GLAS
LETO XXIII. ŠT. 45 (1107) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 6. DECEMBRA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Luč na koncu
predora?
  azvoj dogodkov okoli spornega amandmaja,
s katerim bi ukinili sklad za založništvo, je v
prejšnjih dneh doživel preobrat, na katerega
je slovenska narodna skupnost upala in čakala.
Popravek k finančnemu zakonu, ki ga je vložil
poslanec Adriano Varrica (Gibanje petih zvezd)
in ki naj bi v naslednjih dveh letih v celoti
ukinil dotacijo omenjenega sklada, je bil
preklican. O njem tako niso razpravljali in
glasovali člani poslanske komisije za proračun,
niti ne bodo tega storili poslanci v splošni
razpravi v poslanski zbornici. Do nadaljnjega se
torej ohranja “status quo”, sklad za pluralizem v
okviru zakona o založništvu bo obstal. Razlogov
za to je najbrž več. Gibanje petih zvezd je res
glasen zagovornik ukinitve javnega financiranja
tiskanih medijev, velja pa tudi, da je (iz
političnih in predvolilnih razlogov) za Ligo
pomembno, da se ta sklad ohrani. Ob njegovi
ukinitvi bi bile najbolj prizadete krajevne
realnosti in tiste sredine, v katerih ima
Salvinijeva stranka pomemben volilni bazen.
Pomeni preklic popravka dokončno rešitev za
naše medije? Ne. Finančni zakon mora skozi
dvojno sito poslanske zbornice in senata. Če
predlog ukinitve ni prodrl v razpravi v poslanski
zbornici, to še ne pomeni, da bi Gibanje petih
zvezd z njim ne poskusilo v senatu. To bi ne bil
osamljen primer. Vladajoča koalicija se je za več
sklepov, ki predstavljajo pomembne teme njene
politične usmeritve znotraj finančnega zakona,
odločila, da jih bo predstavila šele v razpravi v
senatu. Drži namreč, da je za Ligo pomembno
čim bolj omejiti učinke morebitnega ukinjanja
zakona o založništvu, ne smemo pa zanemariti
dejstva, da je bilo ravno ukinjanje sredstev za
medije med vidnejšimi obljubami Gibanja
petih zvezd svojim volivcem. Nove volitve, ki
pomenijo polaganje računov za opravljeno
delo, so že pred vrati: spomladi je namreč na
vrsti preizkušnja evropskih volitev. Vprašanje
ohranjanja državnih finančnih sredstev za
manjše medije, med katere spada tudi naš
tednik, je torej še vedno odprto.
Dve možni rešitvi
V nedeljo zvečer je v javnost prišla novica, da
sporni amandma v poslanski zbornici ni več
aktualen. V svojem stališču sta torej vlada in
poročevalka Andreina Comaroli, ob ugotovitvi,
da bi amandma najbrž ne imel večine, pozvali
poslanca Adriana Varrico, naj svoj popravek
umakne, v nasprotnem primeru bi komisija
izrekla popravku negativno mnenje. S tem se je
dejansko pot popravka v poslanski zbornici (za
zdaj) zaustavila.
Kot smo že zapisali, je potrebno počakati še na
pot finančnega zakona v senatu. Domnevamo
lahko, da bodo v Gibanju petih zvezd namreč
poskušali na dnevni red ponovno uvrstiti
podoben popravek. Kako bi v tem primeru
kazalo za slovenske tiskane medije? Težko je
karkoli zapisati. Omeniti pa velja, da sta se v
prejšnjem tednu predsednika krovnih
organizacij SSO in SKGZ, Walter Bandelj in Rudi
Pavšič, v Rimu o tej temi sestala z vodjo senatne
skupine Gibanja 5 zvezd, Tržačanom Stefanom
Patuanellijem. Na sestanku je vidni predstavnik
gibanja dejal, da povsem soglaša s tezo, da je
potrebno manjšinske medije še naprej podpirati
tudi z državnimi finančnimi sredstvi in da bi
ukinitev sklada veljala za druge medije. Kako bi
to izpeljali? Omenjeni sta bili dve možnosti:
prva predvideva ustanovitev “ad hoc” sklada za
slovenske tiskane medije, v katerega bi
preusmerili sredstva (v višini skoraj 3 milijonov
evrov), ki jih je slovenskim časopisom doslej
zagotavljal zakon o založništvu.
/ str. 3
R
Pogovor
Predsednik SDGZ
Robert Frandolič
o tem, da
moramo vlagati
v znanje,
komunikacijo in
izobraževanje 3
www.noviglas.eu
Gorica / Simpozij v KC Bratuž
Osvetlitev
pozabljenih tem
  adnji dogodek projekta Spomini – Me-
morie 1918-2018 je bil simpozij za šole
in širšo javnost, ki ga je Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž organiziral v soboto, 1. de-
cembra. Na predavanju so sodelovali priz-
nani zgodovinarji mag. Marko Štepec, Da-
vid Erik Pipan, prof. Peter Černic, mag. Ta-
dej Koren, dr. Renato Podbersič in prof.
Adrijan Pahor, ki je vodil srečanje. Po poz-
dravu predsednice KC Lojze Bratuž Franke
Žgavec in uvodnem nagovoru zgodovinske-
ga raziskovalca Vilija Prinčiča je prisotne
pozdravila senatorka Tatjana Rojc.
/ str. 6
Z
Minulo nedeljo smo vstopili v adventni čas,
čas milosti, se reče po navadi, saj se kristjani
v tem času pripravljamo na prihod, rojstvo
Jezusa Kristusa.
Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo
kot pripravo na Veliko noč in traja štirideset
dni, adventni čas ni omejen na točno število
dni. Z adventnim časom v Cerkvi začenjamo
novo cerkveno leto in neposredno pripravo
na Božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki
mu sledijo (Sveti trije kralji ali obisk treh
modrih, Jezusov krst ter Gospodovo
darovanje v templju ali Svečnica), so
priložnost za poglobitev vere. Veselje ob
Novorojenem pomeni veselje ob novem
življenju in lahko simbolično nagovarja tudi
k radosti nad lastnim življenjem. Simbolika
rojstva in novega začetka je vtkana v potek
celotnega cerkvenega leta. Dogodki ne
pomenijo le spominjanja preteklih Božjih
del v zgodovini odrešenja (o čemer poroča
Sveto pismo) in poti skozi galerijo svetnikov,
ampak tudi aktualizacijo Božjih sporočil za
sedanji trenutek. Na večja praznovanja se
kristjani pripravljamo v posebnih,
pripravljalnih časih. K zunanjim in
materialnim pripravam na cerkvene praznike
sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi
in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje
prejem zakramenta sprave, razne odpovedi,
post, dobra dela ali miloščino. Latinska
beseda adventus pomeni prihod.
Znamenje zunanje priprave na Božič je
adventni venec. Tradicionalno se pri nas v
cerkvah in po domovih pripravljajo adventni
venci s štirimi svečami. Naraščanje luči
simbolizira rast dobrega v življenju.
Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s
štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne
nedelje. Kot okras in liturgični simbol
adventnega časa, prevzet od germanskih
narodov, se je v Sloveniji uveljavil v
osemdesetih letih 20. stoletja. Štiri sveče, ki
so lahko samo v vijolični ali beli barvi, imajo
posebno simboliko: predstavljajo štiri
mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje
in konec sveta); predstavljajo štiri strani
neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar govori
o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za
ves svet in vse ljudi; predstavljajo štiri letne
čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo
rojstvo pomembno ne samo za tisti
zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji,
ampak je pomembno za vse čase in vsako
dobo; predstavljajo človekovo življenje;  (ob
rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek
manjša, kar govori o tem, da smo vedno
bliže sklepu življenja in nas spominja na
tuzemsko minljivost. Pa vendar je vse to
zaman, če kristjani ne živimo kot kristjani,
vse naše pričakovanje Božiča in Jezusovega
rojstva je zaman, če ne vidimo v sočloveku
Njega, na Čigar prihod se pripravljamo v
adventu.
In so zato trde, a še kako resnične besede
duhovnika iz Padove, ki je te dni svojim
faranom, ki so izjemno sovražno nastrojeni
proti prišlekom, preprosto povedal: “Bodite
vsaj dosledni in letos ne pripravite jaslic in
ne prižigajte božičnih lučk”!
Razmislimo tudi sami, kje je naše mesto zdaj
in tu, v državi, ki z zakonskim odlokom
meče na cesto več kot dvajset tisoč najbolj
ranljivih pribežnikov, se obnaša enako, kot
so se ljudje v Betlehemu, kjer Jožef in Marija
nista našla prenočišča in se je zato Jezus rodil
v hlevu.
Krščanstvo je krščanstvo le takrat, ko
besedam sledijo dejanja, pravzaprav še
najbolj takrat, ko dejanja govorijo o
Kristusovem nauku!
In sploh ni res, da se ne da ničesar storiti!
Začeti je treba pri sebi, pri lastnem odnosu
do drugih in drugačnih, da ne bo šla letos
Sveta Družina tudi mimo naših domov!
Jurij Paljk
Vstopili smo v advent
Svet okrog nas6. decembra 20182
Povejmo na glas
Da bi se k lepemu zatekali
SSk prireja vrsto srečanj; prvo bo v torek, 11. 12., v Medjevasi
Velike novosti za jusarsko-srenjske
pravice v naših vaseh
  asacijsko sodišče v Rimu
je po večletnem prav-
danju priznalo Jusu
Opčine status osebka, ki ima
kot združenje družin starosel-
cev pravico do upravljanja
skupne lastnine v vasi in okoli
nje. To pravico je visoko rim-
sko sodišče z istim zamahom
izrecno razširilo tudi na vse ju-
se in srenje na Tržaškem, kar
lahko tolmačimo kot jasno in
nedvoumno priznanje staro-
davne pravice slovenskih sta-
roselcev do upravljanja skup-
ne, nedeljive in neodtujljive
zemljiške imovine. To se je lah-
ko zgodilo potem, ko se je ita-
lijanski parlament z izglaso-
K vanjem novega zakona novem-bra 2017 po devetdesetih letihvendarle oddaljil od fašistične
politike izničevanja suvereno-
sti vaških avtohtonih skupno-
sti, ki so se s skupnim upra-
vljanjem kmetijskih, gozdnih
in pašniških imovin ter vodnih
virov pri nas razvile v času av-
stro-ogrske monarhije.
Stranka Slovenska skupnost, ki
v svoja politična prizadevanja
vedno vključuje tudi podporo
in skrb za uveljavljanje jusar-
skih in srenjskih pravic, prireja
v sodelovanju s posameznimi
jusarskimi odbori in vaškimi
organizaciji niz informativnih
srečanj, na katerih bo tekla be-
seda o pomenu razsodbe kasa-
cijskega sodišča in naslednjih
korakih na poti uveljavljanja
starodavnih pravic vaških
skupnosti. Prvo srečanje bo že
v torek, 11. decembra, ob 19.
uri v prostorih turistične kme-
tije Sidonje Radetič v Medjeva-
si. Na srečanju, ki ga prireja de-
vinsko-nabrežinska sekcija SSk
v sodelovanju z domačim ju-
som, bosta uvodoma med dru-
gimi spregovorila tudi deželni
svetnik Igor Gabrovec in odv.
Peter Močnik, ki je openski jus
uspešno zagovarjal na rim-
skem sodišču.
Devinsko-nabrežinska 
sekcija SSk
  V. Simoniti, J. Dežman in I. Jevnikar na “Srečanju pod lipami”
“Luč svetlobe se ne bo
zadušila!”
GORICA 
  a zadnjem Srečanju
pod lipami, ki sta ga v
četrtek, 29. novembra,
organizirala Kulturni center
Lojze Bratuž in Krožek Anton
Gregorčič v sodelovanju s
Študijskim centrom za narodno
spravo, je bil govor o prelomni
razstavi Temna stran meseca, ki
je pred dvajsetimi leti razburila
slovensko javnost. Simpozij o
tej temi je bil pred dvema
tednoma v dvorani Državnega
sveta v Ljubljani, na katerem so
nastopali tudi trije gostje, ki so
prejšnji teden sodelovali na
večeru pod lipami, in sicer dr.
