St. 5. Poffalnt pUFaaa » («!«vta!
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za ino-	Rokopisi se ne vračajo. Plača In toži se v Ljubljani. Uredništvo in
zemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon Inter. št. 32-59 se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Račnn pri poštni hranilnici št 14.194.
£<x nedeljivo Jugoslavijo
Velik govor ministva Jvana SPuclja na fjvosapljem — Pomeii lastne države — Skrivnostna šepetanja in namigovanja — filajvečji zločin nad. svojim domom I — l&vezveslni hujskači
V nedeljo 29. januarja se je vršil na Grosupljem velilc shod pristašev vsedržavne stranke JRKD, na katerem je poročal o vseh aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih minister Ivan Pucelj. Udeležba je bila ogromna, kar je dokaz, da zanimanje za javne zadeve med podeželskim ljudstvom kljub težki gospodarski krizi še ni izumrlo. Zborovanja se je udeležilo nad 500 mož iz cele grosupeljske okolice.
Zborovalce je pozdravil g. Ivan Rus, ki je dal takoj po pozdravu besedo domačemu poslancu g. Kcmanu.
Poslanec g. Koman
je v obširnem govoru pojasnil delo Narodnega predstavništva in prizadevanje vlade za omilje-nje gospodarske in socialne krize. Narodne skupščine, senata in vlade ne vodijo morda enostranski strankarski cilji, marveč globoko spoznanje, da je vselej in povsod treba iskati skladnosti interesov vseh stanov. Govornik je nato navedel števdlne ukrepe, ki služijo temu cilju in s posebnim poudarkom podčrtal, da je bil znižan državni proračun od leta 1930. dalje za skoro 4 milijarde. V vsem državnem gospodarstvu je uvedena najstrožja štednja. Naglasil je važnost proračunskega ravnotežja in ohranitve stabilnosti dinarja ter poudaril, da bosta vlada in Narodno predstavništvo tudi v bodoče strogo vztraja na tem načelu. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dotaknil vseh važnih problemov, zlasti zakona o zaščiti kmetov, novega občinskega zakona, zakona o volitvah nar. poslancev in zakona o upravni decentralizaciji. Zaključil je svoj govor s konstatacijo, da še nobena narodna skupščina in nobena vlada ni storila za ljudstvo toliko, kakor sedanja in da je zato smešno napadati vlado in narodno skupščino zaradi krize, ki ni prizadela samo nas, ampak ves svet.
Zborovalci so sprejeli njegova izvajanja z vidnim odobravanjem.
Govor preč. g. župnika Barleta.
Za poslancem Komanom je povzel besedo preč. g. župnik Barle, ki je v ljubezni do domovine in naroda prežetem govoru pozival k slogi in ljubezni. Primerjal je državo ladjici, ki plove po viharnem in razburkanem morju, ki pa ima v viteškem in modrem kralju svojega dobrega krmarja. Opozarjal je na težkoče in krvave boje po svetu, po drugih velikih državah in na primerih iz vsakdanjega življenja opozarjal na posledice, ki jih rodita mržnja in razdor. V bratski slogi bomo premagali vse težave in Bog nam bo dal svojo pomoč in svoj blagoslov,
da dar, ki smo ga prejeli od Boga, očuvamo in napravimo našo lepo Jugoslavijo močno in srečno na znotraj, silno in častno na zunaj.
Vihar navdušenja, ki so ga izzvale lepe besede narodnega svečenika, se kar ni hotel poleči dn vedno znova so se ponavljale ovacije kralju, Jugoslaviji in g. župniku.
Govor ministra Puclja.
Predsednik zborovanja je nato dal besedo g. ministru Puclju, ki je rekel med drugim:
Lastna država je na tem svetu za posameznika kakor za ves narod največja vrednota. Tisti, ki smo starejši in smo živeli pod nekda-nejo Avstrijo, in tisti, ki so še danes pod Avstrijo, pa pod Madžarsko in pod Italijo, vam lahko iz lastne izkušnje povedo, da se niti narod, niti posameznik ne more razvijati, ako je pod oblastjo tujega naroda. Mariborski škof doktor Andrej Karlin je moral bežati iz Trsta in ljubljanskega škola dr. Rožmana so Nemci nagnali iz Celovca. V naši svobodni, lastni državi pa imamo popolno politično, kulturno, socialno in gospodarsko svobodo, imamo tudi pravicvda si ustvarimo državo tako, kakor jo sami hočemo.
Kako velika dobrina je lastna država, bo vedel najbolje oceniti oni kmečki gospodar, ki se že 40 ali več let bori na svoji domačiji, dostikrat lačen in premnogokrat zastonj, da ohrani zemljo svojemu rodu, grunt svojim potomcem, svoji lastni krvi, svojim otrokom. Tak človek, ki je tako navezan na svojo zemljo, tak človek zna pravilno ceniti, kaj sta narodna svoboda n lastna država.
Proti hujskačem.
Dočim pa si mi z vsemi silami prizadevamo, da ohranimo to največjo dobrino svojemu narodu, da konsolidiramo našo lastno državo, prihajajo ljudje, ki zapeljujejo nepoučeno ljudstvo. Pri tem zlorabljajo sedanjo gospodarsko krizo, ki ni samo pri nas, marveč po vsem svetu. Poleg tega si na vse načine prizadevajo, da bi vsakega javnega delavca, ki ne trobi v njihov rog, prikazali kot iumpa; pišejo listke in jih skrivaj širijo med neuko ljudstvo, prišepetavajo se najgorostasnejše stvari, samo da bi omajali vero v lastno državo in izpodkopali zaupanje in ugled vlade. Mnogi ljudje pač raje verujejo tistim, ki skrivaj prišepetavajo, nego tistim, ki javno povedo, kar mislijo.
Imamo nasprotnike, ki jih vsi dobro poznate, ki niso mogli dočakati, da bi oni zopet pri-
šli na vrsto, čeprav so odšli iz vlade sami, pro-stovoljno, misleč da bodo nekaj boljšega napravili. Ti naši nasprotniki so sedaj pokazali svojo pravo naturo. O priliki volitev še niso nič rekli, da so proti državi, nobene izjave ni bilo, ki bi bila direktna protidržavna. Propagirali so le vo-lilno abstinenco in napovedovali skorajšnji ko-nec režima, ki so ga' še malo poprej sami pod-pirali in bili njegov glavni steber. Sedaj pa so jim računi očividno kazali drugače ter so se izjavili čisto jasno proti državi, kakršno imamo;
Največji zločin nad svojim domom!
To jasno dokazujejo tako zvane »punktacije* dr. Korošca. Oni v teh punktacijah izjavljajo, naj bi šli zopet nazaj na leto 1918, da bi se začeli na novo sporazumevati glede skupne države. Ne povedo pa, kaj bi bilo, če se ne bi sporazumeli. Toda drugi, ki so bolj glasni, so tudi to povedali. Ta korak jasno dokazuje, kako daleč so nekateri pripravljeni iti. To je največji zločin nad svojim domom in lastno državo.
Sedaj sicer skušajo dati svojim punktacijam drugo tolmačenje, ker so se ustrašili splošnega narodnega ogorčenja. Sedaj pravijo, da si zamišljajo novo ureditev samo v okviru države. Toda, ko sem prišel za božične praznike domov v Slovenijo, so mi prijatelji povedali, da razna* šajo pristaši bivše SLS najrazličnejše vesti. Taka so med drugim pripovedovali, da je bil dr. Korošec v Rimu. Tam se je sporazumel z Musso-linijem, da bi Mussolini dal primorskim Slovencem avtonomijo in popolno samostojnost, potem pa jo bomo tudi mi dobili. Tega seveda niso pripovedovali onim, ki so izobraženi v politiki, nego so vrgli take vesti v kmečke domove, da bi tako kar najbolj zbegali ljudstvo in ga nahuj' skali proti Jugoslaviji.
Gospod minister je navedel nato nekaj dogodkov, ki so najbolj žalostna priča, kake sadove rodi strupeno hujskanje iz vrst pristašev bivše SLS. Vsi ti dogodki pomenjajo veleizdajska dejanja. Naj se jih punktaši še tako otepajo, jasno je, da so vzklili iz semena, ki so ga oni za-sejali, čeprav takega sadu morda res niso ho-teii.
