55. številka. Ljubljana, v torek 9. marca 1897. XXX. leto. Izhaja vsak dan ivrccr, izimSi nedelje in praznike ter velja po poŠti prejeman sa avstro-ogersk e defele zrn vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko reč, kolikor poštnina zna&a. Za oina ni la plačnje se od fitiriatopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i niti. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifitvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor. (XVI. seja dne 6 marca 1.1.) Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje •uje odgovarja dež. predsednik baron Hein na Hribarjevo interpelacijo glede licejalne knjižnice in pravi, da se za to zgradi posebno poslopje, dokler pa tega ni, da se vzamejo nekateri primerni prostori v najem. PoaL Grasselli poroča o § 3. C. letnega poročila dež. odbora in predlaga, naj se odobri in naj ae vzprejmeta resoluciji : 1. Dež. odbora se naroča, poskrbeti, da bode tako državnim okrajnim, kakor deželnim okrajnim zdravnik oca omogočeno, o priliki infekcij oz nib bo-leznij pri izvrševanji svojega uradnega posla najpotrebnejša zdravila pri sebi imeti in jih takoj lebko bolnikom dajati. 2. Deželnemu odbora se naroča, zdravstvenim BBfftopom priporočiti, da poakrbe" v slučaji infek-cijoznib bolezni) poleg zdravniške pomoči in adravil tali za potrebno postrežbo. Posl. Pak i Ž nasvetuje, naj se v prihodnjem proračuna določi primeren znesek za uvedbo zdravniških uradnih dnij, in sicer iz dež. zaklada. Posl. dr. Schaffer opozarja na nevarnost, d« bi se vsi jednu ki treski zvalili na dež. zaklad, in ae izreče zoper resolucijo. Zbornica odobri poročilo in vzprejme nasve-tovane resolucije. Posl. Grasselli poroča o § 7. B. letnega poročila in predlaga, naj se odobii. — Sprejeto. Poel. A ž man poroča o § 4. letnega poročila, predlaga, da se odobri in nasvetuje resolucijo glede podpore nekim oškodovancem. Dež. predsednik baron Hein pojasni, da je vlada že ukrenila, kar treba glede dotičnih oškodovancev, vsled česar poročevalce svoj predlog umakne. Poročilo se odobri. Posl. Ažman poroča o § 9. „ustanove" in predlaga, naj se odobri. Zajedro nasvetuje dve resoluciji, kateri pa zbornica odkloni, dočim poročilo odobri. Posl. Psrdan poroča o letnega poročila § 7. a ,dež. prisilnica" in predlaga, naj se odobri. — Sprejeto. Posl. pl. Lenkh poroča o § 7. b istega poročila in predlaga, naj se odobri. — Sprejeto, Posl. Ažman poroča o § 8. letnega poročila mšolstvo" in predlaga, naj se odobri. Zajedno nasvetuje resolucijo, naj se na dekliških šolah v mestih in trgih nastavijo redovnice ali šolsks sestre kot učiteljice, če se za to izreče okr. Šolski svet. Posl. Pa ki Ž predlaga, naj dež. odbor za zgradbo nove štirirazrednice v Loškem potoku ustavi v proračun za 1. 1893 primeren prispevek. Zbornica odobri poročilo in vzprejme nasve-tovani resoluciji. Posl. dr. Žitnik izjavlja, da takrat ni pazi, ko bo je lani sklepalo o obl:gatnem pouku staven • ščine na nemških in nemščine na slovenskih ljudskih šolah ter predlaga resolucijo, s katero se naroča dež. odboru, naj izposluje, da se naredba c. kr. dež. šolskega sveta z dne 10. septembra 1 895. št 2139 premeni tako, da naj bode drugi dež. jezik na štiri- in večrazrednih ljudskih šolah obligaten uč i predm« t samo, če to zahtevajo razmere in tiet:, ki šolo vzdržujejo. Po daljši debati, v kttero posežejo dr. Schaf fer in dež predsednik baron Hein, ki govorita odločno zoper Žitnikov predlog, ter posl. Hribar, ki se izreče odločno za ta predlog, se poročilo odobri in sprejme Žitnikov predlog. Posl. Perdan poroča o § 8 B letnega poročila in predlaga naj ss odobri in naj se izreče zahvala HI učnemu ministerstvu in kranjski hranilnici za pospeševanje obrtnega pouka. Posl. Murni k utemeljuje resolucijo: dež. zbrr prziravlja z veseljem namero naučnega mini-steretva, ustanoviti v Ljubljani meh.- tehnično šol i in se zaveže Tfodpirati ?avod po svoiih mečeb Poročilo ee odobri, resolucija se sprejme. Poni. Schvveiger poroča o § 8 C. „grmska šola" in predlaga, naj se odobri, kar se zgodi, ko ae posl. vitez Langer izreče zoper to, da se ravnateljstvo grmske šole podredi posebnemu knrato-riju in se poel. PovŠe izreče, naj se skliče enketa, da pregleda grmske razmere. Posl. Grasselli poroča o § 11. letnega poročila in se čudi, da dež. odbor ni predložil obljubljenega poročila glede 3°/, drž. posojtla v znesku 1,500.000 gld. Posl. Murnik pojasni stvar in naznani, da se predloži predloga v prihodnjem z-sedanju. Pesi. Hribar izreka svoje veselje, da se je stvar dognala ter utemeljuje željo, naj bi se dovolilo, da ee 3% drž. posojilo vknjiži pred breobrsst-nim drž. posojilom. Dalje razpravlja o postopanju vladnih organov, kateri ne priznavajo 25letn« davčne oprostitve tistim posestnikom, ki so morali demolirati svoja poslopja, a ne vsled naročila drž. tehnikov, graja, da se ne postopa nepristransko, kadar gre za prenos brezobrestnih posojil in želi, naj bi se omogočil prepis v regulnčne namene prevzetih parcel tako, da bi ne bile obremenjene in da bi ne biio od prepisa plačati pristojbin. Po kratki kontroverzi mej dež. predsednikom baronom H sinom in posl. Hribarjem se odobri pore čilo, na kar se seja zaključi. Predno je bila večerna seja, je imela zbornica tajno sejo, v kateri je rešila neke personalne zadeve. V javni seji poroča posl. dr. Papež o nredbi stenogr*takega posla v dež. zboru in predlaga: 1 ) Deželni odbor se pooblašča, naj v ta namen, da uredi ttenografski posel v deželnem zboru, nastavi sposobnega zborničnega stenografa z letno plačo 1000 gld., katere je 500 gld. prevzeti na stroške za stenografe, 500 gld. pa na upravne stroške, in sicer za sedaj kot začasnega ; 2) deželnemu odboru se dovoljuje v poravnavo drugih stroškov, kar jih bode z organizacijo scenografske pisarnice, za 1897. leto 1250 gld. kredita. — Sprejeto. PobI. baron Schvvegel poroča o sistemizo-vanji novih stopenj pri dež pomočni pisarni in pri dež. knjigovodstvu in preJlaga : 1 ) Pri deželnem pomočnem uradu ustanovi se nova stopnja kanclij-skega rficijala II. razreda z užitki VI. plačilnega razreda proti opustitvi službe diurnista z letno rrezdo 000 gld. 2) Pri deželnem knjigovodstvu ustanovite se dve novi stopnji računskih cficijalov II. razreda z užitki VI plačilnega razreda proti opustitvi stopnje akcesista ter se slednjič sedanja LISTEK. Letošnji potresi na Kranjskem. (Konec.) Ne glede na posledice, ki jih imajo včasih potresi, so ti dogodki vsikdar z znanstvenega stališča preznamenita gibanja, ki polagoma — tisoč' in tisočletja se ponavljajoča — preminjajo obličje zemlje. Nalcga znanstvene preiskave je, izpoznati njih vzroke, njih bistvo in njih geološke učinke. Ti, doslej še v marsičem tajinstveni pojavi podzemeljskih sil, se dado preiskati le na podlagi mnogih opazovanj, pridobljenih iz vseh krajev potresnega ozemlja. Zatorej je v nekaterih deželah dandanes opazovanje potresov urejeno