Vasko Simoniti, dr. Jože
Dežman in časnikar Ivo
Jevnikar, ki je vodil večer.
Osrednji del simpozija v
Ljubljani z naslovom Temna
stran meseca II: soočanje in
refleksija 20 let kasneje je
sestavljalo trinajst referatov
domačih zgodovinarjev in
poznavalcev ter tujih
referentov, ki so govorili o
preseganju totalitarne
dediščine zlasti v vzhodni
Evropi. Med temeljnimi referati
sta bila Neprav (n) a država dr.
Vaska Simonitija in Človekove
pravice na temni strani meseca
1998-2018 dr. Jožeta Dežmana.
Dr. Vasko Simoniti je bil med
glavnimi pri postavitvi razstave
in je prisotnim razkril, kako je
bilo v tistem času in kako velik
odmev je imela razstava. Bila je
prva jasna podoba, ki je
celostno pokazala, da je bil
sistem nedemokratičen.
Nekateri politiki so ob koncu
režima prišli v novo
demokratično državo
nepoškodovani in neprizadeti.
Ta nepoškodovanost jim je dala
oz. jim daje občutek, da je šlo
vse po naravni poti in da se je
njihov obraz iztekel v novo
podobo, svojo vlogo pa
opravičujejo s tem, da dajejo
krivdo nekdanjemu sistemu. Te
sile kontinuitete želijo v bistvu
speti prejšnji in sedanji
družbeni red. To ustvarja
napetost med silami slovenske
politične stvarnosti in
onemogoča, da bi zaživeli
pravo demokratično in
N ponotranjeno vzdušje terblaginjo in varnost. To se ševedno nadaljuje, saj smo videli,
kako so med leti 2008 in 2015
skreditirali in obtožili edinega
močnega nasprotnega politika,
je povedal Simoniti. Slovenija
živi čudno stvarnost, ozira se
proti vzhodu, je pa članica
zahodnih integracij in mladi
Slovenci odhajajo na zahod. Na
tisoče mladih z visoko
izobrazbo je zapustilo matično
državo, kar pomeni, da nismo
sposobni slediti interesom
blaginje in skupnosti in
koncentriramo moči v boju za
oblast. To je tisto, čemur
pravimo nepravna država in
neprava svobodna družbena
ureditev, je sklenil gost.
Dr. Jože Dežman je povedal, da
je bila Temna stran meseca
projekt, ki je zaznamoval
slovensko soočanje z bremeni
zločinske zgodovine. Geslo
razstave in zbornika je
“posvečeno žrtvam”,
imenovanim in
neimenovanim, znanim in
neznanim. V svojem posegu se
je prav tako osredotočil na žrtve
in grobove. Od leta 1868 so v
evropski civilizaciji grobovi
nasprotnikov zaščiteni, saj jih
vežejo razne konvencije.
Jugoslavija pa je junija leta
1945 dala ukaz, da je treba vse
grobove okupatorjev in
domačih izdajalcev odstraniti,
in to je bil temelj za “življenje v
laži”. Ko je režim delal popis
leta 1964, je naštel samo
600.000 žrtev, od katerih
40.000 v Sloveniji, zdaj pa smo
prišli iz laži že do 100.000
popisanih žrtev samo na
slovenskem ozemlju. Študijski
center za narodno spravo
obdeluje 700 lokacij, v katerih
je okoli 100.000 žrtev. Gre za
najhujše poboje Slovencev in
Hrvatov v zgodovini. Na koncu
je dr. Dežman omenil Draga
Jančarja in roman To noč sem
jo videl, knjigo, ki govori o
Radu in Kseniji Hribar, ki sta
bila umorjena leta 1944. Njun
nečak je poskrbel, da sta bila
leta 2000 sodno rehabilitirana,
leta 2015 izkopana in tako sta
postala “superzvezdi”
slovenskega spraševanja vesti.
Predsednik RS Borut Pahor je
ob odkritju spominske plošče
izrekel globoko obžalovanje, da
je bilo treba toliko časa za to
dejanje. Zato kljub vsemu, pravi
Dežman, ta fronta, ki se upira
lažem in zanikovanjem, ni brez
uspeha. Letos so predsedniki
najvišjih organov, zastopniki
vojske in policije prvič skupno
položili venec pred spomenik
žrtvam vseh vojn. Dr. Jože
Dežman je optimistično sklenil
večer s stavkom “luč svetlobe,
kljub vsemu pihanju iz starih
mehov, se ne bo zadušila”.
MČ
  edavno je bilo mogoče zaslediti izjavo
svetovno priznanega srbskega violini-
sta Stefana Milenkovića, izjavo, ki je
lepa in pomenljiva: “Biti umetnik je zame hu-
manitarna naloga. Igramo, da bi ljudje vsaj za
eno uro pozabili težave svojega življenja”.
Življenje torej ni samo lepo, življenje lega na
ljudi, se pravi vse nas, s težavami, preizkušnja-
mi, skrbmi, tudi z bolečino in trpljenjem. In
če to temno stran svojih dni priznamo, v hipu
razumemo sebe in druge, ki si vsi skupaj pri-
zadevamo za olajšanje te teže in za dvig v lepo
in srečno počutje, dvig v svetlobo in smisel -
pozabiti in odtrgati se želimo od vsega, kar
nas obremenjuje in prizadeva. Tu pa se takoj
spomnimo, da je več načinov, s pomočjo ka-
terih se vsaj za nekaj časa rešimo bremen, in
da so si ti načini med seboj zelo različni, da
ne rečemo nasprotni, čeprav je njihov namen
docela isti, namreč odmik od vsakodnevnih
in dolgoročnih težav. Lahko je namreč ta od-
mik v pozabo sebe in vsega, npr. v alkoholu
in najrazličnejših mamilih, pri čemer je oboje
zelo in celo vedno bolj razširjeno ne samo
med odraslimi, ampak tudi med mladimi. Pri
odmiku v pozabo te vrste gotovo pride do
olajšanja, razbremenitve in doživetja bolj ali
manj trajajoče srečnosti, vendar so nezaželeni
posledični učinki za človeka škodljivi in po-
gosto rušilni. Znano je, do kakšne mere alko-
hol in mamila uničujejo telesno in duševno
zdravje, kako dobesedno poškodujejo osebe
in jih potisnejo v kruto zasvojenost, iz katere
se je izjemno težko izkopati. Zato se velja z ozi-
rom na ta opis toliko bolj posvetiti vsem tistim
stvarem, ki nam prinesejo olajšanje in ponov-
no srečanje s srečo brez rušilnih, se pravi ško-
dljivih učinkov, vplivajo na človeka z lepoto
in dobrim, ga dvigajo, gradijo, da se ne samo
zateka v pozabo, ampak je sposoben težave
prenašati vzdržljivo in jih tako že obvladuje.
Spomnimo se iskanja pomiritve v lepotah na-
rave, ki tako mnogim vlije pogum in tolažbo,
spomnimo se lepote umetnosti, glasbe, petja,
knjige, lepih misli, spomnimo se lepote ver-
skega izročila, njegovega sporočila in delovan-
ja, spomnimo se lepote prijateljstva, ki ga želi-
mo gojiti, spomnimo se lepote skupne sreče,
ko smo v sozvočju s srečno družbo, spomni-
mo se slednjič veselja nad drugimi ljudmi,
brez katerih ne bi mogli živeti, spomnimo se
ne nazadnje ljubezni do vsega, vseh in vseh
stvari, kar je že dvig k tisti lepoti, ki nas nagra-
di z najlepšim možnim počutjem. Skorajda
odveč je zato dodajati, kako zatekanje k lepe-
mu in lepoti vsakogar, ki je tako usmerjen,
navdaja s srečnostjo in notranjim mirom. Še
več, kako takšna usmeritev seže daleč iz zgolj
sreče posameznika, kako namreč lepo kot
takšno, lepota kot takšna vzpostavljata s sočlo-
vekom in vsemi ljudmi lep, prijazen in ljubeč
odnos ter ukinjata vsakršno možnost nerazu-
mevanja in toliko bolj boleče nenaklonjenosti
ali celo mržnje. Res, zatekanje k lepemu je
srečna pot, je srečno darilo, je srečno vabilo.
Janez Povše
N
SSk in evropski poslanec SVP Herbert Dorfmann
Sodelovanje za utrjevanje
obmejnega prostora
  vropski poslanec Južnoti-
rolske ljudske stranke SVP
Herbert Dorfmann je bil v
soboto, 1. decembra, na povabi-
lo stranke Slovenska skupnost na
celodnevnem obisku v FJK. V
dopoldanskih urah se je na se-
dežu Dežele v Vidmu poslanec
Dorfmann srečal z
vodstvom furlanske-
ga avtonomističnega
gibanja Pakt za avto-
nomijo (Patto per
l'Autonomia), ki je
na minulih deželnih
volitvah nastopalo s
samostojno listo in
predsedniškim kan-
didatom ter izvolilo
dva zastopnika v
deželni svet FJK. De-
legacijo je vodil
deželni svetnik Mas-
simo Moretuzzo. Z
evroposlancem, ki so ga sprem-
ljali deželni tajnik SSk Igor Ga-
brovec ter oba strankina pokra-
jinska tajnika, Julijan Čavdek in
Marko Pisani, je tekla beseda o
aktualnem političnem trenutku
v našem prostoru in Evropi. Ne-
davne volitve v av-
tonomnih pokraji-
nah Trento in Bo-
cen so potrdile
močan vzpon Salvi-
nijeve Lige, ki je
zbrala podporo
večjega dela tam-
kajšnjih italijanskih
volivcev, kar dejan-
sko narekuje SVP
pot upravnega do-
govora na lokalni
ravni, medtem ko
ostajajo odprte ra-
zlične možnosti za
evropske volitve, ki
bodo maja 2019. Stranki SSk in
SVP sodelujeta že več desetletij,
kot tudi je že dolgo obdobje, od-
kar SSk podpira listo SVP za
evropski parlament. Pred petimi
E leti je Dorfmann v skupno koa-licijsko podporo povezal tudistranki italijanskih avtonomi-
stov na Tridentinskem in v Bel-
lunu. Sobotno srečanje v Vidmu
je bilo zato za Dorfmanna prva
priložnost, da je skupaj s tradi-
cionalnimi zavezniki SSk po-
bliže spoznal tudi mlado, a že
uveljavljeno furlansko gibanje,
ki prav tako sloni na načelih
utrjevanja in ovrednotenja lokal-
ne avtonomije in določil poseb-
nega statuta naše Dežele.
“Srečanje se je končalo s skupno
zavezo, da bomo načete argu-
mente poglobili v začetku pri-
hodnjega leta, ki bo nadvse po-
membno zaradi evropskih in lo-
kalnih volitev v številnih naših
občinah”, je po srečanju pouda-
ril deželni svetnik in tajnik SSk
Igor Gabrovec.
Opoldne je bil Herbert Dor-
fmann v Števerjanu, kjer se je se-
stal z županjo Franko Padovan in
njenimi odborniki. Na župan-
stvu je tekla beseda o deželni re-
formi kra-
jevnih
uprav, ki se
ji po dolgi
fazi trenj in
neuspešne-
ga uvajanja
danes po-
novno
pišejo spre-
membe. Z
južnotirol-
skim sogo-
vornikom,
ki je bil
svojčas tu-
di župan Feldthurnsa (Voltur-
na), je zato pogovor nanesel na
težave in hkrati priložnosti, ki jih
predstavljajo majhne občine in
skupnosti, ki strnjeno živijo na
nadvse bogatem ozemlju,
kakršno so tudi goriška Brda. “Z
evropskim poslan-
cem smo se napo-
sled dogovorili za
organizacijo stro-
kovnega posveta o
temi promocije
vrhunskih vinorod-
nih okolišev, ki bo
predvidoma v pe-
tek, 25. januarja
2019, in na katerem
bo glavno besedo
imel ravno Dor-
fmann, ki je po izo-
brazbi agronom, si-
cer pa v evropskem
parlamentu član
komisije za kmetijstvo in pred-
sednik parlamentarne intergru-
pe za vino in kakovostne pre-
hrambene proizvode”, je še po-
jasnil tajnik SSk Gabrovec.