Nato je g. minister nadaljeval:
Trdno pa verujem v dobri genij našega naroda, in sem prepričan, da v vsej Sloveniji ni sto ljudi, ki bi hoteli spraviti v nevarnost našo državo in posebej še vse Slovence. Ali mislite,
da se limajo države s kako sladko vodico? Države so zlimane s krvjo, se ustvarjajo preko mr-
lioev in predno se država ubije, se brani. In tudi naša država se bo branila in se bo obranila. O tem ste lahko vsi prepričani! Tisti, ki širijo tako propagando in trde, da bo prišlo do revolucije, pa ne gredo sami na plan, temveč bi ra-idi neuko ljudstvo pognali v borbo, sami pa se skrivajo. Smatram za svojo dolžnost, da vas posvarim in da vam povem, kakšna je ta stvar v resnici. Kdor pa si hoče navzlic temu škodovati, saj si pripiše posledice sam. Večina našega naroda pa je trdno odločena braniti svojo državo in s tem svojo svobodo do zadnjega vzdiha! (Viharno pritrjevanje.)
Agrarna reforma.
A še eno znamenje je na nebu! V svoji lastni državi smo dobili leta 1920 dve stvari, katerih sem bil najbolj vesel in na katere sem tudi danes ponosen. Od vasi do vasi sem takrat romal in tolmačil našim ljudem, kake dobrine [nam je prinesla lastna narodna država, a med temi dve največji svetinji: agrarno reformo in slovensko univerzo. Tako smo dobili šele v svoji lastni državi, za kar smo se poprej tisočletje za-iman borili pod tujim gospodarstvom. Bila je sramota, kako so nemški graščaki tiščali slovenskega kmeta in živeli od njegovih žuljev. Če bi bilo to trajalo še nekaj časa ali če bi se bila svetovna vojna končala drugače, kakor se je, bi
V	nedeljo 29. januarja je poročal minister dr. Kramer v Žiški pri Ljubljani o političnem in gospodarskem položaju v državi.
O pomenu nedeljene Jugoslavije za naše gospodarstvo je rekel:
Gospodarska navezanost na Jugoslavijo.
V	naši državi imamo gotovo vse polno težkih gospodarskih vprašanj. Prav nič nam ne more pomagati, 8e govorimo, da v Jugoslaviji še nismo na najslabšem, ker je slaba tolažba, če se drugim še slabše godi. Vendar pa je resnica, da sta gospodarski obstoj in kulturna bodočnost Slovencev odvisna od dejstva, da je naša slovenska ožja domovina del velikega jugoslovenskega državnega ozemlja. Naš delavec, naš obrtnik, naš industrijalec bi ne mogel živeti danes niti tega skromnega življenja, ki ga imamo, če bi ne ime-ufe ...	■
Na raznih zborovanjih učiteljev v Dravski banovini so ugotovili zborovalci na podlagi uradnih podatkov, da živi v Dravski banovini že okoli 1000 usposobljenih učiteljskih moči, ki čakajo že cela leta na namestitev. To število raste od leta do leta in tako se vedno bolj mno-že vrste »šolanega proletarijata«.
Ta težka zadeva je prišla na razgovor tudi v parlamentu in nar. poslanec g. Koman je pri tej priliki rekel v svojem govoru med drugim: »2e gg. Dobravič, Petovar in Krejči so se dotaknili v svojih govorih vprašanja omoženih učiteljic; niso pa predlagali nič konkretnega, kako bi se dalo izboljšati stanje številnega nezaposlenega učiteljstva.
Jaz, ki sem kmet, bi predlagal, naj se odpuste iz službe v prvi vrsti vse one učiteljice, ki so poročene z višjimi državnimi ali drugimi javnimi uradniki ali pa z možmi svobodnih poklicev (odvetniki, zdravniki itd.). Kakor hitro
morda prihajali sedaj semkaj med vas poslanci in ministri, ki bi vam govorili v tujem jeziku. Agrarna reforma je vrnila slovensko zemljo slovenskemu človeku.
Za složno delo.
Ob koncu svojega govora je minister g. Pucelj podčrtal še enkrat potrebo složnega in treznega dela ter pozval na sodelovanje vse one, ki pošteno mislijo. Kdor podpira nasprotnike države, škoduje sebi, narodu in državi.
Zborovalci so z dolgotrajnim aplavzom in viharnimi ovacijami kralju in Jugoslaviji dali duška svojemu pritrjevanju govornikovim besedam in z ogorčenimi klici obsojali protidržavno rovarjenje zahtevajoč, da se vsi krivci pozorejo na odgovor, predvsem pa glavni hujskači.
Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki izreka popolno zaupanje vladi, zlasti obema slov. ministroma gg. Ivanu Puclju in dr. Kramerju ter domačemu narodnemu poslancu g. Komanu. Resolucija protestira protii punktacijam in pastirskemu listu ter poziva vlado, naj energično za-tre vse razdiralne akcije.
Odzvonilo je že poldan, ko je predsednik z zahvalo za številno udeležbo in s pozivom na splošno delo v okrilju vsedržavne stranke zaključil lepo uspelo zborovanje.
li velikega konsumnega ozemlja v Jugoslaviji, ki je dejansko napram ostalim državam v Evropi vendarle sposobna, da zaščiti tudi gospodarske interese slovenskega ozemlja. Gospodarska politika Jugoslavije bi bila brez slovenskega ozemlja napram Evropi gotovo bolj enostavna. Taka Jugoslavija bi bila samo agrarna država, ki bi lažje sklepala gospodarske pogodbe z ostalimi državami.
Oni, ki predstavljajo slovenski problem le kot nekako jezikovno stvar, gledajo nanj z ozkega stališča, kakršnega dopušča samo popolno nerazumevanje pravih slovenskih problemov. Kulturni razvoj slovenskega ljudstva je dvisen od njegovih gospodarskih pogojev. Slovensko vprašanje v Jugoslaviji je vprašanje gospodarskega in socialnega razvoja naše ožje domovine v okviru naše države in vse drugo nam bo po svetem pismu navrženo.
namreč te žene postanejo matere, ne morejo več opravljati svoje službe tako kakor bi bilo treba, ker jih ovira pri tem njihova dolžnost do rodbine. Prav tako pa tudi ni prav, da vlečeta mož in žena vsak svojo plačo, dočim čaka na stotine mladih učiteljev in učiteljic zastonj na kos kruha.
Na mesto vsake odpuščene poročene učiteljice bi jaz nastavil po 2 ali 3 mlade učne moči, ker je dovolj praznih mest, z mesečno plačo po 500 do 600 dinarjev za prva leta. To bi bilo še vedno bolje kakor nič; živimo namreč v težkih časih in zavedati se moramo, da so ljudje brez posla vedno in povsod velika opasnost!
Mladim učiteljem bomo morali prej ali slej zaupati naše otroke v vzgojo. Zato pa moramo učiteljstvu zajamčiti zaslužek, čeprav skromen. S tem bomo dosegli sledeče:
1. zmanjšali bomo brezposelnost v vrstah šo-lanih ljudi;
2.	zmanjšali bomo število nezadovoljnežev in
3.	zajamčili bomo res patriotično vzgojo našega naraščaja.
Prosim Vas, gospodje, da premislite moj predlog, ki je brez vsakih žrtev izvedljiv.
Za skrajšanje šolske dobe.
Pa še nekaj bi predlagal. Pri nas morajo otroci obiskovati ljudsko šolo do 14. leta. Znano pa je, da dovrši mnogo otrok svoje šolanje že z 12. letom. Jaz predlagam, naj se dovoli otrokom, ki z uspehom dovrše ljudsko šolo že z 12. letom, da ostanejo doma, ker so že porabni za delo, drugi pa naj obiskujejo še ponavljalno šolo.
Tisti otroci pa, ki se gredo učit trgovine ali obrti, morajo pa itak obiskovati svoje strokovne šole.
Kmetski otroci pa, ki ostanejo doma, naj bi obiskovali obvezno v zimskem času še 2 leti posebne kmetijske tečaje, toda šele po svojem 16. letu, ko so že zrelejši. Taki otroci, ki so že fantje, bi mnogo bolje razumeli strokovni pouk, pa tudi učiteljem bi bil pouk olajšan, ker bi imeli opravka z zrelimi ljudmi. To bi bilo za izobrazbo kmetijskega naraščaja silno koristno.
Za izenačenje plač.
Končno predlagam tudi še to, naj se vsaj izenačijo plače učiteljev na meščanskih šolah, ki morajo imeti višjo izobrazbo, s plačami učiteljev na ljudskih šolah, če plač že ni mogoče zvišati.«
» ♦ *
Upamo, da bodo predlogi g. poslanca Ko-mana naleteli med prizadetimi krogi in med kmeti na splošno razumevanje, kajti to v današnjih težkih časih res ne gre, da bi eden imel dvakrat vse, drugi pa nič. Vsaka kriza zahteva svoje žrtve, žrtvovati pa morajo tisti, ki lahko žrtvujejo, a ne oni, ki nimajo niti vsakdanjega kruha.