tako, da pošljejo vselej, kadar se pojavi podzemeljski sunek, razumniki iz mnogih krajev potresnega ozemlja poročila ali naravnost bližnjemu geoleškemu zavodu, ali pa od tega postavljenemu poverjeniku. Po zagrebški katastrofi je poslala cesarska akademija dunajska geologa Withnerja, da preuči pojav na prizorišču samem. Na podlagi IaBtnih opazovanj in združenih poročil več kot 1000 poročevalcev je priobčil petem Wahner znamenito študijo o zagrebškem pot remi, ki nam je prvikrat temeljito pojasnila fizikalno bistvo potresnega gibanja. S tem je bil storjen važen korak v izpoznavanju tajinstve-nega, podzemeljskega pojava. — Jugoslovanska akademija znane si je kmalu po imenovani katastrofi uredila opazovanje potresov na Hrvatskem. Isto je zasnovalo pred letom dnij „Muzej. dru8tvo" za Kranjsko „na korist znanost«, pa tudi — to trdno upamo" — tako pravi društveni odbor v svojem javnem pozivu na sodelovanje (Izvestja 9P>. I.) — ,un splošno korist človeštvu ; saj se že dostikrat Čisto znanstvene preiskave porodile iznenedne prak-tiSke uspehe". — Cesarska akademija znanosti na Dunaju se js odločila iztočasno, da uredi potresno opazovanje temeljito in trajno po vseh avstrijskih deželah . .. Jaz sem prevzel nalogo pridobivati po Kranjskem in Goriškem poročevalcev in zbirati njih poročila. Soglasna zasnova akademijo in muzejskega društva ni ostala brez odziva. Iz mnogih krajev so izjavili razumniki, da hočejo sodelovati drage volje. Oglasili so se duhovniki, zlasti pa učitelji, tudi nekateri zasebniki, in po nekaterih letošnjih potresih mi je dofilo do 20 poročil iz raznih krajev zaziba-nega ozemlja. Zlasti po okraju ljubljanske okolice je poročanje marljivo in vestno. Žal, da po drugih okrajih zanimanje ša ni toliko. Zatorej doslej še ni bilo možno niti v jednem slučaja spo- znati, kako daleč na okoli s-j je zornija zatresla. Prav to pa je bistvena zahteva. Po potresa z dne 2. februvarja je došlo povoljno število poročil iz krajev mej Ljnbljano, Škofjoloko in Kamnikom, tudi iz Gor. Tuhinja, a nijedno iz Kranja, Litije in Trojane ter okolice teh krajev. Poročili iz Krope in Št. Jarneja na Dolenjskem sta čisto csamljeni! Ali je gibanje zemlje preskočilo Kranj in njega okolico, ter se še le v Kropi pojavilo zopet? Kako daleč je seglo na Gorenjsko, na Notranjsko stran in na Dolenjsko? Ali hm gibanje ni čutilo v Višnji gori, Trebnjem, Novem mestu, Mokronogu, nego le v Št. Jerneju in sicer istočasno kakor po ljubljanski kotlini? Ali naj ae sklepa, da je bilo gibanje podobno gibanju gogalioe, in 8e torej pojavilo le na severnem in južnem robu sveta, ki leži mej kamniškimi planinami in Gorjanci, v sredi pa ne ? Želeč pojasnila na taka vprašanja, obrnil sem ee po vsakem letošnjem potresu na 50—GO gospodov, bivajočih v raznih kraji b, v središču in ob dozdevni periferiji zatresenega ozemlja, ter sem poprosil, naj se mi kratko sporeči, ali in kako ee je pojavil sunek. Zahvaljujem gospode, ki so se odzvali, ali žal : dve tretjini pismenih prošenj sta ostali brezuspešni in vsa znanstvena preiskava je onemogočena I stopaj« računskega oficijala II. razrada spremeni v ono I. razreda extra atatam z užitki V. plačilnega razreda. — Sprejeto. Posl. Kalan poroča o mestne obdane ljubljanske posojilih za elektrarno in za topničarako vojašnico ter predlaga: a) Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje se za zgradbo elektrarne poleg 400 000 gld., za katerih najetje je deželni zbor v svoji XIV. seji dne 14. februvarja 1895 dovoljenje dal, najeti de 13.600 gld., katere bode amor-tizovati v 42. letih ter obrestovati tako, da letna anuiteta za obrestovanje in amortizovanje ne bode presegala 5 25%. b) Pod istimi pogoji dovoljuje ss mestni občini ljubljanski za zgradbo topničarako vojašnice najeti posojilo do najvišjega zneaka 432.400 gld. c) Za varnost posojila ad a) sme mestna občina ljubljanska zastaviti elektrarno in dohodke iz nje; za varnost posojila ad b) pa topničarako vojašnico in najemnino, katero bode vsako -časno dobivala od nje. d) Ko bi se ti posojili rea-lizovati imeli po doštevnem kurzu pod pari, sme nominalni znesek posojila dostavnemu kurzu primerno zvišati; vender pa skupni znesek teh dveh posojil in pa onega, ki je bilo za ljubljansko mestno elektrarno dovoljeno v XIV. seji deželnega zbora dne 14 februvarja 1895 v znesku 400 000 gld,, ne sme presegati nominalnih 900.000 g!d. Posl. dr. Papež poroča o stavbi novega poslopja na mestu sedanjega dež. dvorca in predlaga po daljši kritiki predloženega načrta, naj ss dež. odboru naroči, da poskrbi program ia pop:s mate rijala ter naj petem predloži načrte inžanorja Kriškega posebni ekspertizi; ako jih ta odobri, sedež, odbor pooblašča, da odda stavbo ponudbenim potom, a le, če troški ne bodo, uštevši notranjo opravo, znašali več kakor 370 000 g'd., v nasprotaem slučaji naj o tem poroča v prihodnjem zasedanja. Posl. Hribar protestuje proti najina, kakor je poročal dr. Papež. Ako kdo poroča v imeni finančnega odreka, naj poroča tako, kakor mu je bilo naročeno, namreč v i !•.: izjav, katera je čul v dotičnem cd siku Poročevalec pa ja kritikoval načrte. Imam, pravi govora.k, visoko mnenja o zmožnostih in sposobni stih poročevalca dra. Pa-pe!a, ali za kritiko tehničnih načrtov ni sposoban in v to ga finančni cdstk tudi ni pooblasti. Skli ceval se je na nekega etre ko vojaka, katerega je pa sam zaslišal, mesto da bi bil predlagal, naj ga zasliši finančni odsek. Sicer pa se je projektantu zgodila krivica, ker ni bil dotični strokovnjak zaslišan o njegovi navzočnosti. Po kratkem odgovoru po I da. Papeža vzprejmo zbornica stavljeni predlog. Potem se vrši volitev deželnoodborniokoga namestnika iz kurije kmetskih občin na mesto dra Žitnika, in izvolijo kiretski poslanci 8 14 glasovi posl. kanonika Kalana. V komisijo v pospeševanje kredita za javna dala in podjetja voli kurija veleposestnikov posl. Luckmanna, kurija msst in trgov posl. Hribarja in kurija kmetbkih občin posl. Kalana. Na to poreča posl. dr. Maj ar on v iueni odseka za volilno reformo o prenaredbi deželno zborskega vel Inega reda. Govornik eo sklicuje na Napačno bi bilo, misliti, da moki sedanjo potresne dohe za znanstveno preiakr^o nimajo ve 1 ave. Nasprotno, menda ae r.v v udarcih, ki po glavitnerr.il slede, javl;ajo eni podzemeljski činitelji posamezno, ki so pri ki.taf-.lroT.iem delovali skopuo. Zato je tem lagje priti njim na sled in tako posredno tndi prvotnemu slovitemu pojava! — Poskusil sem s tem sestavkom pojasniti v nadpisu imenovane prirodne pojava, kolikor vzbujaj 3 splošno človeško zanimanje in pokazati, koliko veljavo imajo za domczaanstvo in vedo sploh, ter sem ob i In- m na kratko razložil namene in pota zuau-stvene raziskave. Naj bi torej slovensko razumništvo to preiskavo pospeševalo z marljivim porotevanjem kolikor možno. Trud, ki ga posamezni žrtvuje s kratkim poročilom, je majhen. Ai VBi prispevki združeni v roki