Aktualno 6. decembra 2018 3
  eseca avgusta je prišlo
do zamenjave na vodil-
nih mestih Slovenske-
ga deželnega gospodarskega
združenja in podjetja Servis, ki v
sklopu združenja opravlja komer-
cialne storitve za podjetja. Pogo-
vorili smo se z novim predsedni-
kom SDGZ Robertom Frando-
ličem o prvih vtisih z mesta, ki
ga nekaj mesecev zaseda.
SDGZ seveda ni novost za vas,
saj ste že leta aktivni v
združenju. Kakšni so pa prvi
vtisi zdaj, ko ste predsednik?
Da, kar nekaj let sem opravljal
funkcijo podpredsednika. Mo-
ram povedati, da je vloga pred-
sednika precej zahtevnejša, saj
gre za to delo kar nekaj časa. Tre-
ba je namreč biti prisoten na šte-
vilnih sestankih, posvetih ipd.,
poleg tega imam tudi svoje pod-
jetje, zato mi ostaja res malo pro-
stega časa.
Je prišlo do sprememb tudi v
delovanju ali nadaljujete po
isti začrtani poti?
Nadaljujemo po programu oz.
strategiji razvoja združenja, ki
smo jo začrtali že pred nekaj leti,
saj rezultati niso vidni kratko-
ročno, ampak dolgoročno. Precej
je treba narediti v reorganizaciji
naše skupine, povezanih podjetij
in v samem delovanju združenja.
SDGZ mora postati bistveno vid-
nejše, kot je, kar tudi dosegamo
v zadnjih letih. Izboljšati je treba
našo komunikacijo s člani in vse-
mi zainteresiranimi skupinami,
od podjetij do politike. Moramo
povečati težo v Gorici, Benečiji in
Trstu, kjer moramo biti Slovenci
vidni in prisotni pri zagonu go-
spodarstva. Predvsem v Trstu je
zdaj trenutek, ko moramo biti
soudeleženi pri restrukturiranju
pristanišč in prostocarinskih con.
Pri tem pa imamo tudi težave.
Naša podjetja so mikro in mala
podjetja, zelo malo članov ima
srednje-velika podjetja oz. po
evropski kvalifikaciji velikih
sploh nimamo. To je po eni stra-
ni pozitivno, ker se lahko ustvari
zelo oseben stik s podjetniki, po
drugi pa negativno, saj nam pri-
manjkujejo energija oz. gospo-
darska moč in vpliv, da bi kaj
spremenili.
Kako bi se morali obnašati kot
skupnost v prihodnosti?
M Mnenja sem, da bi morali inve-stirati manj v strukture oz. zgrad-be, saj tega imamo že dovolj ali
celo preveč. Vlagati je treba v
znanje, komunikacijo in v vse,
kar zadeva izobraževanje, saj smo
v naši skupnosti glede tega
pomanjkljivi. V prejšnjih le-
tih smo kot skupnost veliko
investirali v kulturo in šport,
tudi z dobrimi rezultati, a
smo preveč zanemarjali go-
spodarstvo. Skupnost se do-
bro ohrani le v primeru, da
ima dobro in zdravo gospo-
darstvo, v nasprotnem pri-
meru preživi, toda ostane
šibka.
Najhujše je vsekakor po-
manjkanje investicije v izo-
braževanje, predvsem viso-
košolsko. Razen Slovika in
Ad Formanduma, ki dobro
delujeta, primanjkujejo in-
stitucije za visokošolsko izo-
braževanje. Tudi državna
šola je pomanjkljiva. Investi-
rali so v količino ponudbe in
šolskih smeri, namesto da bi
se osredotočili bolj na kako-
vost. To opažam kot podjet-
nik, ki deluje v dveh
državah, in vidim razlike med
mladimi iz Slovenije in Italije. V
Sloveniji so bistveno bolj pripra-
vljeni predvsem glede jezikov,
nastopanja in komunikacije.
Pri združenju želimo postati
močnejši, vplivnejši in se razvija-
ti. Prizadevamo si za internacio-
nalizacijo, to se pravi, da želimo,
da se naša podjetja širijo tudi na
drugih trgih, ne samo na sloven-
skem in italijanskem. Želimo si,
da bi se podjetja trgovsko odprla
tudi proti Avstriji, Nemčiji,
Madžarski ter obudila spet tisti
tradicionalni trg, ki je bil pred
prvo svetovno vojno, in sicer mit-
televropski.
S katerimi težavami se srečuje-
te?
Imamo “problem” novih tehno-
logij in digitalizacije, s katerimi
se morajo naša društva spoprijeti,
saj morajo zamenjati način dela,
ki so ga bili navajeni do zdaj. To
pa je potrebno, saj majhna pod-
jetja, ki jim bo uspela digitaliza-
cija, bodo tudi uspešna v prihod-
nosti. Druga težava naše skupno-
sti je, da nimamo nekega velikega
podjetja, okoli katerega bi zgradi-
li celo infrastrukturo malih pod-
jetij, ki bi dobro živela. To se pra-
vi, nimamo dovolj gospodarsko-
ekonomske moči.
Zakaj se slovenskemu podjet-
niku splača pristopiti k SDGZ?
Nekateri slovenski podjetniki so
raje včlanjeni v državna združen-
ja, verjetno zaradi navade. Me-
nim pa, da se naša organizacija v
zadnjih letih zelo dobro “giblje”.
Skušamo ustvariti ugodne razme-
re, da naši člani pridobijo do-
ločene posle, in smo bistveno
bolj gibljivi in fleksibilni kot dru-
ge organizacije. Če član sodeluje,
kar je bistvenega pomena, potem
tudi več dobi od takega manjšega
lokalnega združenja kot pa od
državne ustanove, ki mu gotovo
ne namenja pozornosti v taki
meri kot mi.
Vi ste podjetnik v Sloveniji, si-
cer ste tam že dolgo let. Zakaj
se podjetja tako rada selijo v
Slovenijo? Je to v zvezi z dav-
ki?
Jaz sem začel delati za italijanska
podjetja v Sloveniji že leta 1994,
nato sem bil vodja finančne
službe velikega podjetja v Kranju,
sledil sem raznim italijanskim in-
vesticijam in potem ustanovil v
Sloveniji tudi lastno podjetje. V
bistvu me je življenjska pot pel-
jala v Slovenijo. Prav zato, ker
sem sledil italijanskim podjetjem
v Sloveniji, vam lahko povem, da
tista, ki se selijo izključno zaradi
davčnih olajšav, tudi hitro izum-
rejo. Res je, da je Slovenija z
davčnega zornega kota ugod-
nejša in ima tudi cenejšo delov-
no silo, ima pa dosti strožje
in pogostejše kontrole. Me-
nim, da so podjetja, ki dol-
go let ostajajo na slovenskih
tleh, zadovoljna s sloven-
skim poslovnim modelom
in z geografsko lego države.
SDGZ ima tudi stike s Slove-
nijo?
Da, združenje sodeluje s šte-
vilnimi slovenskimi organi-
zacijami, med drugim z Go-
spodarsko in Obrtno zbor-
nico Republike Slovenije ter
z vsemi območnimi zborni-
cami, zato lahko povem, da
so stiki z matično državo ze-
lo intenzivni. Istočasno se
na nas obračajo sestrska
združenja iz Italije (Con-
fcommercio, Confartigia-
nato, Trgovinska zbornica)
pri stikih in sodelovanju s
Slovenijo.
Kaj svetujete mlademu, ki
ima podjetniški čut? Kateri
sektorji so zanimivi?
V bistvu, kar sem že omenil, in
to, kar smo si zastavili pri SDGZ:
čim bolj povečati in gojiti podjet-
niško žilico z izobraževanjem. Za-
radi tega združenje sodeluje pri
raznih projektih, ki omogočajo
mladim, da se čim bolje pripravi-
jo za vstop v podjetniško kariero.
Glede sektorjev pa je težko odgo-
voriti, ker jih je res ogromno.
Lahko povem, da zadnja leta vse
teži k novim tehnologijam,
predvsem komunikacijskim. Ne
smejo pa podcenjevati tradicio-
nalnih sektorjev, kot je na primer
kmetijstvo, saj se predvsem pri
nas dobro obnese. Treba pa je do-
biti primeren poslovni model za
katerikoli sektor in mu dodajati
novosti tako, da si lahko vedno
zanimiv in prilagodljiv na sodob-
ne potrebe in zahteve.
Prejšnje dni ste imeli tudi za-
nimiv simpozij “Tržaška pro-
stocarinska cona”...
Tako je. Organizirali smo posvet
v sodelovanju z Zadružno kraško
banko. Namen pobude je bil
osveščati člane, stranke in par-
tnerje razvojnih perspektiv celot-
nega pristaniškega sistema s pou-
darkom prav na prostocarinski
coni. Na posvetu so predavali
Igor Filipcic (skupina MSC) o raz-
voju kontejnerskega prometa,
predsednik Tržaškega pristanišča
Zeno D'Agostino o pristanišču in
obetih prostocarinske cone ter
vodja za severovzhod družbe Rete
Ferroviaria Italiana Carlo De Giu-
seppe, ki je predaval o razvoju
železniškega tovornega prometa.
Ti so povedali, kam bodo javne
uprave in pristanišče investirali v
naslednjih letih. Tako smo naše
člane in našo skupnost seznanili
s tem, da možnost za posel obsta-
ja, treba pa je biti informirani,
pripravljeni in si prevzeti odgo-
vornosti in biti pripravljeni tudi
na določena tveganja. Obstajajo
vsekakor še nekatere nejasnosti,
saj na posvetu niso mogli vsega
povedati in razčleniti, zato smo
se že zmenili za neki interni po-
svet s predavatelji in našimi člani,
na katerem bodo dokončno
razčistili vse dvome.
Kaj pa menite o vsesplošni kri-
zi, ki je zaznamovala gospo-
darstvo? Najhujše je res mi-
mo?
Ugotavljam, da digitalizacija, no-
ve tehnologije in globalizacija
prinašajo veliko sprememb v
našem vsakdanjem življenju. Te
spremembe smo najbolj občutili
v prvi krizi med letoma 2008 in
2014, zadnja leta pa se je situacija
malo izboljšala. Glede na to, kar
se dogaja na trgih in na politični
sceni, menim, da smo blizu nove
krize, verjetno ne tako globoke,
toda podjetniki bomo ponovno
živeli z nekim občutkom negoto-
vosti.
Nazadnje bi vas vprašal, ali bi
bilo možno, da bi imela naše
območje in naša skupnost ne-
ki zaščitni znak za naše pro-
dukte, kot imajo Južnotirolci
svoj “SüdTirol”?
Povem vam, da sem se o tem ve-
liko pogovarjal in razmišljal. Pro-
blem sta naša omejenost in strah.
Kot skupnost imamo velike
težave pri uporabi slovenščine,
na primer na napisih v trgovinah
ali na etiketah produktov, name-
sto da bi pokazali, da sta znanje
in uporaba slovenskega jezika
prednost in tudi posebnost
našega območja. Mislim, da bo
težko uresničiti tak zaščitni znak,
dokler ne bomo sami postali do-
volj ponosni, da smo Slovenci.
Narodna zavest je zelo pomem-
bna, ne le za obstoj naše skupno-
sti, ampak je tudi velika marke-
tinška prednost.
Matevž Čotar
  Robert Frandolič
“Čim bolj povečati in gojiti podjetniško
žilico z izobraževanjem!”
POGOVOR 
  Preobrat glede ukinjanja državnega financiranja tiskanih medijev
Luč na koncu predora?