Pianistka čaj
Bahovec olajša in prerrsčuji nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri preprečuje poapnenje žil, po spešuje cir* "acijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20 — » apotekah.
Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljutomeru priredi v nedeljo 12. februarja po osmi maši v 6. razredu deške osnovne šole predavanje kmetijskega referenta g. Žnidariča o zatiranju sadnih škodljivcev, o snaženju, gnojenju in obrezovanju drevja. Ker pričakujemo bogato sadno letino, bo pouk vsakomur potreben. Pridite vsi člani in prijatelji sadjarstva! Tudi člani sosednih podružnic so srčno vabljeni.
Razprodajalce žepnega Kmetijskega koledarja prosimo, naj čimpreje nakažejo denar za prejete koledarje, ker moramo poravnati račune tiskarne in knjigoveznice.
Ljudje, ki so bolni na žolčuih. ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče saiinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporoča jo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh Ipkarnah, dj-ogerijah in špecerijskih tr govinaJb.
JVašc gospedczFsive in nedeljiva
cJ €l£§G®l€SL-vijaL
(Iz govora g. ministra dr. Kramerja.)
2*c$limec g. Kg>mi€&m MČii&lje, hi &€>	služIle
(lz govora g. poslanca v razpravi o proračunu ministrstva prosvete).
Kakšen namen ima za slovenskih kmetov ?
Ogromen pomen Itmefcite stanovske organizacije za
državo
Vedno težje življenjske prilike silijo ljudi k vedno večji borbi za svoj obstanek. V tej borbi pa posameznik podlega številnim oviram, ki se mu stavljajo na pot, in mora za to iskati močno oporo v svojih sovrstnikih, ki imajo iste potrebe in zahteve. Poedinci se morajo združiti in kot celota nadaljevati borbo potom organizacije.
Pomen organizacije poznajo in upoštevajo danes že vsi stanovi. Njih stanovske organizacije predstavljajo silo in so enoten izraz njihovih skupnih želj in potreb. V teh stanovskih organizacijah prevladuje duh skupnosti In vzajemnosti, katerega nikdar ne pustijo omajati. Radi tega dosezajo te organizacije tudi velike uspehe.
Najštevilnejši med vsemi stanovi je kmet-ski stan, ki pa kljub svoji navidezni moči zelo malo pomeni, ker ni organiziran, oziroma, ker ne nastopa enotno niti v najvažnejših stanovskih vprašanjih. Odvisen je od milosti in dobre volje drugih stanov, ki so organizirani. Njegove želje in potrebe se upoštevajo le v toliko, kolikor hočejo drugi. Kmetje se med seboj prepirajo, koristi od tega imajo pa vedno drugi.
Dovolj pa mora biti našega potrpljenja! Zdramimo se in dvignimo glave! Združimo sevenctno in močno kmetsko stanovsko organizacijo, v »Zvezo slovenskih kmetov«, ki se lahko razširi tudi na celo državo! Pozabimo na vse stare politične prepire, in zaupajmo najprej samim sebi in sami se vodimo! Naše geslo bodi: Kmetje skupaj!
Zveza slovenskih kmetov ima namen:
1.	Združevati kmete v enoten nastop v borbi za prinosnost kmetskega dela.
Iz te točke razvidimo, da bo Zveza slovenskih kmetov kot stanovska organizacija združevala pod svojim okriljem kmete, ki pa so lahko obenem tudi delavci ali obrtniki. Le na ta način bo lahko prišla volja in moč kmetskega stanu do veljave, ker bo zastopala Zveza vse težnje in potrebe podeželja enotno in v korist vsega kmetskega naroda in s tem tudi države!
Kmetski stan je odvisen v prvi vrsti od svojega dela, ki mora biti donosno v toliko, da bo tudi on lahko živel človeka dostojno življenje. Dobrine, ki jih vstvarja, mora vži-vati tudi sam; od viška svojih pridelkov pa mora dobiti v zameno vse industrijske in druge produkte, ki so njegovemu življenju nujno potrebni. Njegova kupna moč se mora zvišati, zato bo Zveza slovenskih kmetov delovala na to, da se znižajo cene vsemu, kar mora kupovati, da se tako razlika v ceni med poljskimi in industrijskimi produkti spravi v znosno razmerje.
2.	Razpravljati o potrebah kmetskega gospodarstva in se zavzemati za njegovo vsestransko zaščito in podporo.
Zveza slovenskih kmetov bo sklicevala sestanke, zborovanja in ankete, na katerih se bo razpravljalo o vseh gospodarskih in drugih vprašanjih, ki zadevajo kmetskega človeka. Na takšnih mestih bo dana prilika članom, da bodo povedali vse, kar jih ovira ln teži, oziroma kar bi se dalo preurediti in zboljšati njim v korist. Naloga Zveze slovenskih kmetov pa bo, da bo mnenje in »zahteve svojih članov prednašala merodajnim činite-ljem, oblastim in drugim, ter se tako zavzemala za interese celega kmetskega stanu.
Pri izdelavi novih zakonov in pri izpr«i-membah starih bo Zveza slovenskih kmetov
stavijala svoje predloge in zahteve; nadalje bo skušala vplivati tudi na vse javne zadeve, ki se tičejo kmetskega stanu, seveda le zakonitim potem, člani pa se bodo morali zavedati, da zavise stanje in življenski pogoji kmetskega naroda predvsem od zakonov in drugih ukrepov in da bo le sodelovanje kmetov z drugimi čini tel ji pripomoglo, da bodo odgovarjali zakoni tudi njihovim interesom.
3. Širiti strokovno izobrazbo in usposabljati ter organizirati kmetskega človeka za samopomoč, posebej za zadružno samopomoč.
Kolikor so težje življenske prilike, toliko bolj mora biti naš kmet izobražen, če hoče, da ne bo zaostajal. Podkovan mora biti v različnih panogah kmetijstva, česar mu ljudska šola še ne nudi. Tukaj bo skušala Zveza slovenskih kmetov z raznimi predavanji, tečaji, poučnimi ogledi ln izleti nuditi to, kar bo našega kmeta vzpodbujalo, mu večalo znanje ln dajalo smer dela in pravilnega udejstvo-vanja v bodočnosti.
Podpirala in širila bo zlasti zadružno misel. Kakor mora biti naš kmet organiziran stanovsko, pravtako se mora boriti tudi za gospodarsko neodvisnost in samostojnost.
Organizirati se mora v zadrugah, katere naj ga na ta ali oni način delajo neodvisnega in ga ščitijo pred vsemi izkoriščevalci. Vsa pridnost in varčnost ne more prinesti našemu
Agrarni interesenti, ki so plačevali doslej za njim dodeljeno zemljo letno najemnino, prihajajo sedaj v last njim dodeljene zemlje in bodo plačevali poslej odkupnino za zemljo (večinoma v obrokih).
To je razvidno iz odloka ministra za poljedelstvo, kjer se določa,
»da se na račun odkupnine (vsakoletnega obroka) plačuje doslej določena najemnina. Te zneske je treba knjižiti posebej.« (Odlok štev. 35249/VI./a od 17. junija 1. 1932.).
Kakor smo poučeni, se nekateri agrarni interesenti branijo plačevati dosedanjo najemnino, češ da je agrarna reforma že likvidirana. To pa ni povsem točno. Agrarna reforma je res likvidirana, toda treba bo plačati odkupnino. Ker pa
Kmetijsko ministrstvo je predpisalo uredbo o preobrazitvi zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1. 1925. Uredba je objavljena v »Službenih novinah« z dne 26. jan. Po tej uredbi se bodo namesto oblastnih zadrug osnovale banovinske, katerih področja bodo obsegala po eno ali več banovin. Določenih je pet banovinskih zadrug: po ena za banovini dunavsko in moravsko, a skupne zadruge bodo imele: banovini vardarska in zetska, banovini drinska in primorska ter banovine savska, vrbaska in dravska. Namesto bivše direkcije za kmetijski kredit se osnuje Deželna zveza zadrug za kmetijski kredit.
Zveza bo prejemala od kmetijskega ministrstva kot dotacijo denar od dividend na delnice Privilegirane agrarne banke, ki so v rokah države ali razredne loterije.