strokovnjaka obetajo vreden mpeb. Naj bi tudi domači časniki zopet objavljali došla jim poročila in tako podpirali znanstveno zasnovo muzejskoga društva in cesarske akademije! — Dobro došlo mi je vsako, če tudi prav kratko poročilo — ld da je zanesljivo — o potresih, ki s d se pojavili lani in letos na Kranjskem in Goriškem. Ferdinand Seidl, C. kr. real profesor v Gorici. predloženo tiskano poročilo in predlaga, naj »s o đotičnem zakonskem načrtu začne specijalna debata. Posl. dr. Žitnik govori o namena predloge in prizna, da je v dež. odboru izjavil, da ss ne more izreči za tajne volitve. Pravi, da je on za svojo osebo za tajne volitve, a večina njegovih pristašev da še ni sa tajnost volitev. Vsled tega hoče stranka, predno se izreče za tajne volitve, vprašati volilce, kake volitve hočejo. Govornik pravi, da je že v odseku za volilno reformo rekel, da njegova stranka za sedaj ne sprejme tajnih volitev ia utemeljeval to s tem, da stvar ni vsč naj na. Nama je bila, dokler ae je mialilo, da se bodo državnozborske volitve vršile direktno, a ker je zdaj to izključeno, je lahko počakati toliko časa, da vprašajo poslanci svoje volilce. V odsekovem poročila se naglasa, da tudi po uvedbi direktnih in tajnih volitev ša ne bodo odpravljsne vse krivice volilnega reda. Taka krivica je, da imajo veleposestniki nerazmerno mnogo zastopnikov v zbornici. Zategadelj naj se ekrči število veleposestniških poslancev, ali pa naj se v kuriji veleposestnikov da volilna pravica vsem posestnikom, kateri plačajejo 100 gld. direktnega davka. Druga krivica je, da nekateri trgi ne voljo v skupini mest in trgov, nego v kmetkih obSinah, tretja krivica pa je, da tisti, kateri ne plačajejo direktnih davkov ali ne toliko, kolikor znaša cenzus, nimajo zastopnikov v zbornici. Tadi na ustanovitev pete kurijo bo treba misliti. Sioer pa je predložeui zakonski načrt krparija (Klio: Zakaj?), ker je v zakonu rečeno, da 8 1. dnem januvarja 1893. I. nima kot najnižji, za volilno pravico v zmislu § 13. tega zakona potrebni davčni znesek veljati pet goldinarjev, ampak znesek štirih goldinarjev. (Posl. dr. Tavčar: Ž a spet se je blamirali Posl. dr. Majaron: Pa Sa kako!) Govornik pravi, da izjavi v svojem in v imena svojih tovarišev, da gleda tajnih volitev morajo prej vprašati svoje volilce, sicer pa da naj sa odpravijo tudi druge krivice, načrt pa naj se vrne dež. odboru. Posl. baron S c h w s g e 1 konstatuje, da vsega dolzega besedičenja Žitnikovega jedro je to, da je kleri kalna stranka nasprotna tajnim volitvam. Govornik izjavlja v imeni veleposestniških poslancev, da so pripravljeni sodelovati pri rešitvi predloženega načrta volilne reforme, ker žele in zmatrajo za potrebno, da so volitve direktne in tajno, da pa bi ne sodelovali, ako bi se nasvetovale premembe, a katerimi bi se predrugačile ustavne podlage voMnamu reda. Posl. dr. Tavčar opozarja, kako sila težavno je, storiti na polju volilne reforme kak korak naprej. Danes je prilika, storiti tak korak in zagoto viti direktne in tajna volitve. Glas lo klerikalne stranke se je letos z navdušenjem potegovalo za načela, katera je klerikalna stranka danes z vssm prepričanjem zatajila. ^Slovenec" se je u nem al za direktna in tajne volitve (Posl K a 1 a n : Se bo še!) — potem ste v nasprotji s evojim glasilom — in klical: .Narodovci, ne mislite, da bodete vi i z poslovali direktne in tajne volitve, zasluga, da se dobe, bo naša, ne Vaša". Danes pa vidimo, kako klaverno je retirirala klerikalna stranka, dines vidimo, da hoče klerikalna stranka biti grobokop direktnih in tajnih volitev. (Ž.vahno pritrjevanje) Nenaravno in smešno je, če trdi dr. Žitnik, „jaz nisem za to, kar moram predlagati". Ali je tako postopanje vredno poslanca, ki naj pri vsakem vprašmji postopa po svoji vesti in po svojem prepričanji ? Če mi kdo prepričanje vzame, imel bom vsaj toliko sramežlji-vosti, da ne bom vstal in govoril proti svojemu prepričanju V imeni narodne stranke — pravi govornik — izjavljam, da smo za direktne in tajne volitve. Mi smo ki prve prilike, uvesti direktne in tajne volitve, oprijeli z vso ljubeznijo, in če jih ljudstvo ne dobi, pade odgovornost na kleiikalno stranko. Ta stranka se maskira — kajti Zitnikova izjava je navadni maskarada — da bi se mogla umakniti z bojišča in tako preprečiti volilno reformo. Klerikalna stranka trdi, da ne pozna mnenja svojih volilcev. ŽiloHtno je, če kaka stranka ne pozna mnenja svojih volilcev, a sklicavati ee na t > nepo znanje, je predrznost. Ali ne veste, da ne smete prevzsti nikakega imperativnega mandata ? če bodete vaikdar vpraševali svoje volilce, kdaj pridemo potem do kakega sklepa? Namen vašemu nasprotovanju je, pokopati direktne in tajne volitve. To se vidi tudi iz tega, ker je Žitnik zahteval, da naj ss v volilnem reda premene zajedno z uvođenjem direktnih in tajnih volitev, tudi druge točke, dasi ve, da je to absolutno nemogoče. Veleposestniki branijo svoje interese in 8 svojega stališča so napravili precejšnjo koncesijo, da so se izrekli sa direktne ia tajne volitve. Kaj mislite, da so veleposestniki prišli iz blaznice, da bi sami sebe uničili? {Veselost) Mi razmer ne moramo prsmsniti, in če klerikalna stranka zahteva, naj sa zajedno z uvedbo direktnih in tajnih volitev predrugačijo tndi druge točke volilnega reda česar ni mogoče doseči, potem že vemo, pri čem da amo. (Klio: Tako jel) Iz srca obžalujemo, da kleri-kalna stranka nasprotuje direktnim in tajnim volitvam. Postopanje te stranke je v marsikaterih zadevah malenkostno. Vse njeno delovanje meri na to, metati narodni stranki polena pod noge in potem vpiti. Malenkostne narave pač ne morejo dobiti drugih sredstev, a obžalovati je, da ta stranka tndi v tej zadevi poatopa malenkostno. (Živahno pritrjevanje.) Gospod Ažman, danes je prilika, potegniti se za ljudstvu koristno stvar, katera ima zdravo jedro, a kakor ee vidi, ete danes zatajili samega sebe. Govornik konča z izjavo, da je narodna stranka in ostane za direktne in tajne volitve. (Barno pritrjevanje.) Poslanec dr. Žitnik govori konfuzno, da je stranka dolžna pri vsakem važnejšem vprašanju obrniti se do volilcev in jih vprašati za njih mnenje, ter pravi, da je dr. Tavčar v privatnem razgo veru rokel, da prav za prav ni za tajne volitve. (Posl. dr. Tavčar: Kje imate priče? To je jezovi take I) Govornik prizna, da se morda moti in pravi, da upa, da se bodo dali njegovi somišljeniki omehčati in da se izrečejo za tajne volitve. (Vebelost.) Posl. dr. Tavčar pravi: Zitnikova trditev je nesramnost. Govoril som z dr. Žitnikom o »Slovence vem" članku, v katerem uo ss zagovarjale direktne in tajne volitve in dejal, da se mi čudno zdi, da se klerikalno glasilo poganja za stvar, kateri klerikalna stranka nasprotuje. Da bi ae bil jaz kdaj iirekel zoper direktne in tajne volitve, to je naravnost izmišljeno. Ako pa hoče gospod Žitnik fruktificirati privatne razgovore, mu tudi lahko postrežem, samo