S 1. STRANI 
  ruga različica predvide-
va možnost preusmerit-
ve že omenjenih sred-
stev (v obsegu skoraj 3 milijo-
nov evrov) v dotacijo, ki jo
manjšina prejema v okviru
zaščitnega zakona (10 milijonov
evrov). V tem primeru bi z do-
datkom sredstev iz zakona za za-
ložništvo skupna dotacija
znašala skoraj 13 milijonov
evrov.
Cerar o manjšinskih vprašanjih
Vprašanje usode zakona o za-
ložništvu se je kot ena pomem-
bnejših tem prejšnji teden
znašlo tudi na omizju srečanja
med slovenskim zunanjim mi-
nistrom Mirom Cerarjem in
prvim človekom na Farnesini,
Enzom Moaverom Milanesijem.
Sestanek je bil pomemben tudi
zato, ker je šlo za prvi neposred-
ni stik med dvema novo posta-
D vljenima vladama.Srečanje je bilo najprej predvi-deno na Farnesini v sredo, 28.
novembra. Zaradi precejšnje
zmede, ki se je ustvarila na osi
Rim – Bruselj ob potrjevanju fi-
nančnega zakona in zaradi šte-
vilnih nedorečenih ukrepov o
tej temi, pa je bil italijanski zu-
nanji minister na dan predvide-
nega sestanka polno zaposlen.
Srečanje so tako izpeljali že
večer pred tem. Na dnevnem re-
du je bilo, poleg vprašanja fi-
nanciranja manjšinskih medi-
jev, še več drugih tem. Ministra
sta se pogovarjala o ponovni
oživitvi manjšinskega omizja pri
notranjem ministrstvu, o za-
jamčenem zastopstvu v rim-
skem parlamentu in o vračanju
Narodnega doma. O temi zako-
na o založništvu je Cerar rimske-
mu sogovorniku nakazal slo-
vensko oceno, da je vsakršno
krčenje sredstev za slovenski tisk
nesprejemljivo. Hkrati je Cerar
dejal, da mu je Moavero Milane-
si obljubil osebno prizadevanje
pri italijanski vladi za ugodno
rešitev tega vprašanja. Italijanski
zunanji minister je ob tem izra-
zil namero obuditve omizja pri
notranjem ministrstvu v pri-
hodnjem letu, glede Narodnega
doma pa je potrdil, da bi se ne-
premičnina lahko vrnila v slo-
venske roke do leta 2020, ob po-
menljivem jubileju, 100-letnici
požiga nekdanjega političnega,
gospodarskega in kulturnega
centra Slovencev v Trstu. Gre za
“naprezanje”, ki ga je ob lan-
skem obisku takratnega sloven-
skega zunanjega ministra Erjav-
ca v Rimu izrekel tedanji itali-
janski zunanji minister Alfano.
kil

Kristjani in družba 6. decembra 2018 5
  al se pogosto godi ravno nasprotno.
Najbolj se slišijo tisti glasovi, ki uboge
grajajo in jim govorijo, naj bodo tiho
in potrpijo. Ti glasovi so razglašeni, pogosto
iz njih veje strah pred ubogimi, ki jih nima-
jo le za reveže, ampak tudi za nosilce nego-
tovosti in nestalnosti, ločene od vsakodnev-
nih navad, ki jih je zato treba zavračati in
jih držati daleč stran. Tako se odmikamo od
njih in se ne zavedamo, da se s tem oddal-
jujemo tudi od Gospoda Jezusa, ki ubogih
ne zavrača, ampak jih kliče k sebi in jih to-
laži. Tukaj so zelo primerne besede preroka
Izaija glede življenjskega sloga vernikov: “da
odpneš krivične spone in razvežeš vezi jar-
ma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlo-
miš vsak jarem … da daješ lačnemu svoj
kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo,
kadar vidiš nagega, da ga oblečeš” (Iz 58,9).
Ob takšnih dejanjih je greh odpuščen (prim
1 Pt 4,8), pravičnost se lahko udejanja, in
ko bomo mi klicali h Gospodu, nam bo od-
govoril in rekel: Tukaj sem!  (prim. Iz 58,9).
6. Ubogi so tisti, ki jim je najprej dano pre-
poznati Božjo navzočnost in pričati o nje-
govi bližini v svojih življenjih. Bog ostaja
zvest svoji obljubi in celo v temini noči ne
odreka topline svoje ljubezni in tolažbe.
Vendar pa, da bi premagali neznosne raz-
mere uboštva, morajo ubogi zaznati, da so
njihovi bratje in sestre ob njih, jim izkazu-
jejo skrb ter jim z odprtimi srci in življenji
dajo čutiti, da so njihovi prijatelji in
družina. Le tako lahko odkrijemo “zveličav-
no moč v njihovem življenju” in jih “po-
stavimo v sre-
dišče poti Cer-
kve” (Veselje
evangelija, 198).
Ob svetovnem
dnevu ubogih
smo vabljeni, da
konkretno ure-
sničimo te bese-
de psalmista:
“Ubogi bodo je-
dli in se nasitili”
(Ps 22,27). Vemo,
da je bila v jeru-
zalemskem tem-
plju po obredu žrtvovanja gostija. To se je
ob lanskem 1. svetovnem dnevu ubogih
zgodilo v mnogih škofijah. Mnogi so tedaj
izkusili toplino doma, se veselili slavnostne-
ga kosila in solidarnosti tistih, ki so z njimi
obedovali na preprost in bratski način. Rad
bi, da bi tudi letos in v prihodnje ta svetovni
dan praznovali v duhu veselja, ker smo po-
novno odkrili, da se znamo srečevati.
Doživetje skupne molitve v občestvu in
skupnega nedeljskega obedovanja nas po-
nese v čase prvega krščanskega občestva,
ki ga je v vsej izvirnosti in preprostosti opi-
sal evangelist Luka: “Bili so stanovitni v
nauku apostolov in v občestvu, v lomljen-
ju kruha in molitvah. … Vsi verniki so se
družili med seboj in imeli vse skupno:
prodajali so premoženje in imetje ter od
tega delili vsem, kolikor je kdo potrebo-
val” (Apd 2,42.44-45).
7. Krščansko občestvo vsak dan deluje v šte-
vilnih pobudah, s katerimi izkazuje dobre
sosedske odnose in lajša mnoge oblike
uboštva, ki smo jim priča danes. Prav sode-
lovanje z drugimi organizacijami, katerih
temelj ni vera, ampak
človeška solidarnost,
pa nam omogoča, da
ubogim nudimo po-
moč, ki bi je sami ne
mogli. Priznanje, da so
naše sposobnosti v
prostranem svetu
uboštva omejene, sla-
botne in nezadostne,
nas vodi k obojestran-
skemu sodelovanju z
drugimi, s katerimi
lahko še učinkoviteje
dosežemo cilje. Navdi-
hujeta nas vera in zahteva po dobrodelno-
sti, hkrati pa znamo tudi sodelovati z dru-
gimi oblikami pomoči in solidarnosti, ki
imajo deloma enake cilje, če le ne zanemar-
jamo svoje vloge, ki je voditi vse k Bogu in
svetosti. Dialog med različnimi oblikami
izkušenj in sodelovanje v ponižnosti, brez
iskanja pozornosti, je ustrezen in evangel-
jski odziv, ki ga lahko vsi uresničujemo.
/ dalje
Ž
Poslanica papeža Frančiška za 2. svetovni dan ubogih
“Ta nesrečnik je klical
in Gospod je slišal” (2)
  G. Stefano Goina o zavodu Contavalle
Nadaljevanje poslanstva 
v novi preobleki
POGOVOR 
  Gorici že od 60. let prejšnjega
stoletja obstaja stvarnost, kjer
najdejo podporo ženske in
otroci, ki so na življenjski poti naleteli
na trenutek stiske. Gre za fundacijo
don Giovanni Contavalle v mestni
četrti Sant'Anna, ki nadaljuje huma-
nitarno delo, ki ga je v prejšnjih sto-
letjih začela istoimenska sirotišnica.
Fundacija, ki je nastala kot dom za de-
klice, danes nadaljuje svoje poslanstvo
v novi preobleki: v njej sprejemajo
ženske, ki so - v večini primerov zaradi
nasilja - prisiljene se oddaljiti od la-
stnega doma.
Vse to bi ne bilo mogoče, ko bi - ob
različnih drugih oblikah finančne
podpore - ne bilo prispevkov 8x1000,
ki omogočajo fundaciji, da gre naprej
po svoji poti v pomoči najšibkejšim.
Srečali smo se z g. Stefanom Goino
(na sliki) , ki je približno leto dni pred-
sednik fundacije; spregovoril nam je
o vsem tem, kar delajo v inštitutu, pa
tudi o korakih, ki jih nameravajo sto-
riti, da bi se na primeren način soočali
z našim časom.
G. Goina, kaj nam lahko poveste o
začetkih fundacije in stavbe?
Gre za veliko strukturo, ki je bila zgra-
jena v 60. letih. Prvotno je to bila, tudi
po zaslugi šolskih sester, nekak spre-
jemni dom. Stavba ima več nadstropij
in tudi zelo prostorna stanovanja, v
katerih so lahko živeli tako operaterji
kot deklice. Ta sistem pa danes ni več
v rabi: z leti se je spremenil način
soočanja s potrebami najmanjših, ta-
ko da trenutno še najraje dajejo mla-
doletne v začasno rejo družinam.
Struktura se je tako “spremenila”, kar
se tiče cilja, in danes v njej sprejemajo
ženske z otroki, ki so prisiljene zapu-
stiti svoj dom, najpogosteje zaradi na-
silja oz. drugih hudih stisk. Z leti je v
istem času bilo v gosteh tudi več dese-
tin oseb: v strukturi lahko sočasno živi
do 25 oseb.
Koliko jih je v tem trenutku?
Zdaj jih je pet: tričlanska družina - ma-
ti z dvema otrokoma - in ena ženska,
za katere skrbimo v sodelovanju z
občinskimi upravami, s katerimi ob-
stajajo posebne pogodbe, ter - novost
zadnjih dni - ženska iz Pakistana, ki je
zaprosila za azil. Nedavno smo sklenili
konvencijo z goriško prefekturo, da bi
lahko sprejeli do največ pet žensk.
Zavod Contavalle pa ne sprejema sa-
mo ženske in otroke, temveč v svojih
številnih sobanah imajo sedež mnoga
goriška združenja, med njimi, če ome-
nimo samo dve, Center za pomoč
življenju in Consultorio Friuli.
Kako poteka projekt, kar se tiče spre-
jemanja žensk in otrok? Prvi stik ima-
mo preko občin, s katerimi imamo
konvencije, in to ne samo na našem
območju, temveč tudi izven dežele,
saj se včasih zgodi, da je treba nekatere
osebe zaščititi tako, da jih namestijo v
bolj oddaljenih krajih. Pri nas ohran-
jajo stalen stik in dialog z občinskimi
socialnimi delavkami, ki jih vzdržuje-
jo in zanje odgovarjajo. Glede na ose-
bo in njene težave skupaj določimo
nekak načrt: včasih potrebuje samo
mirno nastanitev, daleč od določenih
dinamik, ali pa da si znova in v celoti
“prilasti” svoje življenje, da se privadi
na normalno vsakdanje življenje.
Ženske imajo na razpolago povsem sa-
mostojno stanovanje, poskrbijo za
svoje nakupe, si priskrbijo to, kar po-
trebujejo, same upravljajo hišna dela
in skrbijo za vzgojo otrok. Vzgojni
načrt je prav v tem, da same upravljajo
vsakdanja opravila.
Tudi otroke spremljamo pri
vključevanju v šolo in razne dejavno-
sti, ki jih ponuja krajevna skupnost,
kot npr. skavtizem, ludoteka, šport...
Prizadevamo si, da bi goste vključili v
družbeno življenje tako, da jih sprem-
ljamo po poti, na kateri bi se sami spet
osamosvojili.
Katere zamisli imate za prihodnost
dragocene strukture?