Kmetijski minister je dalje predpisal pra-
kmetu zasluženega blagostanja, če prepušča, da mu zaslužek težkega in napornega dela poberejo različni špekulanti in izkoriščevalcL Teh se bo naš kmet rešil le potom zadružnih organizacij, ki mu bodo dobavljale vse potrebno brez posredovalcev in prodajale direktno potrošniku. Imamo še več drugih vrst zadrug, od katerih lahko pričakuje kmet blagostanja, vendar o teh na tem mestu ne moremo razpravljati.
4. Sodelovati radi dosege navedenih ciljev s sorodnimi organizacijami.
Svoj cilj ima Zveza slovenskih kmetov pred seboj. Pot, ki jo bo ubirala, je odvisna od prilik, ki se bodo pojavljale. V kolikor bo potrebno, bo iskala stikov s sorodnimi organizacijami in ustanovami. Svojega programa za to ne bo spreminjala. Naša stanovska organizacija hoče doseči svoj cilj: zastopati našega kmeta, biti njegova zagovornica in svetovalka, na drugi strani pa budna čuvarka nad vsem javnim življenjem, ki živo posega v njegovo kulturno in gospodarsko udejstvo-vanje.
Da bo čim močnejša in njeno delo čim uspešnejše, je odvisno od nas kmetov samih. Vstopajmo v njene vrste, podpirajmo jo v vseh njenih stremljenjih in prepričujmo svoje stanovske tovariše, da le v slogi je moč!
Posebej pa moramo naglašati pomen stanovske kmetske organizacije za našo državo. Mi vsi vemo, da je naša država v gospodarskem oziru agrarna in da so baš kmetje največji in naj solidne j ši davkoplačevalci in najboljši vojaki. Tako je bilo že doslej in je še. Kako močan pa bo ta najmočnejši steber države šele potem, ko bo stanovsko enotno organiziran! Z neorganiziranim kmetom je vedno križ, z organiziranim kmetskim stanom pa bo tudi državna moč silno pridobila!
višina odkupnine še ni določena, zato odreja ministrstvo, da se plačuje dosedanja najemnina še naprej, toda ne več kot zakupnina, ampak na račun bodoče odkupnine.
Primer: Nekdo plača najemnine na leto 100 dinarjev. To se mu je doslej računalo kot najemnina.
Letos pa plača zopet 100 Din, a ne več na račun najemnine, ampak na račun odkupnine. Če bo temu človeku določena odkupnina n. pr. na 1000 Din, se mu letošnjih 100 Din vpiše v dobro, tako da bo plačal odkupnine le še 900 dinarjev.
Zatorej naj agrarni interesenti letošnji znesek vplačajo, da ne izgube svoje pravice do zemlje.
vilnik o uporabi sklada za podpiranje zadružništva in zniževanje obrestne mere, kateri sklad je pri Privilegirani agrarni banki. Pravilnik predpisuje, da bo Privilegirana agrarna banka vsako leto izplačevala pripadajočo di-videndo Deželni zvezi za kmetijski kredit. Največ polovico tega zneska bo zveza mogla uporabiti za svoje vzdrževanje in za vzdrževanje banovinskih zadrug po proračunih teh ustanov, ki jih bo odobraval kmetijski minister. Iz druge polovice omenjenega zneska se bo ustanovil sklad za posebna posojila samostojnim in naprednim kmetovalcem in produkcijskim zadrugam. Denar lz obstoječega sklada (pri Privilegirani agrarni banki) dosedanje dividende na delnice, ki pripadajo državi ali državni razredni loteriji, se mora ▼ roku meseca dni, ko stopi ta pravilnik v veljavo (26. t. m.), izročiti Deželni zvezi zadrug za kmetijski kredit.
Wclš>¥&€> zaL dgp?£&mc iisfei?eseiafe
Mmsm ure&a © lisiteiijslkem kredita
To 6l)Ctll
yažna izprememba v Nemčiji
Adolf Hitler — nemški kancelar.
V drugi polovici preteklega leta se je izvrgli v Nemčiji velik političen preokret. Velike parlamentarne stranke (katoliški centrum, socialni
demokrati, komunisti itd.) se nikakor niso mogle vsled svojih načelnih nasprotij zedinjevati za skupne parlamentarne vlade in vsled večnih kriz so pridobivale »radikalne« desničarske stranke vedno večji vpliv. Najbolj se je razširila stranke nemških narodnih socialistov, ki jo vodi 'Adolf Hitler.
Ta stranka je do skrajnosti nacionalna, sko-ro bi rekli fašistična. Hitler nikakor ne priznava sedanjega stanja v Evropi, ampak zahteva za Nemčijo revizijo mirovnih pogodb in popolno mednarodno enakopravnost. Te zahteve so mu pridobile zaupanje ogromnega dela nemške mladine, ki najbolj trpi vsled gospodarske krize, potem pa onega dela meščanstva, ki je sito večnih vladnih kriz. Pri zadnjih volitvah je dobila Hitlerjeva stranka 107 mandatov in je postala najmočnejša nemška stranka.
Tako močna pa Hitlerjeva stranka zopet ni bila, da bllahko prevzela vlado s pomočjo parlamenta. Tako v Nemčiji odločilni krogi niso mogli drugače kakor da so se odločili ali za manjšinsko vlado pruskih >junkerjev« (veleposestnikov in veleindustrijcev in plemičev) ali pa da krenejo na stara parlamentarna pota.
Predsednik Hindenburg se je odločil najprej za »junkerje«. Državni kancler Papen in njegov naslednik Schleicher pa se nista mogla dolgo držati na krmilu, ker se je pokazalo, da brez sodelovanja ostalih strank le ne gre. Oba junkerska kanclerja pa sta se tudi zamerila svojim najožjim pristašem.
Ta položaj so izrabili nemški n^cionalci pod vodstvom Hugenberga in so sklenili po dolgih pogajanjih zvezo s Hitlerjem. Ta sporazum je dvignil Hitlerja na mesto nemškega državnega kanclerja.
V Nemčiji imamo torej sedaj vlado, ki bo vodila do skrajnosti nemško-nacionalno politiko. Ta politika pa pomeni za Evropo mnogo, kajti nobenega dvoma ni, da ta vlada ne bo iskala več pomirjenja in sporazumov, ampak bo hodila svoja pota brez ozira na ostalo Evropo. To pa pomeni za Evropo nevarnost težkih zapletov.
Vladna kriza na Francoskem
Pretekli teden je v Franciji prišlo do vladne krize, ki ji je sledil padec vlade Boncourja. Padec so predvsem povzročile levičarsko usmerjene stranke. Predsednik republike Lebrun je poveril mandat za sestavo nove vlade Dala-dieru, ki ponuja socijalistom pet mest v vladi, med temi celo podpredsednikovo.
Parlamentarne volitve na Irskem
Delj časa je že vladala na Irskem politična kriza vlade De Valere, ki je svojo politiko precej ostro usmeril proti Angleški ter šel celo tako daleč, da je skušal uveljaviti predlog, da se odreče prisega zvestobe angleškemu kralju. Zlasti pa se je odnošaj med Anglijo in Irsko poostril vsled carinskih odredb in gospodarskih zahtev.
Ta ostra politika je ustvarila hudo krizo, ki so jo pretekli teden nekoliko rešile parlamentarne volitve. Dasi se je pričakovalo, da bo zmagal v teh volitvah De Valerov nasprotnik Cosgrave, so volitve nepričakovano prinesle visoko zmago De Valeri, ki je dobil 77 poslancev, a Cosgrave le 48, medtem,ko so manjše stranke dobile le nekaj poslancev. Po teh volitvah je položaj Valere močno ojačen, v parlamentu bo imel 16 glasov večine.
De Valera je po volitvah v svojih izjavah orisal glavni načrt novega parlamenta, ki je predvsem gospodarskega značaja. Tako je navedel, da bodo pričeli čimprej z izvedbo agrarne reforme, po kateri bodo razdelili zemljo čim večjemu številu rodbin. Veleposestva bodo odvzeta sedanjim fevdalnim lastnikom ter razdeljena med agrarne interesente proti letnemu odplačilu. Važen in zanimiv pa je načrt glede industrije, in sicer se bo industrija nekako decentralizirala s tem, da se bo prenesla na deželo,
Cosgrave (zgoraj) in De Valera (spodaj)
obenem pa, da se ustanavljajo industrijska podjetja v malih podeželskih naselbinah. S tem bo industrija postala vir dohodkov najširšim vrstam delovnega ljudstva.
Fond za podpiranje zadružništva
Kmetijski minister je predpisal na podlagi čl. 7 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o Privilegirani agrarni banki naslednji pravilnik o porabi fonda za podpiranje zadružništva in znižanje obrestne mere:
1.	Privilegirana agrarna banka bo izplačevala vsako leto državni zvezi zadrug za kmetijski kredit pripadajočo dividendo na delnice Privilegirane agrarne banke, ki so v rokah države ali razredne loterije.
