, E; nedoločen čas; vozniški izpit kategorij: C, E; do 24.01.02; TILIA, D. 0. 0., BUČEČOVCI 8, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VOZNIK; nedoločen čas; vozniški izpit kategorij: C, E; do 28.01.02; MARKO FILIPIČ, S. P., POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER
PRODAJALEC
TRGOVSKI POSLOVODJA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: SREDNJA EKONOMSKA ŠOLO’ do 28.01.02; TILIA, D. 0.0., BUČEČOVCI 8, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
KUHAR NATAKAR
KUHAR - NATAKAR ZAŽELENA DODATNA ZNANJA (EKONOMIJA, RAČUNALN., POSLOVANJE); določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ODGOVORNOST, POŠTENOST, RESNOST, AMBICI0Z., VSESTRANS., D0-
- V prostorih firme ICL (Plese 9) so na ogled dela akademskega slikarja Zlatka Gnezde.
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij z naslovom Voda avtorja Lada Klara. - V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in gostujoča razstava keramičnih posod Velika forma.
LENDAVA
- V sinagogi si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Dimeta Temkova iz Makedonije. Pripravilo društvo mladih likovnikov Lindart!
- V Galeriji Lendava je na ogled razstava «del akademske slikarke Suzanne Kiraly -Moss in akademskega kiparja Ferenca Ki-ralya. Razstava bo na ogled do 31. januarja. PUCONCI
V prostorih občine je na ogled razstava slikarskih del Milana Balažiča z Vaneče, člana likovne sekcije Likos iz Murske Sobote.
MORAVSKE TOPLICE
V zdraviliški galeriji Ajda je do 27. januarja na ogled prodajna razstava del Ernesta Bransbergerja in Lojzeta Veberiča z naslovom Od slovenskih Alp do slovenskega morja.
LJUBLJANA
V Galeriji Krka do 20. februarja razstavljata Laszlo Nemes in Dubravko Baumgart-ner.
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 5	14	12	0	6	37
BRE ROČNE SPRET., DEL. IZK.; PROŠNJE PISNO Z DOKAZILI IN PRIPOROČILI; do 25.01.02; SANDRA HABJANIČ, S. P., ERBIJA, GABERJE 23, LENDAVA -LENDVA
KUHAR
KUHAR - NATAKAR; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: NATANČNOST, PRIJAZNOST, UREJENOST; do 29.01.02; BIM Z ZVEZDICO, D. 0. 0., OKREPČEVALNICA »KAVA BAR NATHALlE«, CIRIL-METODO-VA ULICA 50, MURSKA SOBOTA
KUHAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: PEKA PIC V KRUŠNI PEČI, MOŽNOST ZAPOSLIT. ZA NEDOLOČEN ČAS; do 20.02.02; DINO TURIST, D. 0., 0. RADENCI, KAPELSKA CESTA 5, RADENCI
NATAKAR
KV NATAKAR; določen čas 3 mes.; do 25. 01. 02; ALEKSANDRA LASLO, S. P., GOSTIŠČE ROSA, ŽITKOVCI 65, DOBROVNIK -DOBRONAK
STREŽBA IN PRIPRAVA PIJAČ; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo s preglednicami - osnovno; do 01.02.02; SUZANA GJERGJEK, S. P.. NEGOVA 17, SPODNJI IVANJCI
NATAKAR; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 25.01.02; DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ, D. 0. 0., LEDAVSKO NASELJE 16, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