Dejavnosti so številne: združenje Di-
ritto alla Parola (Pravica do besede), ki
ima tu sedež, je npr. nedavno spreme-
nilo eno izmed stanovanj v telovad-
nico: v njej vzgojitelji opravljajo svoje
poslanstvo z mladimi, ki imajo fizične
ali kognitivne motnje.
Zadnje mesece deluje v strukturi tudi
“center za poslušanje” krajevne Kari-
tas. V prihodnje nameravamo spraviti
v Contavalle vse dejavnosti škofijske
Karitas, saj je kot struktura dovolj pro-
storna in lepa. Poleg tega bi radi imeli
zraven vse dejavnosti, ki so povezane
s Karitas, kot npr. družinsko združenje
La Ginestra, ki ponuja tudi pošolsko
skrbstvo, in zadrugo Murice. Ostaja-
mo odprti tudi za nove zamisli. Za vse
to pa bi seveda morali poskrbeti za
vsaj delno preureditev strukture...
Kar se tiče letošnjih prispevkov
8x1000, bomo zato prosili za sredstva,
s katerimi bi krili stroške delovanja in
tudi prenove stavbe.
Kako se fundacija sploh vzdržuje?
Prihodki fundacije izhajajo iz konven-
cij, ki smo jih sklenili z javnimi upra-
vami, in iz povračil stroškov, ki jih da-
jejo združenja; te lahko rabijo za brez-
plačno uporabo prostorov, vendar so-
delujejo pri stroških za ogrevanje,
čiščenje... Imamo pet uslužbencev, vsi
nimajo polnega urnika. Tem stroškom
je treba prišteti tiste za redno
vzdrževanje in upravljanje strukture.
Kar se tiče izrednega vzdrževanja, je
eno izmed glavnih del, ki nas čakajo,
prenova vodnega sistema, saj imamo
še prvotnega. Sledi toplotna izolacija,
saj tudi okna in vrata so iz 60. let.
Osebno sem izbral, da živim tu, saj
sem čutil odgovornost, da bi bil kdo
tu prisoten za katero koli potrebo, 24
ur na dan.
Na koncu se želim zahvaliti svojemu
predhodniku g. Sergiu Ambrosiju, ki
je več desetletij vodil to strukturo, v
času, ko je v njej živelo veliko več ljudi
in ko so tu ponujali zelo cenjene
vzgojne in družbene usluge.
V
   od tistih, ki iščejo Boga”, še
ni izumrl... Res lepo število
vernikov se je od 26. do 29.
novembra udeležilo dekanijskih duhov-
nih vaj v Štandrežu pri Gorici, ki jih je
vodil p. Mirko Pelicon DJ (na sliki) .
Lepo je povedal starejši gospod ob koncu
zadnjega srečanja, ko je ugotovil, da smo
pogosto vsi “v rezervi” in da so štirje
dnevi, ki so mu dali okušati mir in za-
dovoljstvo, vsaj malo “napolnili rezer-
voar”. Štirje dnevi so namreč ponudili
priložnost tem, ki jim je duhovno
življenje prav tako pomembno kot fi-
zično in duševno, da so se ustavili, po-
globili svoje poznavanje Svetega pisma,
našli čas za osebno molitev pred Najsve-
tejšim in morda tudi uvideli, da je Božja
beseda lahko “živa in učinkovita”, da
nas nagovarja v konkretnem življenju,
da preobraža bivanje tistega, ki jo jemlje
zares in jo “premleva”. Po prstih so po-
skusili stopiti v skrivnostno lepoto Božje
besede, ki se dotakne tistega, ki ji dopu-
sti, da ga “preoblikuje”.
P. Mirko, goriški rojak, ki se je letos srečal
z Abrahamom, je bil
posvečen v duhovni-
ka leta 1999. Kot re-
dovnik Družbe Jezu-
sove je študiral teolo-
gijo in cekveno pravo
za vzhodne Cerkve,
pastoralno je deloval
najprej v Sloveniji,
potem pa v različnih
italijanskih mestih;
trenutno živi v Rimu.
S svojim znanjem in
izkušnjo je vsak večer
po maši zelo spretno
vodil slabo uro trajajočo “lectio divina”
in razlagal, “odpiral” Besedo. Evangel-
jsko modrost je “prepletal” s konkretnim
življenjem, tu in zdaj. Pri tem je črpal iz
dvatisočletne duhovne zakladnice
krščanstva, od cerkvenih očetov do so-
dobnih teologov. V meditacijah je med
drugim obravnaval tri srečanja vstalega
Kristusa z učenci, ki lahko veliko povedo
tudi današnjim kristjanom. Prvi dan (z
naslovom “Ali ni gorelo najino srce v na-
ma”) so udeleženci
duhovnih vaj imeli
pred sabo paradig-
mo evharistične li-
turgije: molili so
namreč ob odlom-
ku, ki ga vsi odlično
poznamo, a tokrat
so morda “ujeli” še
kakšno novo nianso: o
učencih, ki sta bila na
poti v Emavs, ki jima je
Jezus razlagal pismo in
sta ga na koncu le pre-
poznala po lomljenju
kruha. Pot, beseda,
kruh. Govor je bil o ra-
zočaranjih, ranah, preiz-
kušnjah in iskanju to-
lažbe, pa tudi o religioz-
nosti, lomljenju kruha,
ki je delo človeških rok,
in o skupnosti. Medita-
cija drugega dne (“Učenec, ki ga je Jezus
ljubil”) je bila posvečena krstu, zakra-
mentu izročitve. P. Mirko je - ob odlom-
ku o čudežnem ulovu rib v Tiberijskem
jezeru - spregovoril o tem, kako “nas Bog
preseneča izven rutine, tudi v puščavi”.
Lepo je označil lik Petra, ki druge učence
vodi in posluša, čeprav Jezusa sam ved-
no ne prepozna. Zato zaupa “učencu, ki
ga je Jezus ljubil”, t. j. krščanski skupno-
sti. Tretji dan so v ušesih udeležencev
odmevale Jezusove besede Petru, ali
ga ljubi oz. ima rad bolj kot svoje uspe-
he. Jezus mu je zaupal poslanstvo,
kljub temu da mu je Peter priznal, da
je šibak. Četrti dan (“Hodi za menoj”)
je bil posvečen Jezusu kot resnični vin-
ski trti. Ob projekciji podobe velikega
apsidalnega mozaika v cerkvi sv. Kle-
mena v Rimu je p. Mirko razkril bogate
ikonografske pomene umetnine in
poudaril, kako je Kristus seme vinske
trte, ki se širi v prostoru svetosti Boga,
svetosti, ki vse zajema. “Božja ljubezen
je nekaj tako konkretnega, da gre skozi
tvoje telo”. Navzoče je pozval, naj “gle-
dajo preko”, naj prosijo, da bi jim Sv.
Duh odprl oči, da bi prek Božje besede
postali živi in videli Očetovo obličje,
čutili z Njegovim srcem. Nova evange-
lizacija gre po tej poti, gotovo ne po
poti pastoralnih načrtov, je še dejal.
Dekanijska skupnost, ki se je tudi na ta
način pripravila na adventni čas in
skorajšnji nadškofov pastoralni obisk,
je hvaležna p. Mirku, ki - kot je dejal
dekan Marijan Markežič - jo je “popel-
jal v globine Božje besede”.
DD
“R
Z adventno nedeljo se je 2. decembra tu-
di v slovenskem pastoralnem središču sv.
Ivana v Gorici začel čas pričakovanja na
Božič. Verniki so lahko dobili adventni
venec (okrog 80 jih je dan prej v Močni-
kovem domu v vedrem razpoloženju
pripravilo lepo število otrok s starši, de-
javnimi člani župnijske skupnosti in go-
spemi, ki ljubeznivo skrbijo za cerkev).
Župnik Marijan Markežič je v homiliji
poudaril, da bi se “Kristus zaman rodil v
Betlehemu tisočkrat, če se ne rodi v mo-
jem srcu, v naši družini, našem okolju”.
Zato je vernike pozval, naj iščejo bistve-
no, izstopijo iz splošne mrzlice nakupo-
vanja in tekanja, kajti “samo v miru lah-
ko doživimo Božjo bližino”.
Medtem raste pričakovanje na sprejem
sv. Miklavža z igrico “Ali ste pisali sv. Mi-
klavžu”?, ki bo v nedeljo, 9. decembra,
ob 11. uri v Močnikovem domu. Enajst
otrok že nekaj tednov intenzivno vadi v
režiji Sanje Vogrič, Katje Terčič in Kee
Vogrič.
Dekanijske duhovne vaje v Štandrežu pri Gorici 
Ko se evangeljska modrost prepleta 
s konkretnim življenjem
Goriška6. decembra 20186
  adnje srečanje Med vojno
in spominom, ki ga je Kul-
turni center Lojze Bratuž
organiziral v sklopu projekta
Spomini / Memorie 1918-2018,
je bilo v ponedeljek, 26.
novembra, v Lokandi
Devetak na Vrhu Sv. Mi-
haela. Nabralo se je kar
lepo število vaščanov in
pozornih poslušalcev, ki
so prisluhnili zgodovin-
skim raziskovalcem
našega območja, to so
Vili Prinčič, Peter Černic,
Vlado Klemše in Mitja
Juren.
Peter Černic je v uvod-
nih besedah poudaril
pomembnost besede
spomin, ki je tudi ime
projekta. Ker je pri nas
prva svetovna vojna pre-
trgan spomin, večkrat pozablja-
mo na te dogodke, ki so tako
pretresli svet in našo slovensko
skupnost. Spremenilo se je tudi
obzorje, ki je pred vojno vodilo
Goriško v močan napredek, saj
je Avstrija takrat masovno prene-
sla investicije na naše območje.
Zgrajene so bile železnice, ki so
našim kmetom odprle nove trge
in jim zvišale dobiček. Vojna je
vse to uničila in po njej so se
naši ljudje znašli v popolni
revščini in v novi državi oz.
upravi, kjer niso imeli več nobe-
ne moči, je spomnil Černic.
Besedo je prevzel Vili Prinčič, ki
je podobno kot prejšnji teden na
srečanju v Števerjanu prisotnim
prikazal usodo beguncev, ki so
morali oditi iz naših krajev v no-
tranjost in na jug Italije ali v Av-
stro-Ogrsko. S projekcijami je ra-
ziskovalec pokazal, kako so se
družine odpravile v begunstvo.
S Krasa so ljudje šli na Lokvico,
v Kostanjevico, Komen in naprej
do Sežane, kjer so stopili na vlak
in odšli v različne kraje. Prinčič
se je osredotočil predvsem na ta-
borišče Bruck, v katerem so bili
pretežno Slovenci, med drugim
tudi vrhovske in sovodenjske
družine, kot je pokazal na slikah.
Zanimive so tudi slike Vrha sv.
Mihaela in spomeniki, ki jih je
Vili Prinčič iskal, poslikal in po-
tem opisal v knjigi Neme priče
vojnih grozot.
Prisotnost ruskih vojakov na
naši fronti je zelo malo poznana
oz. pozabljena. Za njihovo pri-
sotnost vemo le iz nekaterih
imenih, kot Ruski most, Ruska
kapelica, ruski jarki ipd. To temo
je zadnja leta raziskoval Mitja Ju-
ren, ki je povedal, da ni točnega
vira, koliko ruskih ujetnikov je
bilo pri nas, govori se o 30.000
vojnih ujetnikih, pripeljanih na
kraško-julijsko bojišče. O njih se
je izgubila skoraj vsaka pisana
sled. Ostali so zapisi v dnevnikih
madžarskih, avstrijskih in itali-
janskih vojakov, ki opisujejo, ka-
ko so bili ti ujetniki zanemarjeni
in podhranjeni. Gradili so
predvsem ceste, zgradbe, obe-
ležja po naročilu Avstrijcev, kot
nam pričajo slike, ki jih je pa
ostalo veliko in jih je Juren na
večeru tudi pokazal. Tudi Italija-
ni so se posluževali ruskih ujet-
nikov, predvsem po vojni za po-
kop italijanskih vojakov, ki so
umirali zaradi bolezni, in tudi o
teh nimamo nobenega zapisa,
koliko jih je bilo in koliko jih je
umrlo. V bistvu razen fotografij,
redkih grobov in Ruske kapelice
nad Vršičem ni ostalo nič o ru-
skih vojakih. Ko so leta 1936 širi-
li cesto, ki pelje na Vršič, so do-
bili veliko ostankov ru-
skih vojakov, ki so jih po-
kopali v Podkraju v ne-
kem skupnem grobišču.