2.	Največ polovico to dividende sme državna zveza zadrug porabiti za svoje vzdrževanje in vzdrževanje banovinskih zadrug za kmetijski kredit po proračunih teh ustanov, ki jih odobri kmetijski minister. Iz druge polovice se pa mora ustanoviti fond, ki se ne sme načeti in iz katerega se bodo preko državne zveze, odnosno banovinskih zadrug po posebnem pravilniku podeljevala posebna posojila za osamosvojitev umnih poljedelcev in posojila produkcijskim zadrugam.
3.	Denar iz obstoječega fonda, ki se je nabral od dosedanjih dividend delnic, ki pripadajo državi ali razredni loteriji, in ki je pri Privilegirani agrarni banki, se mora v roku enega meseca po uveljavitvi pravilnika izročiti državni zvezi zadrug za kmetijske kredite.
Razdelitev kreditov za brezposelne
Znesek 5,783.000 Din, ki je bil določen za Slovenijo za podpiranje siromakov, pobijanje brezposelnosti in za javna dela, se je določil v razdelitev po posameznih srezih, kar se je deloma že izvršilo. Posamezni srezi so ali pa še prejmejo naslednje kredite: Brežice 14.000 Din za siromake, 55.000 Din za nezaposlene in 150 tisoč Din za javna dela. Celje 20.000 Din za siromake, 125.000 Din za nezaposlene, 180.000 dinarjev za javna dela. Črnomelj 10.000 Din za siromake, 5000 Din za nezaposlene in 80.000 Din za javna dela. Dolnja Lendava 16.000, 10.000 in 140.000 Din. Gornji grad 6000 za siromake in 90.000 za javna dela. Kamnik 15.000, 55.000 in 135.000. Konjice 14.000, 30.000 in 120.000. Kočevje 18.000, 75.000 in 175.000. Kranj 6000, 35.000 in 120.000. Krško 16.000 za siromake in 185.000 za javna dela. Laško 16.000, 18.000 in 70.000. Litija 18.000, 90.000 in 100.000. Ljubljana 16.000, 180.000 in 150.000. Ljutomer 14.000, 15.000 in 155.000. Logatec 15.000, 20.000 in 125.000. Maribor, desni breg, 20.000, 100.000 in 170.000. Maribor, levi breg 18.000, 50.000 in 150.000. Metlika 8000 in 69.000 za javna dela. Murska Sobota 12.000 in 170.000 za javna dela. Novo mesto 20.000, 20.000 in 230.000. Prevalje 14.000, 75.000 in 125.000. Ptuj 18.000, 50.000 in 270.000. Radovljica 16.000, 80.000 in 90.000. Slovenjgradec 16.000, 60.000 in 120.000. Šmarje pri Jelšah 16.000, 55.000 in 175.000. Škofja Loka 7000, 70.000 in 85.000. Ljubljana, mesto, 180.000 za nezaposlene. Maribor, mesto, 80.000 za nezaposlene. Celje 45.000 za nezaposlene. Ptuj 25.000 za nezaposlene.
jEa&vavdiani
milijoni
Slovenci smo ljudje, ki nadvse ljubimo resnico in pravico. In to svojo ljubezen do pravice si pustimo tudi nekaj veljati. Kaj nam mar denar ali posestvo — samo da obvelja pravica...
Pravic in resnic si pa ne znamo iskati sami, ampak jih iščemo vedno na sodišču. Sodišče pa zahteva za iskanje pravice in resnice precej denarja. Tam je treba plačati visoke pristojbine na kolke, še predno veš, kam se bo nagnila tehtnica Pravice, pa tudi pomočniki Pravice — odvetniki — hočejo denar naprej, predno sploh začno Pravico iskati.
In tako se je zgodilo, da smo Slovenci samo na taksah in kolekih plačali lansko leto nad 7 milijonov dinarjev — za pravico in resnico, največ pa za trmo!
Nič pa nam ne pove statistika, koliko denarja so razni pravdarji in tožbarji znosili v odvetniške pisarne. Odvetnikov je v Sloveniji okoli 300. če računamo, da mora zaslužiti vsak odvetnik le 50 »jurjev« na leto, potem so zaslužili odvetniki lani 300 X50 »jurjev« ali 15 milijonov dinarjev ...
Pa se še najdejo ljudje, ki trde, da živimo v »krizi«. Kriza je res, ali v tem primeru ne kriza denarja, temveč kriza pameti.
Kmetijska radio-predavania od 1. februarja do 15. februarja 193B.
Dne 2. februarja bo govoril zjutraj o trav-ništvu ( o oskrbovanju travnikov) g. inž. Turk Jakob, ravnatelj kmet. poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Dne 5. februarja bo predaval g. inž. Lukman Franjo, banovinski kmetijski referent, o napravi novih sadovnjakov, popoldne istega dne pa g. inž. Novak, šumarski banovinski referent o temi »kako varujemo gozdove«. Dne 12. februarja bo g. Zupane Martin, živinorejski referent, govoril o svinjereji, popoldne pa g. Pavlica Franjo, mlekarski strokovni učitelj, o mlekarskih zadrugah.
Slikar M. Gaspari 501etnik
Ni ga med slovenskimi slikarji, katerega umetnost bi bila tako tesno združena z našim kmetom, njegovimi šegami, njegovo nošo in z njegovimi običaji, kakor je naš Gaspari. Nešteto mičnih prizorov iz kmečkega življenja nam Je mojstrsko naslikal. Kdo ne pozna njegovih slik z narodnimi nošami, kjer je upodobljeno vse zdravje in lepota naših kmečkih ljudi, bogatih in skromnih kmečkih svatb itd.? Znana je lepa slika sv. Izidorja, zaščitnika kmetskega stanu', razširjena potom
tiska po številnih kmečkih domovih. Mnogo lepih diplom je naslikal za častne člane občin, društev in zadrug in vedno je našel pot naravnost k srcu. Ni se oziral na modo, stru-jarstvo, kritike in polemike. Ostal je zvest sebi in narodu in zato je tudi njegova umetnost umerjena. Zato je pa tudi znan in priljubljen mogoče najbolj med našim podeželjem. Značilno za njegovo poljudnost je tudi dejstvo, da so celo Amerikanci pred leti naročili pri njem sliko za zastor slovenskega gledališča v Clevelandu. Njemu gre velika zasluga, da so tudi slovenske šolske knjige za naše podeželske šole tako priljubljene naši deci, ker je vedno znal zadeti pravo struno s svojimi slikami. Plodovit in marljiv je kakor čebela in slovenska umetnost je obogatela po njegovih delih.
Ko ga je študij zanesel v tuji svet, Je občutil vse trpkosti in se vrnil bogat po znanju in zvest sebi in narodu, iz katerega je izšel.
Pri gospodu Sadnikarju v Kamniku, kjer je našel marsikateri slovenski umetnik svoje prvo zatočišče po študijah, je našel tudi Gaspari gostoljuben krov in bogato zbirko starin, ki so dopolnjevale njegov študij.
Rojen je bil na Selščku pri Rakeku in sedaj službuje v narodopisnem muzeju v Ljubljani. Pri naših kmetskih praznikih je vedno rad sodeloval in prevzemal nehvaležen posel ocenjevalca skupin in narodnih noš.
S hvaležnostjo se spominjamo njegove petdesetletnice in mu želimo še dolgo vrsto zadovoljnih in zdravih let.
Mladina
Dan lepe knjige
Knjižni zaklad je kakor drevo, ki razdaja svoje sadove iz leta v leto, od generacije do generacije.
T. Carlyle.
Podpisani akcijski odbor, obstoječ iz zastopnikov društva »Krke«, Zveze kulturnih društev, Zveze kmečkih fantov in deklet in Jugoslovanskega ženskega saveza, priredi na predvečer obletnice Prešernove smrti v torek 7. februarja t. 1. v Unionu veliko slavnostno akademijo z radijskim prenosom. To zborovanje tvori uvod v proslavo Dneva lepe knjige, ki se bo vršila drugega dne na vseh naših ljudskih in srednjih šolah. V to svrho se je obrnil akcijski odbor pravočasno na prosvetno ministrstvo in je pričakovati, da bo njegova prošnja ugodno rešena.