NATAKAR (DE DOLGA VAS); določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno, italijanski jezik -govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DOVOLJENJE ZA DELO IN GIBANJE NA MP, HIG. IN ŽIVIL MINIM., IZPIT IZ VARSTVA PRI DELU; do 25.01.02; KOMPAS, MEJNI TURISTIČNI SERVIS. D. D., LJUBLJANA, PODRUŽNICA G. RADGONA, KERENČIČEVA 9, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2
MESARSKI TEHNIK
DELO V MESNOPREDELOVALNEM OBRATU; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: USTREZNI (ŽIVILSKI) POKLICI IV. ALI V. STOP., LAHKO TUDI KUHAR, NATAKAR ■ALI S V. STOPNJO Z VOLJO DO DELA IN
IZOBR.; do 09.02.02; MESARSTVO KODI-LA, D. 0. 0., MARKIŠAVCI 44, MURSKA SOBOTA
LESARSKI TEHNIK
RAZREZOVALEC HLODOVINE - ŽAGAR,
RAZREZ HLODOVINE, MERJENJE HLODOVINE; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: 3-ALI 4-LET. STROJNA ALI KMET. ŠOLA; DEL. NAJ IMA SMISEL ZA UPRAV. STR., NAJ BO ZDRAV IN NAJ IMA VESEL. DO DELA; do 13.02.02; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK (MONTIRANJE IN PRILAGAJANJE RAČUNAL. TER RAČ. OPREME, PREGLEDOVANJE IN TESTIRANJE RAČ. IPD.; določen čas 6 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: RAČUNALNIŠKI TEHNIK; POSLATI PROŠNJO S PREDSTAVITVIJO; VESELJE DO DELA IN RAČUNALNIKOV; do 25.01.02; IPC, RAČUNALNIŠKE STORITVE, M. SOBOTA, SLOVENSKA 25, MURSKA SOBOTA
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
SERVISER RAČUNALNIKOV - SVETOVALEC PRODAJE V PE M. SOBOTA; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: poznavanje računalniških omrežij ■ zahtevno, poznavanje . operacijskih sistemov - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: PROŠNJE POSLATI NA NASLOV V M. SOBOTO; do 01.02.02; NETSTORE, D. 0. 0., PE MURSKA SOBOTA, CANKARJEVA UL. 14, MURSKA SOBOTA
GRADBENI TEHNIK
NAPREMIČNINSKI AGENT; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: INŽENIR GRADBENIŠTVA; do 25.01.02; DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ, D. 0. 0., LEDAVSKO NASELJE 16, MURSKA SOBOTA
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: 3 MES. POSKUSNO DELO, LASTEN PREVOZ, ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT Z DRUGO IZOBRAZBO V.,VI. ALI VII. STOPNJE; do 29.01.02; ADRIATIC, ZAVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov -osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSL.,
Murska Sobota
Četrtek, 24. januarja: ob 18.00 ameriška romantična komedija Blondinka iz Harvarda, ob 20.00 ameriška drama Snif Petek, 25. januarja: ob 18.00 Snif, ob 20.00 Blondinka iz Harvarda Sobota, 26. januarja: ob 18.00 Blondinka iz Harvarda, ob 20.00 Snif Nedelja, 27. januarja: ob 18.00 Blondinka iz Harvarda, ob 20.00 Snif Sreda, 30. januarja: ob 18.00 in 20.15 ameriška vojna drama Corellijeva mandolina
Ljutomer
Sobota, 26. januarja: ob 19.30 ameriška srhljivka Niti besede Nedelja, 27. januarja: ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija Ameriška ljubljenca
Gornja Radgona
Petek, 25. januarja: ob 18.30 ameriška komedija Je sploh lahko še slabše?, ob 20.30 ameriška vojna drama Corellijeva mandolina Nedelja, 27. januarja: ob 17.00 Corellijeva mandolina, ob 19.00 Je sploh lahko še slabše?