da imam jaz za to priče, katera po trde, da jaz nič ne zavijam. Ž.tnik je danes z velikim navdušenjem utemeljeval svoj predlog glede sklepa dež. šolskega sveta, da se uvede nemščin kot obligatni učni predmet na slovenskih ljudskih šolah, slovenščina pa na nemških, v privatnem pogovoru pa je povedal, da je stavil svoj predlog same zategadelj, ker je čul zadnjič z galerije klio: BTo sa je blamiral". (Senzacija) Taki so nagibi, kateri vodijo klerikalno stranko, tako je ozadje njih predlogov. Posl. Kal an pravi, da je za direktne in tajne volitve. Ko je spoznal, da so njegovi tovariši proti tajnosti, je izvajal iz tega konsekvence in izstopil iz odseka za volilno reformo. Zdaj se uklanja disciplini in se pridržuje Zitnikovemu predlogu, toliko bolj, ker so direktne in tajne volitve brez pomena, ako se ne premene druge krivice volilnega reda. Posl. G ras se 11 i izreka svoje začudenje, da je Žitnik trdil, da je predloženi zakonski načrt površen. Kot načelnik odseka si ne more prisvajati sodba, ali čudno je vsekako, če član odseka izreka o odsekovem delu tako sodbo. Očitanje pade na Žitnika. V odseku smo pogrešali tistih predlogov, kateri bi načrt popolnih. Prič ukovati je, da takrat, ko pride stvar zopet v odsek, dr. Žitnik ne bo bvojo luči postavljal pod mernik. Z iskreno radostjo — pravi govornik — pozdravljam izjavo Kalanovo glede načrta. Tudi jaz zmatram direktne in tajne volitve za jedino prave, razloček mej nami je le ta, da bi jaz, tudi ako pride stvar o drugi priliki na dnevni red, glasoval za direktne in tajne volitve, Kalan in Žitnik bi pa spet šla vprašat svoje volilce. (Živahno pritrjevanje in veselost) Poročevalec dr. Majaron izrazi svoje začudenje glede izjave klerikalne stranke. Odsek je postopal logično po sklepu dež. zbora, za kateri so glasovali tudi klerikalci. Če so se klerikalci izrekli za direktne volitve, morali bi konsekventno biti tudi za tujne, ker določa državnozboraki volilni red, da ee morajo državnozborske volitve vršiti direktno in tajno tako v kmetskih občinah, kakor v peti kuriji, ako se vrše deželnozborske volitve direktno. Ako sme v državni zbor vsak hlapec voliti tajno, kdo more potem deželnozborskim volilcem odrekati pravico, da volijo tajno? (Odobravanje.) Kazlogi,. 1-tere navajajo klerikalci zoper načrt, ne morejo nikogar prepričati. Mogoče so le dve eventuvalnoeti-Ali so klerikalci sploh zoper tajno volitev, ali pa Ulflli * Dalje v prilogi. ""^H Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 55, dnć 9. marca 1897. sploh ne poznajo vsebine načrta. Ako pravijo, da morajo šele volilce vprašati je to neparlamentarno postopanje. Ali hodijo radi doklad vprašati volilce? Ko bi to Btorili, bi gotovo prišli z odgovorom : Mi ne bomo nobenih davkov plačevali. Sicer pa poslanci po § 7. dež. reda ne smejo od nikogar vzeti naukov in instrukcij. Z izjavo Žitnikovo je klerikalna stranka grešila zoper to določbo. Sicer pa je na pr. težko uganiti, kakega mnenja so kranjsko loški volih i, ko je Kalan za tajnost volitev, glavar Detela pa proti njim. Če se Žitnikovi volilci izrečejo zoper tajne volitve, mora Žitnik odložiti svoj mandat, ker bi delal proti svojemu prepričanju, ako bi glasoval v njih zmislu. Sicer pa je treba volilce le prav vprašati, in vsak se izreče za tajnost. Zbor niča ve, kako daleč sme glede volilne reforme seči. Nam je na tem, da se prej ko mogoče odpravi stara krivica in da se ščitijo volilci pred duševnim in materijelnim terorizmom. Program narodne stranke je odločno za direktne in tajne volitve. Tudi mi vemo, da je v volilnem redu marsikateri nedostatek, a to nas ne sme ovirati, da dosežemo kar se da. Žalostno je, da kmetskim volilcem njih laitni poslanci tega ne privoščijo, kar jim privoščijo mestni in veleposestniški. Naše postopanje je res liberalno in napredno! (Živahno odobravanje.) Šele pred nekaj dnevi smo čuli očitanje, da je zbornica ne-plodovita in da dobre predloge odklanjamo. Neresnica in zlovoljnost te trditve se vidi zdaj. (Klici: Res je!) Danes se kaže, kdo je neplodovit, kdo noče biti plodovit (Živahno pritrjevanje.) Ponujamo vam priliko, da svojim volilcem kaj izposlujete, vi pa pravite, da tega ne marate. Vaše stališče ni bilo iskreno, ko ste nam naložili delo, in ni iskreno danes. Ker ni nikacega uzroka za odložitev, naj se o načrtu začne specijalna debata. (Živahno pritrjevanje ) Posl. dr. Tavčar predlaga, naj se glasuje po imenih. Zoper Žitnikov predlog, naj se načrt izroči deželnemu odboru so glasovali poslanci: grof Ervin Auersperg, grof Leon Auersperg, grof Barbo, Globočnik, Grasselli, Hribar, Kersnik, vitez Langer, Lenarčič, pl. Lenkh, baron Lichtenberg, Loy, Luckmann, dr. Majaron, Murnik, Perdan, dr. Schaffer, baron Schwe-gel, dr. Tavčar,Višnikar, baron Wurzbach. Za Žitnikov zavlačevalni predlog so glasovali poslanci: Ažman, deželni glavar Detela, Jelovšek, Košak, Lavrenčič, Modic, Pakiž, dr. Papež, Pfeifer, Povše, Schvrei-ger, Zelen, dr. Žitnik. Absentirala sta se kanonik Kalan in dekan Kajdiž. čim je deželni glavar Detela naznanil, da je Žitnikov predlog odklonjen in da se začne o načrtu specijalna debata, so klerikalni poslanci vstali in zapustili dvorano, dočim so drugi poslanci za njimi klicali: „Adijo!" „Živela ljudska stranka!" „Greste li volilce vprašat?" Deželni glavar Detela konstatuje na to, da ni kvalificirane večine, da se torej o volilni reformi ne more glasovati. Posl. dr. Tavčar predlaga, naj se naroči deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanju iznova predloži ta načrt volilni reformi. Zbornica vzprejme ta predlog soglasno. Deželni predsednik baron Hein naznani, da je po najvišjem sklepu zaključiti zborovanje, kar se zgodi po daljšem ogovoru deželnega glavarja De te le z običajnimi formah tetami. Državnozborske volitve Iz Celovca, dne 7. marca, se nam piše: V poslednjih dveh številkah „Slovenskoga lista" od dne 27. februvarja in 6. marca t. 1. si je neki dopisnik iz Koroške stavil za posebno nalogo, zvoniti nam koroškim Slovencem Že naprej z mrtvaškim zvoncem, predno smo šs stopili na volišče in pri glavni volitvi, ki se bode vršila dne* 15. t. m. za kmetske občine, govorili konečno in odločilno besedo. Tako poročanje je, kratko rečeno, neumnost. Tudi ni za stvar samo od koristi, kajti volilni možje se nam s takimi poročili, ako jih čitajo po slovenskih listih, le begajo, češ: „kaj bomo hodili h glavni volitvi v Celovec in Velikovec, za pravljali svoj denar in se tam izpostavljali zasmehovanju nasprotnikov, ako ničesar ne opravimo in nam ni mogoče zmagati." — Resnica je, da so se nekateri tudi že v tem smislu izrazili, sklicujoči se na ta poročila. Dotični dopisnik navaja dalje v 6. številki „Slovenskoga Lista4* tudi nekaj o razmerju glasov. Pravi, da so v velikovSkem okraju prvotne volitve končane, in da si je od 114 glasov naša stranka priborila okolu 90 in v celovškem okraju črez 20 glasov; 126 glasov pa da