Na koncu je Juren pokazal
še nekatere predmete, kot
npr. personalizirane ška-
tlice, križe, male cerkvice
v steklenicah, ki so jih
ustvarjali Rusi v zameno
za kakšen kovanec. Bili so
namreč pravi mojstri v ro-
kodelstvu.
Vlado Klemše je najprej
povedal, da je pozitiven
izkupiček dogajanj okoli
obletnice prve svetovne
vojne ta, da smo v naših
krajih postavili nekaj spomin-
skih obeležij tistim, ki so se bo-
rili na strani, ki je bila poražena.
Za ta obeležja je bilo treba čakati
sto let, kar ni sploh normalno,
je poudaril Klemše. Predavatelj
je v nadaljevanju večera prikazal,
kako je začetek vojne prizadel ci-
vilno prebivalstvo v naših krajih.
V naši neposredni okolici je voj-
na izbrisala na desetine manjših
zaselkov, kot na primer Plence
pod Fajtovim hribom, Matič pri
Lokvici in Lokače blizu Nove va-
si. Ta ozemlja si je zopet prilastil
gozd in ni ostalo skoraj nič, ra-
zen nekaj stebrov in vodnjakov,
ki bi jih bilo treba restavrirati in
valorizirati. Nekateri zaselki, ki
še obstajajo, pa so se popolnoma
izpraznili, kot npr. Rubije, ki jih
je leta 1900 sestavljalo 23 hiš,
približno 160 ljudi, mlin in grad.
Zdaj pa ostaja le grad in pet hiš.
Raziskovalec je govoril tudi o ne-
ki drugi negativni posledici voj-
ne, in sicer bolezni. V začetku so
se domačini umaknili v zaledje,
niso še odšli daleč, saj so oblasti
sporočile, da se bo v nekaj me-
scih vse končalo. Iz zaledja pa so
prihajali na fronto vojaki od vse-
povsod in prinesli kolero, ki je
seveda okužila tudi civilno pre-
bivalstvo. Ljudje in vojaki se niso
takoj zavedeli, kaj se dogaja, so
kar umirali, tudi cele družine.
Prisotni so bili nad srečanjem ze-
lo navdušeni in zato se je pogo-
vor nadaljeval tudi na zakuski, ki
jo je ponudila družina Devetak.
MČ
Z
  oudarila je, kako pomem-
ben je spomin na dogod-
ke prve svetovne vojne, ki
so zaznamovali Evropo in našo
narodno skupnost. Sledil je po-
seg Fotografija kot vir za
poučevanje prve svetovne voj-
ne mag. Marka Štepca iz Muzeja
novejše zgodovine Ljubljana. V
množici mobiliziranih vojakov,
ki so odšli na bojišča, je bilo ve-
liko amaterskih in poklicnih fo-
tografov, zato ni naključje, da
so se ohranile številne fotogra-
fije. Magister je povedal, kako
so bili opremljeni fotografi in
kako so se gibali med bojišči,
ter prikazal zanimive fotografije
iz tistega časa.
Zgodovinar David Erik Pipan iz
Društva Soška fronta 1915-1917
je predaval o neskončni poti s
Slovenskim polkom, in sicer o
vojni poti Cesarsko kraljevega
2. gorskega strelskega polka od
njegovega odhoda iz Gorice av-
gusta 1914 do njegove vrnitve
novembra 1918. Zgodovinar je
prikazal opremo vojakov pla-
ninske enote, kako so se urili,
in pot, ki so jo prehodili v prvi
svetovni vojni.
Zgodovinar prof. Peter Černic
je govoril o prvi svetovni vojni
in problemu slovenskega na-
rodnega vzpona na Goriškem.
Povedal je, zakaj je bila vojna ta-
ko velika zgodovinska zareza
pri nas. Pred vojno je bila Gori-
ca avstrijska Nica, visoki sloji
družbe so prihajali v mesto, da
bi uživali goriško klimo, in s
tem prinesli tudi veliko razvoja.
Po vojni pa je goriški turizem
postal turizem pokopališč. Slo-
venci na Goriškem smo bili prej
pomembna in številna skup-
nost, ki je imela zakonodajno
avtonomijo, po kateri se je iz-
vajal slovenski narodni pro-
gram in so se uveljavili prvi slo-
venski politiki in tajniki. Vse to
vojna izbriše.
Po kratkem odmoru se je sim-
pozij nadaljeval s posegom
mag. Tadeja Korena iz Fundaci-
je Poti miru, ki je povedal, kako
je nastala Pot miru, ki se vije od
Alp do Jadrana in je prepredena
z ostanki in dediščino prve sve-
tovne vojne. Na fotografijah je
zgodovinar pokazal delce poti,
strelske jarke, utrjene linije,
spomenike in muzeje na pro-
stem, ki ponujajo nazoren vpo-
gled v vojaško dogajanje pred
sto leti.
Zadnji govornik je bil zgodovi-
nar dr. Renato Podbersič s po-
segom o Slovenskih vojakih Av-
stro-Ogrske vojske med spomi-
nom in pozabo. Ob zapisih in
dnevnikih, ki so nam jih zapu-
stili, je predstavil spomine Slo-
vencev in slovenskih vojakov v
monarhiji. Povedal je, kako so
se leta 1918, ko je razpadla Av-
stro-Ogrska, slovenski vojaki
znašli na napačni strani zgodo-
vine, in so zato izrinjeni iz spo-
mina. Na italijanski strani je bi-
la v kolektivnem spominu prva
svetovna vojna vedno pomem-
bna, na hasburški strani pa sta
se pojavljala neka sramežljivost
in spogledovanje s preteklostjo
poražene države. Tako je v Italiji
ogromno spomenikov, obeležij
in spominov in njihovo število
še narašča, v Slove-
niji pa se je komaj v
zadnjih letih ob
stoletnici nekaj pre-
budilo in se začen-
jajo spominjati na
svoje žrtve.
Projekt Spomini-
Memorie 1918-
2018, ki ga je KC
Lojze Bratuž ure-
sničil s finančno
podporo Dežele
FJK, se je s simpozi-
jem uradno končal.
Civilno prebival-
stvo, begunstvo,
usoda naših ljudi,
bolezni, vse to je zgodovina
večkrat zanemarjala, saj se je
stari način poučevanja osredo-
točil na vojaške žrtve, število
ranjenih, bitke, spopade, proti-
napade, generale itd. Projekt pa
nas je s simpozijem, predavanji
in srečanji z raziskovalci in zgo-
dovinarji seznanil tudi s tema-
mi, ki so manj znane in so bile
doslej slabo raziskane in zane-
marjene.
MČ
P
  Spomini/Memorie 1918-2018: sklepni simpozij
Osvetlitev marsikaterih
pozabljenih tem
S 1. STRANI 
  Spomini/Memorie 1918-2018
Domači raziskovalci o
vojnem opustošenju
VRH SV. MIHAELA 
Goriška 6. decembra 2018 7
Štandrež / Ob farnem zavetniku sv. Andreju apostolu
Slovesna sv. maša in
podelitev priznanja Klas
  lovesnosti ob farnem zavet-
niku so se v Štandrežu
začele na dan sv. Andreja, v
petek, 30. novembra, s slovesno
sv. mašo. Bogoslužju je sledil
koncert orgelskih melodij, ki sta
ga dovršeno izvedla Mirko But-
kovič in Roberto Squillaci, člana
Primorskega orgelskega društva.
Med skladbami je Tiziana Zava-
dlav brala besedila, na katera so
bile uglašene izvajane skladbe.
Otroci in mladina so v soboto, 1.
decembra, imeli adventno delav-
nico, na kateri so izdelali adven-
tne venčke, ki jih je mašnik pri
nedeljski maši blagoslovil.
V nedeljo, 2. decembra, je bla-
gozvočno pritrkovanje vabilo k
slovesnemu bogoslužju ob praz-
niku zavetnika sv. Andreja. Mašo
je ob sodelovanju domačega žup-
nika vodil p. Mirko Pelicon DJ,
ki je v tednu pred prvo adventno
nedeljo vodil dekanijske duhov-
ne vaje. Udeležba vernikov je bi-
la številna in cerkveni zbor je
pod vodstvom Tiziane Zavadlav
in ob orgelski spremljavi Silvana
Zavadlava prispeval k bogatemu
bogoslužju.
Po sveti maši so na trgu pred cer-
kvijo podelili priznanje Klas, ki
ga že več let izroča društvo sKul-
tura 2001 zaslužnim do-
mačinom.
Letos je to priznanje prejela Na-
taša Paulin, ki je s svojim delom
in znanjem prispevala k ohran-
janju vaške tradicije in bila zelo
aktivna na šolskem in kulturnem
področju.
Nataša Paulin je učiteljišče
končala leta 1966 in se kasneje
vpisala na Pedagoško fakulteto
Univerze v Trstu in jo uspešno
dokončala. Njena učiteljska pot
se je začela leta 1968 na Poklic-
nem zavodu za trgovinsko dejav-
nost Ivan Cankar v Gorici, kjer je
poučevala do leta 1976. Kot red-
na učiteljica je jeseni istega leta
poučevala na osnovni šoli v
Štmavru in nato na šoli France
Bevk v Gorici. Ravnateljsko me-
sto za vrtce in osnovne šole je
prevzela leta 1986 v Doberdobu
S in Nabrežini, kjer je ostala doupokojitve leta 1999.Bila je članica komisije pri dežel-
nem uradu za šolstvo. Aktivna je
bila tudi v Združenju staršev in
odboru Sindikata slovenskih šol.
V študentovskih letih je bila od-
bornica Slovenskega katoliškega
akademskega društva (1968-70),
pevka pri mešanem zboru Lojze
Bratuž in pod vodstvom Jožice
Lasič sodelovala pri pevski sku-
pini deklet iz istega zbora. Pod
okriljem športnega združenja
Olympia so leta 1967 ustanovili
folklorno skupino, v kateri je bila
tudi Nataša Paulin.
Ko se je leta 1975 preselila v Štan-
drež, se je vključila v kulturno in
družbeno delovanje štandreške
skupnosti. Leta 1976 je bila izvol-
jena v odbor društva Oton
Župančič, v katerem je bila za-
dolžena za mladinski krožek in
za dramsko dejavnost. Od leta
1978 do 1985 je bila predsednica
društva. To funkcijo je ponovno
prevzela leta 2011 in jo ima še da-
nes. Pod vodstvom Stanka Benka
in Ivana Mignozzija je pela v
mešanem zboru Oton Župančič.
Ukvarjala se je tudi z dramsko de-
javnostjo. Pri društvu Oton
Župančič so uprizorili več krajših
prizorov, navadno ob 8. marcu.
Lansko leto pa je nastopila v ko-
mediji Čaj za dve dramskega od-
seka PD Štandrež. Več let je bila
članica pokrajinskega in deželne-
ga vodstva Zveze slovenskih kul-
turnih društev in Slovensko kul-
turno gospodarske zveze. Od leta
2003 do 2015 je bila predsednica
Glasbene matice.
Poleg šolskega in kulturnega de-
lovanja so Natašo Paulin vedno
zanimala socialna in splošno
družbena vprašanja naše skup-
nosti. Dva mandata je bila v od-
boru štandreškega rajonskega
sveta in občinska svetnica na go-
riški občini od leta 1998 do leta
2005. Slovensko problematiko je
spremljala tudi kot članica
občinske slovenske komisije. Za
prizadevanja na različnih po-
dročjih je prejela več priznanj in
nagrad.