Dan lepe knjige naj bi po možnosti praznovala tudi vsa dežela. Pozivamo podeželska kulturna društva, naj prirede prireditve slič-ne ljubljanski, ki bo obstojala iz več glasbenih točk in govorov več književnikov o knjigi kot vzgojiteljici. Tako naj bi dan lepe knjige rodil sadove predvsem v idealni smeri.
Pri tem dnevu lepe knjige, ki je zamišljen stalno vsako leto, naj bi sodelovale tudi knjižne družbe, založbe in trgovine s knjigami, umetninami in muzikalijami. Stopnjevale naj bi na ta dan nabiranja naročnikov za svoje knjižne izdaje, nastavile reklamne cene in priredile posebne izložbe.
Društvo »Krka«, Zveza kmetskih fantov in deklet, Zveza kulturnih društev, Jugoslovanski ženski savez.
Prvi kmetski smučarji, pozdravljeni!
Bloke. Veliko tekmo okrog Blok priredi v nedeljo dne 5. februarja (v slučaju slabega vremena bo tekma v nedeljo dne 12. februarja) smučarski odsek Društva kmetskih fantov in deklet na Blokah. Tekmovalna proga bo dolga 18 km. Zanimivost te tekmovalne proge obstoji v tem, da je možno vse tekmovalce na celi progi vedno vddeti z enega in istega mesta in to z malega grička Vidma za farno cerkvijo pri Fari. Proga vodi preko hriba Peškovca na Pečnik, od tu preko grebena Stražence v vas Metule (najstarejši smučarji že za časa Valvazorja.) Iz Metal se proga dvigne na 1039 m visoki Blošček ter vodi preko Javoršic, Studenskega hriba na Veliki Vrh. Od tu gre proga v lahnem smuku preko Bradatk in Maraševca k cilju na Peškov-
cu. Do sedaj je prijavljenih 25 domačih tekmovalcev, svojo udeležbo so pa obljubili tudi sosedni smučarski klubi, tako da lahko računamo na 50 tekmovalcev. Pričetek tekme bo ob 13. uri. Za najboljše tekmovalce je na razpolago več prav lepih daril, med drugim tudi 2 uri. Dohod na Bloke je ugoden iz Ljubljane z avtobusom Peo-nikar v soboto ob 5. uri popoldne ali pa v nedeljo ob 8. uri zjutraj. Za smučarje znižana cena. tlnako ugoden dohod tudi preko Rakeka, kamor pošlje društvo sani za brezplačen prevoz smučarjev. Ker je tekmovalna proga edinstvena v Sloveniji, zato vabimo k tekmi tako tekmovalce kakor tudi gledalce, ker oboji bodo prišli na svoj račun. Tekmovalci naj prijavijo svojo udeležbo do 11. ure dopoldne v nedeljo dne 5. februarja na Društvo kmetskih fantov in deklet.
Trnava pri Gomilskem. Pretečeno nedeljo 29. januarja t. 1. je igralo v tukajšnji gasilski dvorani Društvo kmetskih fantov in deklet in sokolska četa iz Orle vasi igro ^Razbojnik Gu-zaj«, ki jo je spisal Ernest Tiran. Igra je uspela nad vse pričakovanje, zadovoljni so bili gledalci, kakor tudi igralci, ki so igrali v nabito polni dvorani. Igra je nova, zajeta iz našega kmetskega življenja in zelo ugaja. Kakor smo izvedeli, se bo igra ponovila v Braslo.vpab in v Kapli. Društvu kmetskih fantov in deklet čestitamo na uspehu.
JECL gospodinje
Madež od voska ali sveče odstranimo najlažje s pivnikom, na katerega položimo za kratek čas vroč likalnik.
Kokoši bolje neso, ako jim nudimo vsak dan nekaj semena od solnčnic. Priporočljivo pa je tudi, da jim damo od časa do časa med otrobe ali moko nekaj mleka.
Jabolka lahko lupimo kakor kuhan krompir na ta način, da jih namočimo par minut v vreli vodi. Na sličen način se lupijo tudi slive in češplje.
Cilindri pri petrolejkah kaj radi pokajo. Ako pa dihnemo, preden prižgemo, v njegovo notranjost, se ta tako utrdi, da traja lahko več let.	.	,v,'«
Pohištvo, ki je pleskano z oljnato barvo,
osvežiš na ta način, da namočiš v V«! gorilnega špirita pest kolofonije in čakaš, da se raztopi. Steklenico potem dobro potresi in nato prepleskaj s čopičem predmet, ki ga hočeš osvežiti. Pohištvo postane kakor novo.
Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in pO operacijah naravna »Franc-Jožefova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom.
Kmelshu posojilnica
mu iiiimiMii iiinMiiii reg. zadruga z neomejeno zavez ©
v Ljubljani, Tyvševa (Dunajska) c&sfa IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge II Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na	nad Din 230 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „	|| predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog
f Lojzika Kersnikova
Pretekli teden je po daljšem bolehanju za-tisnila oči gospa Lojzka Kersnikova, vd>va znamenitega slovenskega pisatelja Janka Kersnika. V svojem življenju, prepletenem z neštetimi dobrimi deli in pomočjo pokojnemu pisatelju, je dosegla lepo starost nad 70 let.
Pokojna gospa Kersnikova, ki je izšla iz rodbine Tavčarjev v Ljubljani, je bila svojemu umrlemu soprogu zvesta in dobra življenjska družica. Kratka zakonska sreča je bila blagoslovljena z osmimi rojstvi. Kot dobra in ljubeča mati je svojo skrb posvetila predvsem vzgoji svojih otrok, ki zdaj tembolj občutijo neprecenljivo izgubo dobre matere.
Pokojni gospe Lojzki Kersnikovi je kot vzor-materi, zvesti družici in pomočnici možu, pisatelju Janku Kersniku, zagotovljen časten spomin. Žalujočim ob izgubi drage matere, stare mame in blage gospe Lojzke najiskrenejše so-žaljel
Domače vesli
Novi predsednik Pokojninskega zavoda. Dosedanji predsednik Pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani g. Vekoslav iVrtovec je bil razrešen svoje dolžnosti. Novim predsednikom je bil imenovan g. dr. Vilko Bal-tič, bivši veliki župan in državni svetnik v pokoju.
Nova jugoslovansko-avstrijska trgovinska pogodba? Avstrijski gospodarstveniki so s sedanjo trgovinsko pogodbo nezadovoljni ter zahtevajo novo. Verjetno je, da bo zaradi tega prišlo do nove pogodbe.
Razdelitev kredita za brezposelne. Znesek šest milijonov dinarjev, ki ga je namenila vlada za podpore brezposelnim v Dravski banovini, je že razdeljen na okraje in na občine, ki bodo denar uporabile za izvršitev raznih javnih del, tako da bodo vsaj najbolj potrebni ljudje za silo preskrbljeni. Brezposelni naj se obračajo za nadaljnja pojasnila v prvi vrsti na svoje domovne občine.
Ljubljana ima senzacijo in sicer v tem, da so odkrili nekega moža, ki se hodi tudi pozimi kopat na Savo blizu Črnuč.
Odlikovanje vseučiliškega profesorja dr. Metoda Dolenca. Prezident češkoslovaške republike Masaryk je odlikoval našega znanega jurista, vseučiliškega profesorja Metoda Dolenca z redom Belega Leva III. stopnje v znak priznanja za velike zasluge, ki si jih je pridobil na polju kulturnega zbližanja med obema narodoma.
Nesreča pri nakladanju. V Gorenji Straži so nakladali kostanjeve hlode. Pri tem je zdrknil eden nazaj in zrušil delavca Frana Flisa ter ga precej poškodoval osobito po nogah.
Stroga obsodba nevarnega tatu. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu je bil obsojen na 2 leti in pol robije 32 letni bivši zidar, Rudolf Keržolj, doma iz Cviblja pri Trebnjem, ki je lani v Ljubljani v par tednih ukradel več koles ter jih razprodal.
Na potu domov je zmrznil te dni 45 letni posestnik France Prime iz Koroške vasi v novomeškem srezu. Ves dan je delal v svoji zidanici na Pristavi, zvečer pa je krenil proti domu. V temi je siromak zgrešil pot ter zagazil v velik sneg in omagal. Drugo jutro so ga našli zmrznjenega komaj kake četrt ure daleč od njegovega doma. Tragično smrt dobrega in priljubljenega posestnika, ki je zapustil ženo in deset nepreskrbljenih otrok, obžaluje vsa pograjska fara.
Čudna nezgoda. V osiješki bolnici je bil pri cirkularni žagi zaposlen bolniški sluga Ivo Stan-kovič. Žaga je odbila kos lesa, ki je slugo udaril na želodec. Stankovič je že naslednjega dne podlegel poškodbi.