potrebuje, da ima absolutno večino. Iz tega se razvidi, da dotičnik niti ne ve, koliko je vseh volilnih mož v teh dveh okrajih in koliko glasov da Slovenci potrebujemo, da nam je mogoče zmagati. Hočem Vam torej natanko sporočiti, kako da sedaj stojimo, in ob jednem tudi naznaniti, da ni nemogoče, da zmagamo z našim uzornim narodnim kandidatom, kanonikom Lambertom Einspielerjem, ako se nam nikdo ne izneveri in pridejo vsi naši volilni možje na volišče. Razmerje glasov je namreč na slednje: Vseh volilcev velikovškega okraja in okolice c. kr. okrajnega glavarstva celovškega je 231. V velikovškem okraju šteje naša stranka 85 slovenskih volilnih mož, v celovškem okraju pa 2G slovenskih in 10 nemško-konservativnih mož, ki bodo morali pri tej priliki svojo pravo barvo pokazati in nam svoje glasove dati, ako hočejo, da jih bode na drugih krajih naša slovenska stranka še nadalje podpirala. Imamo torej vseh skup 121 glasov. Nadpolovična večina je 118 glasov, torej nam je mo goče zmagati z večino 7 glasov, ker nemško-libe-ralni bauembundarski kandidat Franc Kirschner razpolaga le s 113 glasovi. Tako torej stoji naša stvar in nismo še pokopani. Ako nam bode sreča mila in nam ostanejo vsi ti volilni možje zvesti ter oddajo svoje glasove na dan volitve našemu kandidatu, mu je zmaga gotova, v kar pomozi Bog. 0 izidu volitve poročali Vam bomo na dan volitve po brzo javnem potu. Na zdar! * Politične volitve v Dalmaciji sa vrše sedaj za V. knrijo in za kmetske občine. Povsod se volijo kandidati soglasno po kompromisu jedno ali druge etranke. V Vrlici, v Kninu in v nekaterih občinah Kotorske Boke so bili dcelej izvoljeni brez borbe srbrBki, v Kotoru pa kandidati hrvatski. A»tono misti so zmagali samo v Zidru. Tako se vidi, da je imel kompromis i v Dalmaciji najlepše vnpebe, ki niso provzročili ni kakega vznemirjenja in nikakih posebnih stroškov. * Moravska katoliška stranka je tudi že prišla s svojim volilnim oklicem, pod katerim sta podpisana kanonik Pospišil in dr. Hruba. V oklica se sprva pripoveduje, da je katoliška stranka odklonila skupno delovanje z drugimi češkimi strankami. Ta stranka je pa tudi za jednakopravnost obeh narodnosti v deželi in za samoupravo dežel češke krone. Poganjala se bode za pravično pogodbo z Ogersko, ohranitev in okrepljenje srednjih stanov, odprava kapitalističnega gospodarskega sistema in sploh za zakonodajo v krščanskem duhu. Stranka se bode poganjala za izboljšanje obrtnega reda, potem za to, da se kolikor je moč delavcev povrne v vrsto obrtnikov. V socijalnem oziru je katoliška .stranka za take reforme, da delo dobi tako veljavo in se tako plača, da bode moglo biti podlaga človeka dostojnemu življenju. Izboljšati se mora zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode, upeljati obvezno starostno zavarovanje delavcev in udovsko in sirotinsko zavarovanje. Šola naj se preustroji, da bode zares krščanska. Upelje naj se občna volilna pravica po interesnih skupinah in ustava naj se preustroji po potrebah posamičnih dežel. * * * V Piseku je bil .'J. t. m. shod volilcev ondot-nega volilnega okraja, udeležilo se ga je C 9 volilnih in kacih 100 prvotnih volilcev. Prišel je tudi dr. Vašatv, ki kandiduje na svojo roko v tem okraju. Kovafik, kandidat mladočeške stranke pa ni bil prišel. Shod se je izrekel zoper kandidaturo obeh teh dveh kandidatov in proglasil It dava za kandidata. Poslednji je obljubil, da osnuje posebno knietsko stranko v državnem zboru. V Levovu raznašali so uradni sluge volilne listke, na katerih je bil že zapisan vladni kandidat Breiter. Seveda se je proti takemu brezvestnemu postopanju vložil protest. V Lesuienicah imajo župana, kateri je trdno prepričan, da zanj nimajo veljave zakoni. Ko 80 te dni ondu hoteli zborovati socijalisti, jim je prepovedal, češ, da kmetje že sami ved<5, kako voliti in jih ni treba poučevati. Sicer so pa vse volitve le neumnost. Ko so mu sklicevatelji shoda pokazali, da imajo sedaj, ko so volitve razpisane, pravico zborovati, če on dovoli ali ne, je odgovoril, da njega zakoni nič ne brigajo, kajti on je zakon v svoji občini. V več drugih galiških krajih niso mogli najti mej volilci v volilnem imeniku koga, ki bi rad volil. Več kmetov je pa reklo v tacih slučajih, da volijo vladne kandidate za volilne može, in res so jih potem takoj našli. Ko so pa potem kmetje opozic:jonalno volili, so se pa jezili člani volilne komisije, da so njih slepariji kmetje prišli na sled. V D^hobvczu so vzeli mej volilce mnogo umrlih ter tako je bilo mogoče, da je zmagala vladna stranka. Ko je neki župan. Jachno po imenu, opozicijski volil, ko mu je poprej član volilne komisije Ochrymo\vicz bil postregel s smoilkami, je poslednjega tako razjezilo, da je volilcu priložil klofuto. Vladni privrženci so kmete močno opijanili. Nekega mesarja so zaprli, ker je na poziv policijsta, naj gre domu, odgovoril, da ne gre, ker ni pijan, kakor so drugi. V jedni sekciji zmagali so socijalisti, v dveh pa vladni privrženci. Policijst Ohebrin je vsekal nekega kmeta po glavi s sabljo, drugega policijsta so pa jezni kmetje pri volitvi pretepli. V Stryju so 80, v Przemvslskem okraju 50 oseb zaprli Župnik Labuda je javno socijaliste imenoval „živino". Delavci pa niso hoteli tega mirno pretrpeti, temveč poslali so pritožbo z več 100 podpisi do škofa, v kateri pravijo, da prestopijo v drugo vero, če se jim ne da zadoščenja. Škof je župniku poslal ukor. V l\f Juni. 9. marca. Stranka prava in neodvisna narodna stranka sta se složili za skupno delo pri letošnjih volitvah. Razlogi so — po „Obzorovemu članku — sledeči: Hrvatska domovina je razcepljena in razkosana, nad njo vladajo nenarodne vlade, vedno bolj se učvršča tuji duh, narod je osiromašen ter i*če gladen in bos drugod domovino, dočim se v njegovem lastnem domu šopirijo in pasejo tujci; v rodni koči mora se učiti hrvatski narod tujih jezikov, ki gospodujejo, a domači se zatira; na gospodarskem, hnancijelnem in prometnem polju se izvaja samo ono, kar godi tujim interesom, tako da ima narod le škodo; prosveti in napredku naroda pa se stavijo vse možne zapreke na pot. Vse deluje na to, da se hrvatsko ljudstvo raznarodi in potujči. Skratka: narodnima strankama je treba nujno delati, da se reši narodni živelj. Tako piše „Obzor" ter poživlja, naj bi se složil ves narod pri volitvah za one kandidate, katere oglasi osrednj' izborni odbor opozicije. Verska šola. G ore nje avstrijski deželni zbor je sklenil resolucijo, naj se upelje verska šola. O tem je bila precej burna deb.ita. Dr. Ebeulioch je ponovil vee, kar se je že za versko šolo govorilo, in pri tem zopet pokazal vso njemu lastno plitvost. Pogreval je stare fraze o važnosti verske šole za narod, prestol in altar. Škof Doppelbauer je rekel, da je sedaj veronauk v šoli stranska stvar, ko bi moral biti glavna. Dolžil je novodobno šolo, da vzgaja socijaliste, in pospešuje Škilenje čez mejo. Zahteval je, naj se