Ob številni prisotnosti znancev
in prijateljev je utemeljitev priz-
nanja prebral predsednik sKultu-
re 2001 Marjan Breščak, Klas pa
ji je izročila goriška občinska od-
bornica Chiara Gatta, ki je nagra-
jenki čestitala tudi v imenu go-
riškega župana. Vidno ganjena je
Nataša Paulin izrazila zahvalo or-
ganizatorjem in povedala, da se
je vedno po svojih močeh zavze-
mala in borila za pravice naše
skupnosti in za uveljavitev slo-
venske besede in kulture. Na slo-
vesnosti sta bila prisotna tudi
občinska svetnika Marilka Korsič
in David Petarin.
Na trgu so bile na voljo voščilni-
ce učencev štandreške osnovne
šole Fran Erjavec, knjige Goriške
Mohorjeve družbe, tople pijače
in sladice.
DP
  Abonma Veliki polžek
Izogibajmo se
sladkarij!
GORIŠKI VRTILJAK 
  oliko otrok je v razvitem
svetu predebelih! Koliko
jih boleha za sladkorno
boleznijo že v rosno mladih le-
tih! Z zdravo prehrano bi se go-
tovo izognili tem težavam, pa še
bolj živahni in veseli bi bili. Prav
sladkarije in sladke rezine (ki jih
naši otroci poznajo le kot meren-
dine!) so bile pod udarom pred-
stave Cukrbomba. Dva dni za-
poredoma, v sredo, 14. novem-
bra, in v četrtek, 15. novembra
2018, je s to predstavo Goriški
vrtiljak postregel svojim abonen-
tom, Velikim polžkom, učencem
od drugega do petega razreda iz
Goriške, v veliki dvorani Kultur-
nega centra Lojze Bratuž v Gori-
ci. Predstava se šele “medi”, saj
je bila njena premiera 8. novem-
bra v Prosvetnem domu na
Opčinah. Z njo je Slovensko stal-
no gledališče uvedlo novo sezo-
no za otroke in mlade. Predstava,
ki svojega poučnega poudarka
ne skriva za nikakršno krinko, je
K nastala v koprodukciji Kulturne-ga društva Studio Giallo in Slo-venskega stalnega gledališča v
sodelovanju s SKD Tabor
Opčine, in sicer v dveh inačicah,
za manjše in večje otroke.
Zrežiral jo je Maurizio Sol-
da' pod naslovom Il bam-
bino imbottito. Napisala
pa sta jo štiriročno Solda'
in Tiina Hallikainen, ki
tudi nastopa v različici za
malčke iz vrtcev. Ker je za-
mišljena kot potujoča
predstava, ki jo je možno
igrati tudi po vrtcih in
šolah, je njena scenska za-
snova na velikem odru
malce skromna, a igralka
Elena Husu v kostumu, ki
si ga je zamislila Irina Mihelcic
in z njim “odebelila igralkino te-
lo”, je s svojim živahnim, tudi
humorno ironičnim poosebljan-
jem Polone “Balone” zapolnila
“scensko praznino”. Njen po-
močnik (ali pomočnica) - stric je
Obvestila
V četrtek, 6. decembra, bo ob 20.30
v dvorani Incontro v Podturnu v
Gorici prof. Santi Grasso govoril
na temo “Vera in človeška
krhkost”.
Večstopenjska šola v Gorici vabi
starše na predstavitev šol in
vrtcev. Obe srečanji bosta potekali
na sedežu Večstopenjske šole v
ul. dei Grabizio 38 v Gorici po
naslednjem razporedu: v
ponedeljek, 10. decembra 2018,
ob 17. uri otroški vrtci; v petek, 14.
decembra 2018, ob 17. uri nižja
šola. Toplo vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v petek, 28.
decembra, tradicionalno
silvestrovanje z družabnim
srečanjem v restavraciji Belvedere
v Tricesimu (Videm). Vpisujejo do
20. decembra po tel. 0481-
884156 (Andrej F.), 346-
1206031 (Sonja K.), 0481-
882183 (Dragica V.), 0481-
78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus bo
odpeljal ob 16.30 uri iz Gorice s
trga Medaglie d'oro/Goriščka z
običajnimi postanki pri vagi blizu
Pevmskega mosta, v Podgori pri
telovadnici, v Štandrežu pri lekarni
in na Pilošču. Drugi avtobus bo
odpeljal ob 16.30 uri iz
Doberdoba s postanki na
Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi
in lekarni do Pilošča, od koder
bosta nadaljevala pot v Tricesimo.
Javni razpis / 15. Priznanje Kazimir
Humar - Zveza slovenske katoliške
prosvete, Kulturni center Lojze
Bratuž in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica podeljujejo
priznanje društvom in
organizacijam ali posameznikom
na osnovi utemeljitve
predlagateljev in po presoji
organizacij,  ki priznanje
podeljujejo. Predloge za priznanje
zbira Zveza slovenske katoliške
prosvete na podlagi javnega
razpisa. Priznanje se praviloma
podeli za ustvarjalne dosežke, za
pomemben prispevek k razvoju
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
za publicistično delo in za izjemne
dosežke pri organizacijskem delu
na kulturnem področju. Priznanje
lahko prejmejo tisti, ki delujejo v
goriškem prostoru. Predloge za
priznanje je treba oddati do 31.
decembra 2018 na naslov: Zveza
slovenske katoliške prosvete –
34170 Gorica-Gorizia, Drevored
20. septembra, 85, s pripisom na
ovojnico: “Predlog za priznanje”.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 7. 12. 2018 do 14. 12. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 7. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 8. decembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 9. decembra: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 10. decembra (v studiu
Miha Kovic in Jakob Leopoli):
Mihec in Jakec show.
Torek, 11. decembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 12. decembra (v studiu
Danilo Čotar): Samotni pastir:
Klepetavi zelenec - Izbor melodij.
Četrtek, 13. decembra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Gledališko društvo Kontrada - Kanal
Josip Drobnič, Peter Harl
PRAVI SLOVENEC
Nedelja, 9. decembra 2018, ob 17. uri
***
KD Domovina Osp
Miro Gavran - priredba Edita Frančeškin
LJUBEZEN NA PREDZADNJI POGLED
Nedelja, 16. decembra 2018, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
vzbujal smeh zaradi velikanske,
groteskne maske in rokavic, ki
jih je nosil, ter seveda popestril
že itak razgibano odrso dogajan-
je. To pa je v celoti osredinjeno
na slabo prehrano, ki ne prinaša
nič dobrega za naše telo. Naše
srce se hitro utrudi, če ga obdaja
obilica maščobe, in vsak gib po-
stane težaven, kaj šele hoja po
stopnicah! Tako je npr. Polona
nekega dne le z velikansko
težavo, nazadnje po štirih, prile-
zla do svojega stanovanja v pe-
tem nadstropju. Ko je bila še
osnovnošolka, je tehtala že 80 ki-
logramov (!) in vsi so se delali
norca iz nje in ji pritikali vse mo-
goče zasmehujoče vzdevke, tudi
Cukrbomba! Zdaj ko je odrasla
in seveda prav lepo “rejena”, s
svojimi zmeraj novimi sladkari-
jami stremi po nagradah. Te pa
si mora pridobiti s čim večjo iz-
najdljivostjo ob “ustvarjanju”
zmeraj novih sladkih rezin, ki se-
veda imajo ničkoliko sladkorjev,
škodljivih barvil in konzervan-
sov. Zato imajo te njene sladke,
a zelo nezdrave “packarije” rok
trajanja v nedogled: še njeni
vnuki bi jih lahko uživali!
Mladi poslušalci so mimogrede
izvedeli tudi, kako morajo uboge
laboratorijske miške biti prve
žrtve raznih konzervan-
sov, ki seveda škodujejo
tudi nam. A trgovski
“biznis” se ne ozira na
te “malenkosti”. Če
sladke rezine niso do-
volj vabljive, v emba-
lažo vtaknejo kakšne
igračke kot vabo ali pa
si domislijo zbiranje
točk za kakšen kuhin-
jski pripomoček, da še
mamice nasedejo temu!
Po ogledu zabavne,
smeh vzbujajoče, a tudi tako rea-
listične predstave bodo morda
naši učenci malce pomislili, pre-
den bodo segli po taki vabljivi, a
prav nič zdravi hrani, in se raje
odločili za kaj bolj zdravega.
IK
Foto DP
Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica prireja tudi letos, na dan
Brezmadežne, revijo Mala Cecilijanka. Tako se bo v soboto, 8. decembra,
ob 15.30, na odru Kulturnega Centra Lojze Bratuž zvrstilo kar 360
mladih pevcev. Na prireditvi bo zapelo 14 otroških in mladinskih skupin:
v prvem delu, ob 15.30, bodo nastopili: otroški pevski zbor osnovne
šole Josipa Abrama iz Pevme (vodi Marta Ferletič), otroški pevski zbor
Etko Mužetko Vrh Sv. Mihaela (vodi Karen Ulian), otroški pevski zbor
Mali Veseljaki (vodi Mateja Jarc), otroški pevski zbor Štmaver (vodi
Petra Feri), mladinski pevski zbor Vihar (vodi Mateja Černic), otroški
pevski zbor KD Sovodnje (vodi Valentina Nanut) in mladinski pevski
zbor srednje šole Ivana Trinka (vodi Neda Sancin). Drugi del revije, ki
se bo začel ob 17.30, bodo oblikovali otroški pevski zbor osnovne šole
Ljubke Šorli iz Romjana (vodi Lucija Lavrenčič), otroški in mladinski
pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana (oba zbora vodi Martina Hlede),
otroški pevski zbor Plešivo (vodi Alessandra Schettino), otroški pevski
zbor Veseljaki (vodi Lucija Lavrenčič) in otroški ter mladinski pevski
zbor Emil Komel (oba zbora vodi Damijana Čevdek Jug).
Kot vsako leto se nam tudi letos obeta res bogata revija otroških in
mladinskih zborov s pestrim sporedom ljudskih in umetnih pesmi.
Vabimo vas, da se je množično udeležite, ne bo vam žal.
Mala Cecilijanka 2018
Kultura6. decembra 20188
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (43)
Rodbina Codelli (4)
Sin Antona III., Anton IV.  (1801-1883), je bil
leta 1861 izvoljen kot predstavnik velepose-
stnikov v prvi kranjski deželni zbor in od
1861 do 1866 je bil kranjski deželni glavar. V
Ljubljani je 29. maja 1866 izdal oklic za usta-
novitev planinskih strelcev. Bližala se je vojna
proti Italiji in Anton IV. Codelli je z gorečimi
besedami izražal svoje slovensko in cesarsko
domoljubje:
“Čujte rojaki! Silni napad, kakoršen morebiti
še nikdar poprej, se napravlja na našo občno
domovino Avstrijo. Zvezali so se sovražniki
na jugu in severju, ter nam groze s hudo kri-
vično vojsko, da bi odtrgali kosce domovine
nam drage. Sveta dolžnost
kliče tedaj zveste sinove domovine, da odbi-
jejo nesramne namembe. Že se dvigujejo po
vseh deželah cesarskih junaški narodi, hote
darovati za domovino krv in blago. V sosed-
nih deželah na Štajerskem in Koroškem se po
dovolitvi Njih Veličanstva našega gospoda in
cesarja zbirajo pogumni prostovoljci pod
imenom “planinski strelci”. Njih namen je
braniti planine in pota in sela njena proti so-
vražniku, ako bi želel se jih polastiti. Zato se
je tudi v naši domovini snidel odbor, ki se je
posvetoval in dogovarjal s poveljnikom po
svetlem cesarji izvoljenim za celo trumo pla-
ninskih strelcev. Naš namen je, združiti tudi
v našem domu krdelo, ako mogoče samostoj-
no, v zvezi s štajarskimi in
koroškimi brati. Kličemo te-
daj na pomoč v denarjih,
kličemo tudi vas vrle sinove
domovine, da se pripravite,
kadar vam bodemo mogli
naznaniti pogodbe, kako, in
čas, kdaj se boste mogli
oglasiti za slavno brambo
domovine! Naznaniti že da-
nes moremo, da morejo
vstopiti v to krdelo
mladenči tudi v vo-
jaških letih, da bode
krdelo se prevzelo v
državno plačo in da
eno leto v tej vojski
bode zaleglo za dve
leti vojaške službe.