DRUGA USTREZ NA SMER; POSKUSNO DELO 3 MESECE, LASTEN PREVOZ; do 09.02.02; ADRIATIC, ZAVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 4
KOMERCIALIST; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: STROJEPISJE; do 25.01.02; RODOS, D. 0. 0., GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALNI TEHNIK (ZBIRANJE NAROČIL IN PRODAJANJE: POSREDOVANJE SPLOŠNIH IN POSEBNIH INF0RM.; DEMONSTRIRANJE UPORABE RAČ.; določen čas 6 mes.; jeziki: angleški jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC, KOMERCIALIST, PRODAJALEC ALI TRGOV. POSLOVODJA; POSLATI PROŠNJO S PREDSTAVITVIJO; do 25.01.02; IPC, RAČUNALNIŠKE STORITVE, M. SOBOTA, SLOVENSKA 25, MURSKA SOBOTA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
RAČUNOVODKINJA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik -govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ZNANJE KJNIGOVOD-STVA; do 25.01.02; IGOR IVAJNŠIČ, S. P„ IKS DAVČNO SVETOVANJE LJUTOMER, STARI TRG 3, LJUTOMER
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
PROUČEV. PSIHOL. FAKTORJEV V DIAGNOZAH, TERAPEVT. ZDRAVLJENJE, TERCIAL. PREVENCIJA PSIHIČNEGA ZDRAVJA, DELO V TIMU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: zaposli se lahko klinični psiholog, zaželene del. izkuš., poskus, doba 4 m., ustrezna znanja za delo z osebami posebn. potreb; do 01.02.02; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
DIPLOMIRANI PSIHOLOG SPECIALIST
PSIHODIAG. IN SVETOVALNO DELO, PSIHOL. POROČILA, IZDELOVANJE PROGRAMOV, DELO V TERAPEVTSKIH SKUPINAH, TIMU ...; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 4 MES., ZAŽELENE DEL. IZKUŠNJE, USTREZNA ZNANJA ZA DELO Z OSEBAMI S POSEBNIMI POTREBAMI; do 01.02.02; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT IVS)
ORGANIZIRA IN IZVAJA FIZIOTERAPIJO ZA STANOVALCE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: VIS. ŠOLA ZA ZDR., SMER FIZIOTER.; ZAPOSLI SE LAHKO TUDI VIŠJI FIZIOT. OPRAVLJEN STRCK. IZPIT; POSKUSNA DOBA; do 01.02.02; DOM LUKAVCI, P. O, LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Delimo vstopnice za kino
Dopolnjeni naslov nove filmske uspešnice je Gospodar prstanov, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Lidija Smej, Vezna ulica 10, 9233 Odranci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Kdo je avtor knjižne uspešnice Gospodar prstanov?
Odgovor:..........................................
Kupon št. 4
Odgovore pošljite do 29. januara na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MUBSKEM VALU: NSTSNMV
1.	SOMETHIN’ STUPID - Nicole Kidman & Robbie Williams
2.	GOD GAVE ME EVERYTHING - Mickjagger
3.	HERO - Enrique Iglesias
4.	PAID MY DUES - Anastacia
5.	I’M SLAVE 4 YOU - Britney Spears
6.	THE MUSICS NO GOOD W1THOUT YOU - Cher
7.	PER ME PER SEMPRE - Eros Ramazzotti
PREDLOGI:
PACIFIC COAST PARTY - Smash Mouth
LOVE SONG - Right Said Fred
SHIT ON THE RADIO - Nelly Furtado
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	LE SPOMINI - California
• 2. SONCE MOJ PRIJATELJ - Damjana Golavšek
3.	ŠE EN GUMB - Zoran Predin Band
4.	DAL TI BOM PESEM - Kontrabant
5.	SLEPA SREČA - Tinkara Kovač
6.	LOLA - Avia band
7.	SVET JE TEATER - Posodi mi jurja
PREDLOGI:
NOREC - Lara Banica
KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Julija
MOJ PLANET - Katrinas
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA
1.	ZVEZDE ŽARIJO - Korado & Brendi
2.	HUDO JE, ČE MOŽ NE SME - Lisjaki
3.	IRHARCE IN ČRN KLOBUK - Slovenski muzikanti
4.	POLJUBI ME - Kraški kvintet
5.	DOMOTOŽJE - Ptujskih 5
6.	MALI RAJ - Alpski kvintet
7.	MAMINA PEKA - Zarja
PBEDLOGI:
NA KRAVJEM BALU - Veseli planšarji
COWBOY JOE - Igor in Zlati zvoki
ŠOŠTANJČANKE - Tapravi faloti
LESTVICA OBMUBSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	NA SKRIVMA - Dorina & Dejan
2.	OTOK LJUBEZNI - Alenka Husič
3.	BILIČE - Nikola
4.	WALTZ-MIX - Skupina Karmen
5.	TI SI MI LUČ PRIŽGAL - Blanka Keršič
6.	ČIK PAUZA - Ten High
7.	LJUBEZEN IN SMRT - Gnila jajca
PBEDLOGI:
OSTANI TU-Jože Kovač
VERJEL SEM - Brane Drvarič
LJUBEZEN JE NARAVNA STVAR - Darko Kegl
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 31. januarja 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 4 ■ glasujem za skladbo
NSTSNMV:.................................................     |
I 7 VELIČASTNIH:.........................................j..	|
GLASBA
| NAŠEGA SRCA: .............    1..........................„	|
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
| GLASBE »DOMAČA PLOŠČA« ................................... |
Ime-in priimek ter naslov:.....................  ,..........