prepusti deželam, da šole uravnajo po svoje. Več nemških liberalcev in nacijo-nalcev je pa opravičevalo sedanje šolo. Poslednji so tudi zavračali klerikalna očitanja, kakor bi ne bili ravno tako dobri Avstrijci, kakor so klerikalci. Poslanec Hofreiter je izjavil, da so celo kmetje splošno zadovoljni s sedanjo šolo, samo nekatere olajšave bi radi Državno nadzorstvo je boljše od cerkvenega. K uski izmišljeni komunike Kakor je znano je bil \Volffov korespondeučni biro raztrobil mej svet, da je ruski veleposlanik v Atenah pretil Grški vladi 8 silo, naglašujoč, da se popolnoma strinja z nemškim prellogom, da velevlasti blokujejo Pirej, ako se Grška ne uda. Sedaj ae je pokazalo, da so dotični komunike bili skovali v Berolinu. Imeli so ž njim namen pokazati, da se nemška politika po polnoma ujema z rusko. S tem so hoteli nekoliko vzbuditi nezaupanje Francozov do Rusije. Pri nemškem veleposlaništvu v Parizu so že nekaj dnij poprej vedeli, da izide ta izjava in nekaterim časnikarjem, zlasti dopisnikom nemških listov se je bilo naročilo, dobro paziti, kak upliv bode ta komunike napravil. Imel pa ni zaželenega upliva in Nemčija je sedaj ie za jedno politično blamažo bogatejša. Grška redna vojska bi v vojnem času morala imeti 31130 pušk, 2700 sabelj in 15G topov. Poleg tega pa ima Grška 7G.800 mož deželne bratnbe in 57.400 mož črne vojske. Toda, kakor trdijo poznavatelji grških razmer, grška vojska daleč ne dosega tega števila. Grki nimajo posebnega veselja do vojaščine, kar to kaže, da jih slednje leto kakšnih 20°/0 stav« dolžnih ne pride na nabor, in pri sklicanja rezerv 1885. leta 30°/0 rezervistov ni prišlo. Tudi Grški nedostaje dobrih častnikov, puške so največ zastarane in 8labe. Odkar je Grška v finančnih zadregah, tudi ni bilo rednih vaj. Grški konji niso za vojaško službo, nakupovati jih morajo v inozemstvu. In če se Grška hoče bojevati, treba jej je kupiti več sto konj. Disciplina mej častniki in vojaki tudi ni baš vzorna. S kako dobro oboroženo in izvežbano vojsko se Grki ne morejo z uspehom bojevati. Pri Turčiji pa pri sedanjih razmerah uspehi niso izključeni. Pomnoženje nemške mornarice. V bud-getni komisiji nemškega državnega zbora je te dni tajnik za pomorstvo razložil, da bode zato vlada zahtevala ;328l/n milijona mark. Ta svota je poslance osupnila. Še bolje jih je pa osupnilo to, da je tajnik poslance še na to pripravljal, da ta svota najbrž ne bode še zadoščala, temveč bode v kratkem treba še mnogo milijonov. Vlada upa sedaj to doseči. Klerikalcem obeta, da potem dovoli jezu-jitom povrat v Nemčijo, svobodomiselni stranki pa, da dobe potem poslanci dnevnice Dopisi. Iz lolrijr. 2. marca. V teku letošnjega pred put, ta, priredilo je naše vrlo in vedno napredujoče „delavsko bralno društvo" dve večji veselici. Prva veselica je hi i . dne 7. februvarja v pivarni pri „ črnem orlu". Pri mnogobrojno zbranem občinstvu iz vh. h vrst našega mesta vršii sa j« vspor d veselice točka za točko prav ugodno. M -i m in moški zbor izvajala sta težke pevske komade jako pre cizno Kaj tactga izvesti, kot je oameroglasni mešani zbor „Žalost" vzmrre le posebno vrl pevski zbor. Godba je igrala izvrstno Navdušenje nušega ončin stva je bilo prikipelo do vrhunca pri skladbah na šega vrlega c-kladatelja g. V. Pi.rme, ki je bil tudi navzoč in kateremu so se priredite lepe ovacije Koncem vBporeda igrala se je burza v jednem de janjU „Semkaj, tjetaj". katera je mej občinstvom vzbudila mnogo : mera. Drugo veselico priredilo je gori omenjeno društvo dne 28 f^bruva*ia. Napravila se je j r • k r • h . • maskar&da Ta veselica, ki je bila v Idriji prva te vrste, nadkraila je ve dosedanje predpustne zabavne priredbe Velika, pro st.oma m krasno okinčasa pi varna morala se je že ob pol 8 uri zapreti, ker je ljudstvo kar truuaoma trlo k vratom in v pol nri bih so prostori tako natlačeno polni, da m mogel nibče več v dvor»no. Sa] kaj tacega tu pri nas še ni bilo! Narodi, rekel bi skoro, celega sveta bdi so zastopali. Poljski šlahčiči, italijanski krneti, španjolski grandi, angleški lordi, nemški Vitezi, Risi, Mtdjari, Slovaki, Crnogorci, Mehikanci, Kitajci, Torki vse je bil » prod teboj, in mej resnimi možkmi obrazi vil ss je ve nec krasnih gcspodičin, ki so očarale vse občinstvo. Tu so šetale zale vrtnarice, bjs • "k krasotcs tirolska kmetica stopala je ošr.bno mej slovenskimi dekleti, lepa sestra Barsson cČarala je vse, boginja sreče delila je vsakemu sreče v ozbilju, modri metuljček letal je od c*etka do cvetke, italijanska de-voika užgala je s svojimi žarnimi očmi gotovo mar sikak planil-«'-i ogenj. Mej te bujne barve raznih narodov, pr.tepla sa je pa tolpa ciganov in cigank, ki je sredi dvorane postavila svoj šotor ter se nastanila z otroci in živahni, kakor da bi hotela za vedno ostati v dvorani. Ta so začeli kuhati in ple sati prav po ciganski. Drzni po so bili ti cigani, prav kakor da so prišli iz pristne ciganske do*no vine. Pokradli so vse, kar so dosegli, nič jim ni bilo svetega in še celo mnrsikak poljubček je bil ukraden. Imeli so tudi svoje godce seboj, ki so igrali ciganski čardak. H s bila je pravcata ciganska kolonija. Ko so cigani dovolj n .kradli, b h so odgnani iz dvorane, ter so tako napravili prostor mladini, katera je že težko čakaia, d* se tudi za-suče s kako ljubko masko po plesišču. Mlad svet sukal se je do ranega jutra. Maskarauo počastilo je mnogo odličnega občestva iz vseh stanov našega mesta. Priprosti delavec pokazal si s tem, da si napravil dve taki veselici, da tudi s svojimi skro mnimi močmi jamoreS napraviti kaj, kar bi dni ■ lahko in lažje napravili, pa nočejo z izgovorom, da so že dosti storili za narod. Ne ustraši se truda, temveč delaj še v naprej po tej poti I Tihi opazovalec X Dunafa« 5 marca (Slov. veliknšolci in Gregoričeva stranka. Pust.) Odkar je dr. Gregorič odprl svojo „škrinjo miru in sprave" in odkar je začei javkati krščansko socijalni otro čiček „S I o v e nsk i L is t* , kateremu sta iztesala in poatlala zibelko dr. Gregorič in bivši „Narodoveca Kobiar, od tedaj je nastala cela povodenj senti mentalno jokavih, hiperidejalnih, mir in slogo pri-poročajočih člankov n člančičev, ki so Človeka na perutah svetega navdušenja ponesli naravnost v ro mantično dobo. In res, pokrajinski Slovenci, ki se bore proti ljutemu narodnemu nasprotniku ter niti ne morejo razumeti razpora mej domačimi brati, spoznali so v dr. Gregoneo dolgo pričakovanega aMesijo", ki bo po njihovem mnenju s svojimi fra zami in otrobi aar hipno izoval l>u:a nasprotnika, da si bodeta v najodkritosrc'nejšem in ginljivem pri jateljatvu pala okoli vratu tel sklenila nerazdražuo izj.ravo, in so načeli prici no „prilagti"; kmalu smo mi h „ miroljubni koncert*, ki bi iah*o konkuriral b svetovnim mirovnim koncertom naših velevlasti). S posebnim ponosom je povdarjal tudi ,3iov. List", da ima za Beboj akadeiuična mladež; tu ae je zaracuual, ker je sklepal