Popravek cest. V zadnjem času so popravili v metliški okolici par ostrih cestnih ovinkov, ki so ovirali promet, bili pa nevarni tudi pešcem. Bilo bi dobro, da se v doglednem času tudi vsi ostali ovinki odstranijo in tako olajša vozni promet.
Pijanka zmrznila. Agata Novak iz Vrbanca blizu Čakovca seje v nedeljo napila žganja in je odšla pijana proti domu. Blizu hiše je pa padla v sneg in zmrznila. Sosedje so jo sicer videli, kako leži v snegu in so obvestili o tem moža, ki je pa dejal, naj kar pogine, ker je že sit neznosnega življenja z njo.
V Italiji so osnovali »Zavod za industrijsko obnovo«, s katerim hočejo rešiti industrijo, ki se nahaja v zelo kritičnem stanju.
Izplačevanje vojne škode
Izplačevanje amortiziranih obveznic iz izžrej banih dobitkov dva in polodstotne loterijske dr, žavne rente za vojno škodo bo odslej vršila po novem odloku Poštna hranilnica in ne posamez. ne davčne uprave, ki so ta posel vršile doslej
Tečaji vrednostnih papirjev
2VtVo vojna škoda	Din 212-—|
8»/« Blair posojilo	Din 41—
7% Blair posojilo	Din 37—
7°/o investicijsko posojilo Din 47— 6% Beglučke obveznice Din 31-— 7°/» Drž. hipotekarne Din 43— Privileg. agrarna banka Din 222— Srečke Srb. rdečega križa Din 25—
Tobačne srečke	Din 22—•
*
Praštediona bo izplačala nadaljnjo kvoto 10 odst. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu objavlja, da bo izplačevala v februarju, marcu in aprilu, pričenši s 1. februarjem na stare vloge, ki po stanju 23. aprila 1932 niso presegale 5000 Din, nadaljnjo kvoto 10 odst. Pri izplačilu se bodo odtegovali zneski, ki so bili na te vloge ob prejšnji kvoti 20 odst. od 23. aprila 1932 do dneva izplačila že dvignjeni. Zneski, ki jih vlagatelji iz naslova te kvote do 30. aprila ne bi dvignili, se preneso na nove terjatve, s katerimi se lahko vsak čas svobodno razpolaga.
Sefmz
5.	februarja: Borovnica.
6.	februarja: Dob je pri Sevnici, Dobrna, Gornji, grad.
7.	februarja: Gor. Logatec, Metlika, Dolnja Lendava.
9.	februarja: Št. Jernej na Dolenjskem, Graho-i vo, Zagorje ob Savi, Mengeš, Pilštajn, Konji-! ce, Turnišče.
10.	februarja: Št. Jurij ob j. ž.
Mogoče ste pozabili, da Vam je bila pri-i ložena v štev. 50. »Kmetskega lista« položnica" za poravnavo naročnine, ki stane kakor doslej 30 Din za celo leto.
Janko Furlan:
THesi® - me&čcra
(Nadaljevanje.)
Z isto brzino prehajajo gospodarski objekti od enega lastnika na drugega in pri vseh je ena in ista gonilna sila — strast po dobičku. Posledic te nekrvave, a za gospodarsko podrejene in odvisne ljudi, dovolj skeleče igre, ni potrebno navajati, saj jih mi meščani po sili razmer dosledno občutimo.
Za velikim bogastvom se skriva črv, ki je izglodal že dovolj opasno razpoko. Cim več blaga, čim popolnejša tehnika in čim večja diferenciacija ali specijalizacija dela na vseh poljih gospodarskega življenja, tem večje siromaštvo in gospodarska negotovost. Odtod oni večni strah pred naslednjim dnem, ki tlači vse. Nihče ne more niti v normalnih časih zagotoviti kruha za naslednji dan. Ena sama tehnična spopolni-tev požene cele delavske skupine na cesto.
Oster eksistenčni boj podi ljudstvo v večno medsebojno napotje. A d očim je borba siromašnih vidna, je med premožnimi ali družabno višje stoječimi zakulisna, vijugaste oblike in prav zato toliko bolj nevarna, zavratna in ogabna.
Tudi ima meščan izvestne potrebe, ki so preprostemu človeku tuje. Gre za naslov, ugled, veljavo, kar pa ni samo sebi ali končni namen, ampak prej sredstvo v dosego tega namena, ki stremi po nadrejenosti, nadvladju. V tem boju ima dvoje lic, ki ga tako temeljito razgalita.
Prvo lice: udano in nizkotno prilizovanje navzgor, drugo: breobziren pritisk navzdol. Ta večni reflektant ni v sredstvih izbirčen in se v svoji neugnani strasti in pohlepu poniža do načrtov najnižjega kova. Gorje, če bi se izpolnile vse njegove sanje!
Tipičen meščan nosi duševnost onega razreda, ki je po razpadu fevdalne aristokracije (plemiška gospoda iz minulih časov = knezi, grofi, vitezi) prevzel oblast nad gospodarskim in duševnim življenjem in je prepojen s čutom izvoljene nadrejenosti in večje lastne vrednosti. To, kakor tudi neka stalna, dasi mogoče bolj podzavestna skrb za svoj obstanek, ga ovirata, da bi mogel pogledati izven svoje neposredne okolice, čez mestno obzidje in to življenje tudi pravilno doumeti ali si je usvojil. Mestno ozračje, način življenja v njem, njegova stremljenja in svojevrstni interesi so rodili tudi svojevrstnega človeka. Izven mesta obstoja zanj svet le v toliko, v kolikor more služiti njegovim interesom, nikdar pa v kolikor bi mogel služiti tudi on njemu. Zaprt med mrtvo, hladno in dušeče mestno zidovie se razvija v omejeno in topo bitje, ki razume smisel življenja ravno obratno, ker brska za življenjem v mrtvilu. Pri-roda, njen ritem in tempo, njeni tajni utripi z vekovečnim in nedoumnim presnavljanjem, njena veličastna pesem — vse mu je tuje. Še bolj tuj mu je njen sodelavec s svojim odočilnim pomenom v socialnem življenju. Estet je in akademik, oprašen od enostranske izobrazbe, zato živi visoko nad preveč prozaično (vsakdanjo) narodno plastjo, čije življenje sloni le na dejanjih, na sicer okornih, a zato toliko boij po-
membnih gibih (delu), dočim skuša on to nadomestiti z barbarstvom fraze, s tem izrodkom moderne »kulture«, ki res tudi ustvarja, a veino le zlo. Nedvomno velja beseda velikega ruskega misleca, grofa Leva Tolstoja, ki jo je že kot mladenič napisal v svoji knjigi »Kozaki« na naslov visokega ruskega plemstva, tudi meščanstvu: »Kako zoperni in pomilovanja vredni se mi zdite vsil Vi ne veste, kaj je sreča in kaj življenje! Treba enkrat izkusiti življenje v vsej njegovi naravni lepoti, treba videti in zapopasti, kar vidim sleharni dan: večni, nedostopni sneg gora in veličastno žensko v tisti prirodni lepoti, ki je v njej morala iziti prva ženska iz rok stvarnika, in potem se jasno pokaže, kdo se uničuje, kdo živi v resnici ali v laži: vi ali jaz. Čim si na mestu svoje koče, svojega gozda (takrat je namreč bil kof častnik med kozaki) predstavljam tiste salone, tiste ženske z namazanimi kodri pod podloženimi lasmi, tiste ne-estetično (neokusno) premikajoče se ustnice, tiste klavrne ude in salonsko blebetanje, ki naj bi bilo »razgovor,« popade me gnus.« Iu dalje: »Pred očmi mi stoji tisto posajanje in presajanje tvoje osebe zdaj k tej, zdaj k oni; tisto predrzno zvodničenje parov in tisto večno spletka-renje in laganje, tista pravila — komu daj roko, komu prikimaj, s kom govori. — Treba videti in pojmiti, kaj je resnica in lepota, kaj sreča. Sreča —"to se pravi: živeti s prirodo, videti jo, govoriti z njo. Jaz želim samo eno:, da bi se povsem izgubil v vašem smislu; želim, da bi se oženil s preprosto Kazakinjo, in se le ne upam tega, ke bi bilo zame preveč sreče, česar ni-, sem vreden:«	(Dalje sledi.)
Vesff iz svcfa
Nemčija in Avstrija se pogajata za novo carinsko pogodbo.
Kapitalistične metode. Do konca 1. 1932 so v Braziliji uničili 12 milijonov 160.000 vreč kave, vse pa le zato, da vzdržijo ceno kave na isti višini.