I---------1----------------------------------'-----------------1
DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC
SOCIALNI DELAVEC; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: DELO Z BAZAMI PODATKOV - OSNOVNO, UPORABA INTERNETA - OSNOVNO; VOZNIŠKI IZPIT KATEGORIJE B; drugi pogoji: STROK. IZPIT IZ PODR. SOC. VARSTVA IN IZ ZAKONA 0 UPRAVNEM POSTOPKU; DRUGI POKLIC: SOC. DELAVEC SOC. PEDAGOG, VIŠJI UPRAV. DELAVEC; do 29.01.02; CENTER ZA SOCIALNO DELO, SLOVENSKA ULICA 44, MURSKA SOBOTA
DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE
VETERINAR (DR. VET. MED. - 2 IZVAJALCA), POSKUSNO DELO 3 MESECE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 24.01.02; NABERGOJ, D. 0. 0., VETERINARSKI INŽENIRING, MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 30, MORAVSKE TOPLICE
B O R Z
ZNANJ,
je intormacij-
sko središče, v katerem brezplačno zbira
mo in posredujemo podatke med ljudmi,
ki znanje iščejo,'in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samimi In katera znanja se trenutno iš
čejo in ponujajo?
- Išče se znanje statistike za fakultete.
- Ponuja se znanje japonskega in nizozemskega jezika.
- Išče se znanje arabskega jezika.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.

Z.AUNJA O I KAN
24, januar 2002 w
Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije, 23. januarja 2002						
država	ozn. val.	šifra	enota	nakupni	srednji	prodajni
EMU	EUR	978	1	221,5584	222,2251	'222,8918
Hrvaška	HRK	191	1	29,2807	29,3688	29,4569
Madž.	HUF	348	100'	91,1200	91,3900	91,6600
Švica	CHF	756	1	150,8534	151,3073	151,7612
ZDA	USD	840	1	250,7168	251,4712	252,2256
V. Brit.	GBP	826	1	357,9296	359,0066	360,0839
Nogomet
Diego Romero pri Muri?
ogometaši Mure, ki nabirajo moči v Fazaneriji, so dobili še eno okrepitev. Na priprave v Murs-
ko Soboto je prišel 36-letni Argentinec Diego Arrmando Romero.
Gre za veznega igralca, ki je igral za argentinskega prvoligaša In-dipendiente iz Buenos Airesa. Argentinec bo prvega februarja odpotoval z nogometaši Mure na 10-dne-vne priprave v Crikvenico. (F. M.)
Apače
»Že sedaj pa lahko z gotovostjo trdim, da bodo v stečajnem postopku poplačani le ločitveni upniki Gidgrada,« je povedal Miran Žilavec
' 4j P I
Metka PALATIN, s. p.
M. Sobota, Lendavska 15, tel.: 02/521 13 33
rostovoljno gasilsko društvo Apače, ki letos praznuje 120-letnico, bo pripravilo v jubilejnem
letu vrsto tekmovanj in drugih prireditev.