iz soglasja peščice nu-• vnih in fakti uiu razmer ivjpoznajoć.h akademikov na vse! Večina slovenskih akademikov je oač kmalu »,,po.Miaia, da je vsebina bobneč h fraz Gre gončevega organa votla in puhla ter je premotrila prcz rnj namene in manevre ponesrečenega pacifi katorja. Saj je zač-1 dirigent tega koncerta koj s početka udrihati po narodni stranki in še udriha ■lasti po dr. Tavčarju, kau.ega že slika kot — izdajico in odpadnika! Kdo bi ne vedel, da jo to le manever v sebična n&meae! Za klerikalno stranko pa je „SIo r proti Sušteišičevi kandidaturi ! Kitko ko besneli tedaj: Gregorič je nastopil kot protikandidat, a sedaj?! — R^signirano je omenil „Slov. L at" : „Šušteršiću je zmaga za goto v Ijeno, m riajmanj^ega upora ni opaziti". — Ali je bd torej boj v miaoh jeseni le komedija?! — Zdi se Dam tako. Slovenski akademiki vedo dobro, da v domovini ne bode poprej miru, dokler se ne uduši klerikalna gospodaželjnost in hrepenenje po nadvladi, k«r se je pokazalo o priliki odklonjenega komprom-sa. Narodna straoka ni kriva raspora, temveč kier kaiaa, ki hoče icaeti neomejeno oblast povsod, ki i.o e okleniti v robske verige politiko, literaturo, umetnost, ki želi, da bi bilo vse naše živije. me in g banje odvisno od njene milosti m volje ši.'.fove Narodna stranka se upira tem nakanam in zato ima na r»oji strani vso zavsdno in neodvisno akademikno mladež. To se mi je zdelo umestno po vedat«, da se nebo mislilo, dasoaka d e m i k i res v taboru aS 1 O v. Lista". Toda pust' o politiko! —Z veseljemmor^ra konstatovati, da s • je začelo v aSloveniji" pod spretnim vodst/om vestoega in neumornega predsednika jur.sta N:g> deta novo ž-.vlj« nje m prav živahno gibanje. To Vam je nebroj Bklubov" in „ouiizij" ; združili so se juristi, medicinci, naravoslovci, zgodovinarji, li lologi, vs vk v posebno omizje, kjer se pomenkujejo o svoji stroki ter pripravljajo za bodoče delovauje Vse terminclcgira in nakrat bomo imeli cele kupe terminologiji Kljub tem resnim namenom pa tadi humor še m povsem izginil, česar se je že bilo bati v dauašnjih. vzburkanih časih. V dokaz je apustni večer", katerega -o si priredili akademiki sami. Kastnerjeva dvorana, ki je za seje Sbvemjine skoro vedno prevelika, je jedva eprejela v se" v • * udelež mke (■ g'. večera. Zbrali so so pa sami demokratični elementi, večina tistih, ki nUo „v foačičkib* in „lakšt*.fletnih" po gladkem parketu , ko:" skaka«' da si mej seboj prirede neprisiljeno žaba*o in dado duška svojemu bujnemu humorju Tc Vam je bil večar, prava razposajena veielo3t jo vladala mej nami; imeli smo vse kar je kdo želel: izborno petje pod vodstvom juriata Dolenca, dovtipnega sto-loravnatelja, zgovornega m nevaahljivega klobaaarjg, spretne tamburaše tehnike, ki so v ogromnem števila iznenadili ob 10 uri, udarjajo veselo koračnico, našo družbo, parlament 8 poslancem? pete knrije in — idejalne politične govornike! Potožili smo svoj oboi na oltar o i \ šolsko družbe, poslali brzo javne pozdrave koroškim in isterskim „morituris" — skratka vse, k r nam je prišlo na misel, vse se je izvršilo v največjem na /dušenji. Nikakc : ne amem pozabiti, da smo imeli srečo ališati življenjepis do slej neznanega slovenskega pesnika Simona Capi* dlake, njegovo di"iio epopejo, grozno romanco „D?o boj" in krith'no estetično oceno tega umotvora. Vse nam je v i z brav besedah podal mladi učenjak, ki je nošel ntari rokopis a ia Hanka. — Tako nam je v n*om«jeni veselosti minul postni torek, ki b:, ostal goto.o vsakemu udeležniku v trajnem spo minu, ter bo d t morda — vsaj upamo — povod še k nadaljnim sličnim zabavnim večerom I §. Poročilo pooblaščencev pomožnih odborov o porabi potresnih darov. (Konec.) 5. Za podporo hišnim posestnikom v okrajih po deželi: 35 155 gld. Te podpore so se istotako dovolile na podstavi prošenj, vloženih pri dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, katera so jib e konsi g p arija m i pre v. m c. kr. deželnemu predsedstvu, dodavši jim svoje mnenje. Tudi za presojo teh pro šenj je bi sklicau poseben sret. iz njegove srede so se izbr li poročevalci, od katerih so se posamezni na licu mesta poučili o storjenih škodah, in tudi tukaj se je pokazalo da so se natanko izvršili vni predlogi tega aveta, kateri se je pri svojih nasvetih oziral vselej tudi na to, če so prosdci že na način, omenjen ad 3, dobili kaj podpore. Na ta način so prejeli podpore posestniki v okolišu okrajnega gla varstva: Ljubljanska okolica 99 505 gld , Kamnik 73 360 gld, Kranj 46 970 gld., Litja 4425 gld, Poatojina, Logatec. Iv Vi . Kočevje 6645 i.) zlrav niStvo pa hcčeio do ohti izvajati človeku, ki ne more dokazati, da se ga je sploh kd-j učil. Pri klerikalcih je zdravnik torej dosti n'žja oseba, ka ko- kak č a vi j at ali krojač. * (Štrajk mesarjev ) V Rimu atrajkajo vb: mesarji. Da ljudem ni trebi b ti bvez mcaa, »emebt.ia uprava moral * začeti prodajati meso. Gospod-njo eo z meaom iz meetn;h mesnic neki ta* o zadovoljan, da le ■) •«• da hi mesarji Ao delno čattnjkalr. Darila: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Gospa Gutnikova v Ljubljani 4 i.rj*:e, kot letnino, katero sra poslala g >spa Petan in g lOučič. — Rodbina Vrančičeva v Ljubljani 5 kron rmsto vanoa na krsto pokojne gospe J. Jager v L ubijani. — Igralci otroci VranČiftevi, Lušinovi in Glovvacki 4 krone kot dohodek d.-.maee otroške predstave .Rodeča kap ca". — Skupaj 13 kron. — Ž'veli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gospodje uradniki banke .Slavije" v Ljubljani 60 vin. — Ž veli! Književnost. — ..Slovanski Svet* prinaša v svoji 3. številki naslednjo vsebino: Zvunanja in notranja politika. — Iz adrese avstrijskih Slovanov 1. 1848. — O Čehih in drugih Slovanih na Dunaju. — Socijalna demokracija mej Slovani. — A lan tor: Iv. Berniku v spomin. — Kozaki in njihova taktika. — Slovenski rojaki v Jeni. (iz zapuščine Jan. Vencajza.) Ruske drobtinice. — Razgled po slovanskem svetu. — Raznotero. — Književnost. — Iz nova opozarjamo in priporočamo ta tednik z občealovanako politiko bavačim se rojakom! — .Učiteljski Tovarii* ima v 5. št. sledečo vsebino: Ustavoznanst^o; Fr. O ofcen: Kulturne slike s Kranjskega; Jos. C perle: Martin in Jera; I. Ravnikar: Proračunska razpmva o ljudskem šolstvu v drž. zboru; Dopisi; Vestnik; Uradni razp-si. — Tamburaši' Uprav je izšel na i no ve ji i cenik vseh skladb a k ada teli a V. G. Broža, učitelja petja in glasba na kr. vel. hrv. g mnaziji v Sušaku, i obsega ne samo skladbe za tamburaške zbore, n go i sole za brač s spremstvom glasovi rja, tamburaških kvartetov in kvintetov, šaljive i esrne za jeden in dva glasova s epremBtvom tambur itd. Dobiva se brezplačno in franko pri skladatelju. Brz o3 sltt Isz©- Trst 9. marca. V peti kuriji, v kateri se je direktno volilo, je bilo oddanih 25.115 glasov. Progresist dr. Ho rti s je dobil 14.109 glasov, Nabrgoj 64G2, socijalni demokrat U če kar 4464 glasov. Vseh volilcev