V	Ameriki so prišli v hudo stisko tudi far-merji (večji kmetski posestniki). V državici Virginija je že več kot četrtino plodne zemlje zastavljene, do česar so zlasti privedli visoki davki. Dražbe teh zastavljenih posestev so na dnevnem redu.
Zgorel je neki holandski parnik. Ogenj je povzročila iskra iz puhalnice.
Gledališče v Rotterdamu na Nizozemskem je pogorelo. Gledališče je bilo eno največjih in najlepših na Nizozemskem.
V	Rusiji gradijo v Leningradu ogromen hotel, ki bo imel 1040 sob.
Najvišja železnica sveta. To je še zmerom perujska železnica, ki prekorači Ande v višini 4775 m, a ena stranskih vej doseže celo 5357 m, kar bi se reklo, da je za 547 metrov višja kot najvišji evropski vrh Mont Blanc.
Francozinje v službi. Kakor pove statistika, je nameščenih v francoskih državnih uradih 145.000 žensk in sicer 50 tisoč na pošti, ostalih 85.000 je učiteljic.
18 let v vojnem ujetništvu. Te dni se je vrnil v Szegedin na Madžarsko svojčas v Prze-myslu ujeti pešec Josef Kremer. Imeli so ga dolgo za pogrešanega in so ga pozneje celo proglasili za mrtvega, zdaj pa se je nenadoma vrnil k sorodnikom in znancem.
4000 let staro žito. Ravnateljstvo muzeja v mestu Perugii je odkrilo v jami Belvedere podzemsko skladišče žita, graha in fižola, ki izhaja izpred 4000 let. Je pa popolnoma ohranjeno. Gotovo je, da so to ostanki pastirskih narodov, ki so že sejali žito, saj pričajo o tem vsi priloženi pred-Lebrunov zgled. Francoski državni predsednik Lebrun je obvestil ministrski svet o svoji odločitvi, da se mu znižajo prejemki za 10 odstotkov.
Padanje davkov v Franciji. Meseca decembra je bilo pobranih davkov v Franciji za 3,144 milijonov frankov. Napram 1. 1931. so padli za 190 milijonov frankov.
Opozorilo načelstvom kmetijskih podružnic glede pobiranja naročnine za »Kmetovalca« in članarine Kmetijske družbe
S preosnovo Kmetijske družbe v zadrugo so nastale nejasnosti pri pobiranju naročnine za »Kmetovalca« v znesku 25 Din in članarine ali zadružnega deleža v znesku 10 Din, katerega je plačati vsakemu pristopivšemu članu k zadrugi enkrat za vselej. Vsled tega podajamo potrebna pojasnila. Predvsem je vplačanje naročnine za »Kmetovalca« nujno, ker se vsake številke lista tiska samo toliko, kolikor je bilo do časa izdaje naročnikov. Poznejši naročniki torej ne bodo mogli prejeti vseh številk. Na to opozarjamo osobito načel-stva in tajništva podružnic, sploh vse nabiralce naročnikov za »Kmetovalca«. — V prvi številki »Kmetovalca« smo natančno pojas-
nili, kako se bo list urejeval in izdajal. Poleg strokovnega dela bo izhajal tudi »Vnovčeva-lec«, v katerem bodo pojasnjene vse zadeve glede posredovanja in nakupa pridelkov naših članov in naročnikov, član brez glasila Kmetovalca nikakor ne more biti poučen o vseh poslih, ki jih izvršuje Kmetijska družba za svoje člane. Zato poudarjamo, da je neobhodno potrebno vsem članom naročiti in či-tati tudi »Kmetovalca«. Dejstvo je, da je naše glasilo najcenejši list v državi in izven nje, ki ga izdaja kaka stanovska organizacija. Zavedamo se v polni meri denarnih težkoč na kmetih, ali kdor čita in se ravna po svojem stanovskem glasilu, ga zamore samo en nauk ali pravočasno opozorilo čestokrat obvarovati velike izgube, nesreče pri živini, pridelkih itd. Uspeh, kako bo Kmetijska družba delovala za svoje člane in naročnike, gotovo ni odvisen samo od vodstva, temveč tudi od svojih delovnih podružnic in zavodnih članov. Težki časi nas silijo, da se združujemo in organiziramo čim tesneje po stanovih, zato smo prepričani, da število naročnikov na »Kmetovalca« in naših članov ne bo padlo, ampak se bo še povečalo. Da je Kmetijska družba krenila na pravo pot pomagati svojim članom in naročnikom, so dokaz mnogoštevilna zahvalna pisma in osebne zahvale že sedaj pri komaj započetem delu. Opozarjamo torej načelstva in ostale nabiralce, da se zavzamejo za dobro stvar in nam pridobe čim več naročnikov in članov, čim več nas bo, tem močnejša bo Kmetijska družba in tem lažje bo zastopala kmetske koristi. — Kmetijska družba v Ljubljani.
Domala zavarovalnica
Hi£ CIG - BOSNA
LJUBLJANA, Selenburgova 7/1
sprejema vsakovrstna zavarovanja.
Išče zanesljive poverjenike v vseh večjih krajih
ko nom
A OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA *
v JEjublfani
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
fažno! Času primarno! Važno!
Pri nakupu angieškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun Cd o preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov
>.& E.SKABERNE
uuBum&
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
VSAK
zaveden kmet bi moral čitati naš listi
I
Kclo&vcTestea ulica slav. 7
SKunujte domače blago1
'MlmavjiJ
MLINSKE KAMNE za vsakovrstno meljavo, MLINSKA SITA, svilena in volnena, I a GONILNA JERMENA, VOSEK ZA JERMENA in vse ostale mlinske potrebščine nudi:
BRCAR & KOMP., Ljubljana, Kolodvorska 35
Ceniki brezplačno 1	Zmerne cenel
FABIAHH & IllitJOVEC
Ej. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15 dežniki
Na malo I
Na veliko!
Ustanovljeno 1839
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
VELIKA ZALOGA
suknenega blaga za moške in žen-
ske obleke. Lepa izbira svilenih
rut in različnih šerp
Krojači in šivilje, pišite po vzorcel

Poinomastni, polmastni in trapistovski
ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenali
UUBLJflNfl
Kolodvorska ulica 7
EKONOM
aa—E
reg. pomožna blagajna v Ljubljani sporoča, da se je preselila iz dosedanjih prostorov v Kolodvorski uL 8
v nove prostore na Aleksandrovo cesto štev. 5.
I. nadstropje. Prijavite svoj pristop takoj!
ZAVAROVANJA
za dote otrokom in posmrtnine od
Din 1000— do Din 25.000—
sprejema pod najugodnejšimi pogoji reg. pom. f*f blagajna
LJUBLJANA,
Kolodvorska ulica St. 7
Pišite takoj za pojasnilo. Za odgovor priložite znamko.
Mlin
za domačo uporabo, skoro nov, s sejalni-kom, inozemski labri-kat, ngodno naprodaj. Dopise na upravo lista pod .Domači mlin'
Posojila podeljuje ..ZADRUGA"
Ljubljana, pp. 307
Sprejme poverjenike
danes ob pol 4 zjutraj po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, umrla.
Pogreb je bil v sredo, dne 1. februarja 1933 ob 10 dopoldne na Brdu.
Brdo, dne 30. januarja 1933.
Žalujoči ostali.
V globoki žalosti javljamo, da je naša preljuba, predobra mama, babica, tašča, sestra in teta, gospa
Lojzika Kersnik
roj. Tavčar
OGLASI v »Kmetskem listu"jmajo siguren uspeh!
Urednik: Janko V.ifcič, — Udaja za konzorcij Ivan Pipan. — liska tiskarne Merkur Ipietf slavnih tiskalne. O. M icna 11 ki, Ljubljano.
KMETSKI HRANILNI iN POSOJILNI DO
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Tavčarjeva (Sodna; «1.1
Telefon štev. 28-47. — Kačun poštne hranilnice štev. 14.257. — Brzojavi: „Kmetski dom"
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obreslovanja
Posojila
daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoii
Podružnici:
v Kamniku, Glavni trg Mariboru, Slomškov trg 3
V LJUBLJANI
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Vloge
na knjižice in lekoči račun obrestuje po 5%, pri tromesečni odpovedi po 6%, večje stalne vloge po dogovoru
Stanje vlog
Din 35,000.000"
Rezervni zaklad:
Din 1,100.000'-
BlagajniSke ure:
Ob delavnikih od 8—12 V,, in od 3—41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 V, ure