Osrednje praznovanje bo že 19. maja, za 1. september pa napovedujejo deseto meddržavno tekmovanje gasilcev Slovenije in Avstrije. Pomerilo naj bi se jih celo osemsto. Občni zbori v šestnajstih PGD na območju gornjeradgo-snke občine bodo med 25. januarjem in 9. marcem. Tokrat bodo le pregledali lanske aktivnosti in sprejeli programe za letos, ne bo pa volitev novih vodstev. (F. KI.)
vabila, konfeti, limuzina, cvetje, pecivo in torte, fotografiranje, snemanje, moške obleke, srajce, telovniki, askoti, kravate, izposoja in prodaja poročnih oblek

Slovensko okno prihodnosti
OKNA-V RATA-SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica . Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/6561611 so mr
rsak čemet s po-r TSttij pnrfajaitatA. 'kjer	apr. m aa prmaiJi
IDnMam je mater v'asi šdtmna jr idoMf

Po treh letih molčečnosti in upognjenih glav je prišlo do premika glav članov lovskih društev v odnosu do zveze. Po virih, ki imajo vpogled v delovanje zveze, je ta delovala tri leta nezakonito, saj ni bilo sklicanega občnega zbora in ne opravljenega pregleda poslovanja, čeprav je vsem vodilnim potekel mandat. Člani, ki letno plačujejo po sedem tisočakov članarine za delovanje zveze, so izrazili negodovanje. Na zadnjem sestanku pa naj bi se pokazalo, da je profesionalni tajnik zveze Božidar Radišič posloval precej po domače in naj bi posloval tudi v svojo korist. Šlo naj bi tako daleč, da je bil celo na študijskem lovu v Afriki. Ko se je položaj zaostril, je menda ponudil odpoved, toda najbolj vztrajni se s tem niso strinjali in preden naj bi ga nagnali, bo moral položiti račune. Lovcem tudi ni jasno, kako je postala lastnica rakičanskega strelišča LD Rakičan, ko pa papirji, ki jih hrani eden od članov gradbenega odbora, kažejo drugače, namreč da so strelišče financirala društva.
»Poslovna uspešnost lanskega leta se pozna pri ustvarjenem dobičku, ki je dosegel tako kot leto prej sto milijonov tolarjev. Vendar pa bi bilo naše poslovanje brez prihodkov od prodaje na trgu, ki nam zagotavlja poslovno uspešnost, težko,« je povedal direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc.
»Tovarna je bila še pred letom v ekspanziji, povpraševanje tujih partnerjev po izdelkih pa je bilo večje od proizvodnih zmogljivosti, s prvimi težavami smo se začeli srečevati v začetku lanskega junija. Tudi tuji partnerji so se verjetno pri oceni položaja na tržišču nekoliko ušteli in jih je padec povpraševanja presenetil. Proizvodnja gradbene mehanizacije je dejavnost, ki recesijo v gradbeništvu občuti na koncu, kriza pa je bila tako močna, da se je povpraševanje po gradbeni mehanizaciji zmanjšalo kar za tretjino. Najhuje je bilo na prehodu iz lanskega junija v julij, saj se je proizvodnja vrednostno zmanjšala za več kot 40 odstotkov, največji izpad pa so zabeležili pri največjem nemškem partnerju, za katerega je dotlej delalo trideset odstotkov proizvodnih zmogljivosti tovarne,« pravi Štefan Banfi.
Požar na tržno usmerjeni kmetiji
Štefan Prša - Štrkec je žel časa odsoten. Po neuraM formacijah naj bi se mudil/ svetovalni terapiji v Trzinu, It ti pa potrebuje mir za piiPs in analizo dokumentacije, n bi jo predal prisilnemu upi telju.
Šalovski župan je zapresti prekvalifikacijo svoje obči Občina naj bi se prelevila vi/ Ijiškonepremičninski, lovsM druge vrste operacijski'ti niring.
Ajta se te dni malo manj 9 na sedežu soboške zadrt Menda naj bi se mudili na tj nu v okolici Dokležovja,! analizirajo sledljivost prašil ki so poniknili. Kot kaže, 4 tega ni problematična mat na obremenitev zadruge, at zaradi nepobrane premije. 1 Hkrati ko je soboški Potrt dobil nalepke Živil in ko je 9 blagovna znamka v počasti zatonu, se je premaknilo nb pitalskem trgu. Živila so dti ceno, toda kdo jim jo je ti dvignil, se zaenkrat samo uS' čeprav se v dobro ob vešči krogih ve, kam se lastniški gibajo.	1
v
Boriš Sovič rešuje ^tI lahko zapisali, cal posvet prizade j za gradnjo avtoceste od N ra do Lendave. Preve J bi bilo res. Sovič od va ( rje, da mu je to uspe .Pj kazuje vladni dokument	1
rega je jasno razvidno d ob že zgrajenih stmpaJ dnje avtoceste od Znk	J
pesnice. Daje res	j
zujejo pripravljalna d lečniku-Tuditus o ®	1
trojanski konj - Pr 0 | nerjevimi goricam'. j kreni skrbi Mariborčane murske interese.