je 3G.436. Trst 9. marca. Mej volilci pete kurije je nastal sinoči političen prepir, pri katerem je bil delavec Gasparovie zaboden. Umrl je na lici mesta. Morilec ni znan. Dunaj 9. marca. Volitev v peti kuriji se vrši oh velikanski udeležbi, a povsem mirno. Policija je aretovala mnogo oseb zaradi kupovanja glasov. Dunaj 9. marca. Grška je na noto evropskih velesil odgovorih, da je pripravljena, umakniti brodovje iz kretskih vodi, nikakor pa ne vojske. Dunaj 9. marca. V ministerstvu utianjih del se sodi, da odneha Grška združtnim velesilam, če se zajamči plebiscit in če velesile poverijo polkovuiku Vassosu pac tikacijo Krete. Poslano. Uklanjaje se disciplini, izjavljam, da odstopim od svojo kandidature, ker s* je večina gg. narodnih volinih mož v kmetskih občinah na Notranjskem izjavila za. kaudidaturo g. pl, CHlirZiirollljA. Ob jednem zahvaltujem se vsem ouim gg. volilnem, kateri so mi z izvolitvijo hoteli izkazih svoje zaupanje, ter jih prosim, naj svoje glasove združijo na kandidata gospoda pl. <-;« r*ti ro 11 i j ;t. V Ljubljani, 7. marca 1897. Pran ŽLtaž©1c, c. kr. nailinžonor. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. mare«: iKarol Pessiak, c. kr. dež. Bodi&£a svetnik v pokoju, Franc Jožefa cesta 6t 7, ostarelost. — Jo2cf Novak, posestnik, f>i> let, Građaike ulice 6t. 3, vsled raka. Dne ;"». marca« Franc Žvokclj, dij ik, 17 let, Sv. Petra cesta §t. 51, mrtvoud. Meteorologično poročilo. Vi&ina nnd morjem .'1015-2 m. —]----- £ i Cas opa-^ Bovanja 1 bEfl Kp* metra : UCB v mm.1 Vetrovi Nobo \1 iknna v mm. v 24 urah 8 | 9. zvečer 9 j 7. zjutraj n j 2. popol. 735 5 1 60 737 8 00 737 7 ! 8 4 i al. jng ar. zahod sr. sever oblačno del. obl. del. obl. 00 malo m Srednja včcruj&nja temperatura 45°, za 2 lq nad nor- Potrtim in tupepolnim srcem javljamo podpisani prežalostuo vest, da je nasa iskrono ljubljena soproga, o/.iroma mati, sestra in teta, gospa Ivana Jager roj. Porenta, vdov. Klemene mesarica in Hišna posestnica dauos ob 2. uri popoludno, previđena s svetimi, zakramenti za umirajoče, v 40. lotu svojo starosti, nagloma v Gospodu zaspala. Pogreb prerano umrle, nam nepozabne raj-nco pojdo v sredo, dn6 10 t. m., popoludno ob » ,6. uri iz h'šc žalosti, Sv, Petra cesta žtev. 81, k sv. Krištofu. Bodi jej blag spomin in zemljica lahka! V Ljubljani, dne 8. marca 1897. Ivan Jagfer, ser/rog. — Ivanka Jagor, hci. — Julij Klemono, sin. Fran Klemeno, nečak. — Joslplna Porenta, Katarina Žan roj. Porenta, sestri. — Alfonz Klemeno, Josip Klemeno, Fran Žan, svaki. (375)*^ Ces. kr. avstriiske *£& državne železnice Izvod iz voznega reda vtlja^meg-a odL 3.. oktobra 1©©©. Hutopno orn»njeni prlhajalnl in o.lhajalnl 6ul oanaiar.l mo ■r«vt, Lino, na HuiuJ via Amatetten. — Ob 7. n*! 10 min. ajntraj oaobnl Tlak t TrbU, Pontabol, Beljak, Olm««, Franaaru-(••te, I.)tit>no, Drmaj; 6aa Belaihal ▼ Solnoarrad, 6sa Amatnttsn na IhuiaJ — Ob II. ori 60 min. dupoludne oaobnl vlak t Trbla, Pontabal, Beljak, 0*> Idt»c'. tjjubno, Selathal, Dnnaj. — Ob i. nri popolurine oaobnl Tlak t TrbU, Beljak, CiIotm, Ljubno; cea Hslathal ▼ Solnograd, lrf>ml-. rr msaani Tlak. Odhod ls LJubljane (drž. kol.) v Kamnita. Ob 7. ari is min. ajutraj, ob t. ari 6 min. popoladne, ob 8. rt SO min. itMur, ob 10, url 3* min. «»«rer (Poslednji Tlak I« » oktobui Ob nad olj ah in praaniklh.) Prihod s l,|noi|rt..o (dri. kol.) Is Kamnika. Ob 8. ari 68 min. »jntraj, ob 11. nri 16 min. dopoludns, ob 8. tu SO min. arsear, ob 9. nri 66 min. aTaosr. (PoslsdnJI Tlak ls t oktobre Ob nsdsJJafc ln praaniklh.) Učenec (353—2) karih 14 let Mar. ki je dovršil jeden ali dva razreda erednje dole, vzprejme se pri Ia. FurNager-jn, trgovcu z uljanim blagom v Radovljici, Gorenjsko. Kuharico ki zna (udi na stroj šivati in likati, vzprejme zaseben trgovec v prijaznem kraja na Gorenjskem. Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo .Slovenskega Naroda". (354—2) postranski zaslužek 150—20O gld. mesodno za oBobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pecati a prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbe na „Hanptstadtisohe Weohselstuben-OosoLlsohaft Adler & Oomp., Budapest". (3393-21) 1 NlHiiof Ij^ua 1. ItTI Nagrobne v največji izberi vence in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov (98—IS. v vseh barvah priporoča Karol Recknagel Uradnega slugo ki bi mogel položiti kavcijo, vzprejme .372-1) generalni zastop banke „Slavlje" v Ljubljani. solicitator ali Izurjen notarski kancelist sa ljubljansko pisarno. — Pogoji: lepa pisava, zanesljivost in dobra spričevala. — Ponudbe s prilogami vzpre-jeroa apravnifitvo .Slovenskega Naroda". (346—S) 100 hektolitrov fine, nove, čiste slivovke „„_, Ima na prodaj Štefan Šimunović posestnik v Hrastovici. posla Petrinja (Hrvatsko). "Vsak kašelj ) se , , . ** \ 8ii-. T>i*icig-otin Treo (344—3) odvetnik v Postojini. Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamica) iz angrlja varuha lekarue in tovarne farniacevtićnih izdelkov A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatinl. Po zdravstvenem oblativa pre- skašeno in oeenjeno. Najstarejše, najreelnej^e in najcenejše ljadsko domače zdravilo, tolažeče prsne in pljnrne boli itd. za notranjo is vnanjo vporabo. V znak pristnosti je vsaka stekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: ,.Adolf llilcrrj. lekarna pri ans;elju m-rtiliu*. Vflitk balzam, ki nima gori stoječe Heleno tUkniK- vamtvene znamke, naj se zavrne kot tim manj vredno «'im eesrjla ponarejenje. l>aai naj mv> torej vedno na seleno isralreuo viiatnko iifornj MtoJ« to! Ponareja I r i in posn.Miio v.ilci mojega jediro pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvredn<)8tnih ponarejenih, občinatvo slepičih dražih balzamskih znamk, se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk »trogo sodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, na) se iihi-iičh nt> ru v ii oh« ln adresu|et Aiti;ella varuha leliamn (NeltutaeuKel • AnolIt^Ue) A. I'liicrrj Jia v l"ri»^r>»dl pri Rogatcit'NIa-llitl. Cena franko za vs»ko poStno postajo na Avstro-Ogerskem j« za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali d dvojnih steklenic 4 K bO vrn. Manj nego 12 malih ali (i dvojnih steklenic se ne poSilja. Razpošilja su samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (57—10) 0Bs>*~ l"it*i na J ue> vedno natanko na -orn|<» zeleno vnrtttveno snatnko« kalertt iti<»rw Imeti v anak priNtnoHtl v*jnka steklenica. Adolf Tliicrrj, lekarnar v Pregradi pri Rogatcu-Slatinl. odpravi v 7 dneh popolnoma (331-3) clra ClirlNloir-ia izborni, neškodljivi Ambra-crćmc jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepsanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih ievir- nih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj .T o M. Mi« vt--|ft loUiirim -v I >| itl» 1 i it it V salonu „pri Malica". Kromofotogra živeča fotografija ki je v Gradeu z velikim uspehom se kazala v redutni