* * *
Vsem, ki zacije na zdravljenje v IJ j priporočamo, da cej m ।
vrnila stroškov, n	J
prekmurske državne seM Jožice Maučec, i	J
veliki zaskrbljenosti za P J sko zdravje toliko odg in jim bo te stroske b , ma pokrila. To bo m0 tudi iz praktičnih raz^ J lahko pokazala usp J stične popravke zdra ^ stanja te še od boga P regije>
* * * 1 ^1L V Murski Soboti je za lom še en paradrza d</j bi bil ustvarjen p° P°^ dnjem času razvpitihJ SOD-a ali še katereg bi bilo veselje. dela, kije zavellkeM kapitaliste in za d° 5 J cionalnega interesa P kurentno blago.
»Žena Jožica je odšla z doma po opravkih, otroka Boštjan in Nataša pa sta bila v šoli v Mariboru, tako da sem bil v torek dopoldne sam doma. Iz stanovanja sem kmalu po deseti uri opazil, da gori v gospodarskem poslopju,« je včeraj povedal Branko Roškar, mož in oče mlade družine s Kokolajnščka. Obiskali smo jih, da bi se na kraju samem prepričali o velikem gmotnem prikrajšanju, ki je posledica požara na gospodarskem poslopju, katerega tloris temeljev je bil 10 krat 8 metrov. Ker pa so bile z več strani strešni podaljški oziroma lope, je bila dejanska velikost 12 krat 18 metrov. Sreča v nesreči je, da je bilo to poslopje, v katerem so silosi s krmo, v preostalem delu pa so bili slama in stroji, ločeno od drugih.
»Kot vidite, nič ni ostalo, ampak je zgorelo vse ostrešje. Zgoreli so tudi traktor Ferguson, električna drobilnika, osem kubičnih metrov drv, petsto bal slame ... Goreti je začela tudi nova samonakladalna prikolica, a sem jo uspel rešiti. Hvaležen sem sosedom in drugim, ki so gasili, pa tako tudi gasilcem od Svetega Jurija ob Ščavnici, s Stare Gore, z Grabšinskega brega, iz Vitomarec in Biša. Kljub temu je škode Za okrog osem milijonov tolarjev.«
Roškarjevi so tržno usmerjena kmetija, od katere živijo vsi štirje člani. Imajo trinajst hektarjev svoje zemlje, deset hektarjev pa v najemu. Redijo triindvajset krav molnic in nekaj telic, za farmo Podgrad pa 'storitveno krmijo sto petdeset bekonov. Premoženje imajo sicer zavarovano, vendar jim bodo prav gotovo pomagali vsi ljudje dobre volje, kajti nihče ne more reči, da se ne bo kdaj kaj hudega zgodilo tudi meni, tebi.... da bo potrebna pomoč bližnjega. - Foto: Š. S.
Ulica:
Kraj:
Ime in priimek:
NAROČAM VESTNIK
(najmanj za eno leto)

Pošta:
Podpis:
Datum naročila:
VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico!
Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
iHmin		j if
24. januar, četrtek,		ROK
25. januar, petek,		DARKO
26. januar, sobota,		PAVLA
27. januar, nedelja,,		VITO
28. januar, ponedeljek,		TOMAŽ
29. januar, torek,		BRANKO
30. januar, sreda,		MARTINA
26. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 32 minut, zašlo pa ob 16. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg že slabih devet ur in pol. 28. januarja ob 23. uri in 52 minut bo na nebu nastopi! ščip.
SESEDA Ul