Vemo, da stoji veliko
število naših vrlih
rojakov v rednih pol-
kih cesarske armade;
vemo, da naša
dežela je zlo
obložena z davki; ve-
mo, da nenavadno
veliko breme nasta-
novanja in pre-
važevanja vojaškega nosi naša dežela na meji
cesarstva; vemo, da nas bode posebno zadela
– če se vname boj na Laškem – človeška
dolžnost do ranjenih; vemo, da vsi ti darovi
so veliki, pre-
moženja pa
malo v do-
movini; – ali
tudi to vemo, da naše domolubje, da naša
zvestoba zmaguje vse, in da bodemo mi tudi
to zmogli, da postavimo na noge krdelo pro-
stovoljcev v družbi z našimi sosedi. Pomagaj-
te, darujte tedaj, mili rojaki, kolikor vsak pre-
more. Vsak dar bode ljub, in ljubše, če doide
nam hitro. Darove sprejema deželni odbor,
mestno županstvo, vsi c. kr. kantonski pred-
stojniki po deželi, pa tudi vredništva “Laiba-
cher Zeitung” in “Novic”. Vsi darovi, kakor
tudi njih raba, se bodo dali na znanje v do-
mačih časnikih. Dragi rojaki! Pokažimo, da
smo sinovi junaških dedov in pradedov, ki
so branili na mnogih bojiščih domovino vsa
stoletja z vso silo zoper vse sovražnike.
Skažimo se vredne njih djanj in zmag, ki se
svetijo v zgodovini na večni spomin! Na-
dušajmo se v besedah našega slavnega pesni-
ka:
“Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj
Za pravdo, za dom, za Cesarja,
Zakonu domačemu vitežki roj,
Protivnemu groza viharja”.
Anton baron Codelli,
deželni poglavar, v imenu odbora za krdelo
prostovoljnih “planinskih strelcev”
Anton IV.  (1801-1883) je leta 1861 bil
kot predstavnik veleposestnikov izvoljen
v prvi kranjski deželni zbor in od 1861
do 1866 je bil kranjski deželni glavar. V
Ljubljani je 29. maja 1866 izdal oklic za
ustanovitev planinskih strelcev. Bližala
se je vojna proti Italiji in Anton IV. je z
gorečimi besedami izražal svoje
slovensko in cesarsko domoljubje.
Notranjost Codellijeve kapelice v Mošu.
Nekoč je tukaj stal drugi oltar, tj. oltar
Vnebovzete, ki ga je kasneje Avguštin I.
daroval goriški stolnici (najdemo ga v
kapeli na koncu leve stranske ladje,
kjer hranijo tudi nagrobnik zadnjega
goriškega grofa Lenarta, 1440-1500).
Codellijeva grobnica v Štepanji vasi pri Ljubljani. Ljubljanski mestni predel Kodeljevo nosi
ime po tej znani in zaslužni plemiški družini.
Srednjeveški stolp na Codellijevem posestvu
v Mošu pri Gorici. Posestvo je omenjeno že
v starejših virih, saj je v njem okrog leta
1100 umrla grofica Hedvika Spanheimska
oz. Eppensteinska (oz. Hedvika iz Moša), ki
ima v zgodovini naše srednjeveške države
Karantanije prav posebno mesto, saj jo
nekateri imajo za povezovalni člen med
prvo in drugo vladarsko dinastijo, vsekakor
za eno najpomebnejših predhodnic
Goriških grofov. Tukaj ali v neposredni
bližni je že v antiki stala rimska postojanka
(nekateri trdijo, da je obrambni stolp dal
zgraditi sam rimski cesar Justinijan).
Kapelica v Mošu pri Gorici hrani pomembno delo slikarja
Joana Barzellinija, na katerem je videti Števerjan in Gorico
(na sliki detajl).
Dimitri Tabaj
  Mestni knjižnici Izola je bilo pred
kratkim potopisno predavanje o
Kefaloniji in Itaki. Tam je več me-
secev preživela Jasna Rizvanović iz Izole.
V knjižnici je na ogled tudi razstava nje-
nih fotografij z naslovom Okna in vrata
Itake. Več o tem si preberite v intervjuju.
Jasna, zakaj okna in vrata Itake?
Mislim, da se to sprašujejo mnogi.
Ideja sama je nastala ob enem od
mojih potepanj po glavnem mestu
Itake, Vathi, kjer sem na beli fasadi
zasledila roza obarvana okna in
vrata. Kasneje sem zagledala ru-
mena vrata in okna, različne vzor-
ce ograj, različne zasaditve in tako
sem počasi iz tedna v teden zasle-
dila vedno več oblik in barv, ki
sem jih potem izbrala za fotograf-
sko razstavo.
Mogoče bi nam povedala še, za-
kaj si se sploh odpravila na Ita-
ko?
Mnenja sem, da se v življenju vse zgodi z
razlogom. Tako sem tudi jaz po nekakšni
čudni usodi postala turistična predstav-
nica na otoku Kefalonija. Vsak teden pa
smo se, če je vreme to dopuščalo, odpra-
vili na izlet na Itako.
Kakšno je življenje na tem grškem oto-
ku?
Otok Itaka ima samo 3000 prebivalcev,
od tega le 1800 prebivalcev v glavnem
mestu, zato si lahko predstavljate, da je
življenje na tem otoku precej mirno. V
poletnih mesecih tu, tako kot vsepovsod
po Grčiji, mrgoli turistov in je otok živ.
Pozimi pa se večina prebivalcev odpravi
na celinsko Grčijo, staroselci pa svoje
življenje nadaljujejo v pričakovanju na-
slednje sezone.
Rekla si, da se boš tja vrnila …
Verjetno se bom vrnila na Kefalonijo, ta-
ko bom imela možnost spet obiskati Ita-
ko.
Tudi grško se hočeš naučiti?
Grščina je prelep jezik, a zelo specifičen
in težak. V Sloveniji ni veliko ljudi, ki go-
vorijo grško, pa tudi redko kje najdete
tečaj grščine, če pa ga že, je precej drag.
A, ker sem vztrajno bitje, ne glede na to,
kako so bili ljudje začudeni nad
mojo željo, še vedno vztrajam.
Imam pa tudi veliko prijateljev in
prijateljic iz Grčije, ki mi poma-
gajo. Tako da upam, da bom do
naslednjega leta osvojila vsaj
osnove.
Naslednji teden boš imela pre-
davanje o Kefaloniji in Itaki.
Kaj te je tam najbolj pritegni-
lo?
Predavanje se bo osredotočalo na
Kefalonijo, saj sem tam preživela
več časa kot na Itaki, a seveda bo
Odisejev dom tudi večkrat omenjen. Lah-
ko rečem, da me je najbolj pritegnila raz-
nolikost teh dveh otokov. Iz rodovitnih
nižin Valsamate lahko v nekaj urah
obiščete najvišji vrh na Kefaloniji, Mont
Ainos. S 1600 metrov nadmorske višine
se lahko spustite v podzemne jame in je-
zera, okoli 254 kvadratnih kilometrov
obale pa ponuja raznolikost peščenih in
prodnatih plaž. Tako na Kefaloniji kot na
Itaki pa lahko, poleg vsega tega, predv-
sem najdete mir, ki ga od časa do časa vsi
potrebujemo.
Še malo se zaustaviva pri razstavi. Na
fotografijah je videti vsa mogoča vrata
in okna, pa še fasade. Ob tem se neho-
te vprašaš, kako Grki skrbijo za svojo
kulturno dediščino. Morda veš kaj o
tem?
Svojo kulturno dediščino prepoznajo, se
zavedajo njene vrednosti, a menim, da je
vzdrževanje in ohranjanje precej na
stranskem tiru. Odvisno je od otoka do
otoka in od kraja do kraja, a menim, da
bi se na tem po-
dročju dalo še
marsikaj naredi-
ti in izboljšati.
Ti si študirala
krajinsko arhi-
tekturo. Boš
svoje znanje
lahko uporabila
v Grčiji?
Svoje znanje
lahko uporabim
kjerkoli, a me-
nim, da je Grčija
v tem času, kar se tiče krajinske arhitek-
ture, zelo neraziskana, ampak zame zelo
zanimiva. Sem se namreč že povezala s
The Focas-Cosmetatos Foundation, ki
skrbi za Botanični vrt v glavnem mestu
Kefalonije, in jim ponudila sodelovanje.
Tako da upamo, da bom lahko sodelova-
la, saj si namreč želim prispevati k obli-
kovanju tega prelepega otoka.
Si zelo pogrešala Izolo, ko si bila v
Grčiji?
Nikoli se preveč ne navežem na en kraj,
saj je moj dom, kot zelo rada rečem, tam,
kjer sem. Ker sem živela v Argostoliju,
glavnem mestu Kefalonije, ki je po vide-
zu zelo podobno Izoli, nikoli nisem ime-
la občutka domotožja, saj me je obdajal
vonj po morju in Mediteranu. Bolj sem
pogrešala ljudi kot sam kraj.
In kakšna se ti zdi Izola zdaj, po toliko
mesecih odsotnosti?
Izola je ne glede na čas, ki je minil, še
vedno prelepa. Veliko je bilo v tem času
zgrajenega, kakovost bivanja pa ostaja ne-
spremenjena. Upam, da se bo kdaj začelo
“graditi” tudi v tej smeri, da bodo imeli
ljudje in mladi razlog ostajati, ne pa
odhajati.
Če bi primerjala prebivalce Slovenije
in Grčije, kaj bi lahko rekla o njihovem
temperamentu, načinu življenja, kul-
turi, navadah? Si opazila še kakšne za-
nimive razlike ali podobnosti?
Razlike so precejšnje, malo je po-
dobnosti. Največja razlika je v od-
nosu do sočloveka in življenja na-
sploh. Živijo in zaužijejo dan za
dnem, brez velikih pričakovanj na
boljši jutri, trudijo se pa po svojih
najboljših močeh. So zelo topli
ljudje, ki sprejmejo in pomagajo
vsakemu, ki je pomoči potreben.
Pomembno je pa biti previden, saj
je včasih meja med pristno dobroto
in videzom precej zamegljena. So
zelo verni, velik pomen dajejo
družini, najbolj pa sta mi všeč nji-
hov temperament in karizma, ki je
Slovenci žal nimamo.
Si ostala le na Kefaloniji in Itaki ali si
potovala še kam?
Večino časa sem preživela na Kefaloniji
in vsak teden potovala na Itako. Imela
sem namreč željo in idejo obiskati bližnje
otoke, kot so Lefkada in Zakintos, a bila
sem preveč zaposlena. Mogoče naslednje
leto.
Kaj pa tako opevana zdrava mediteran-
ska prehrana? Olivno olje, ribe, polen-
ta?
Zelo zdrava in sveža mediteranska hrana
me je malo zredila. Šalo na stran. Medi-
teranski domači, sočni in s soncem obsi-
jani prehrani se enostavno ne moreš
upreti. So namreč izvedenci v predelavi
olivnega olja, sirarstvu, živinoreji, polje-
delstvu in ribištvu, saj izkoristijo vse, kar
jim zemlja ponuja.
Tu sem našla tri stvari, s katerimi bi se na-
jraje “poročila”, to so: solata na polotoku
Assos, grški jogurt s timijanovim medom
in sadjem in kleftiko na Itaki (značilna
grška mesna jed, ki se kuha v glineni po-
sodici). Zdaj vas pa vabim, da vse to tudi
sami poskusite. Pa dober tek!
Jasna, hvala za pogovor in srečno še
naprej!
Hvala Vam, da ste mi omogočili predsta-
viti in razstaviti moje potovanje na ta dva
prelepa otoka.
(efcharistó poly) – hvala lepa!
ŠP
V
  Jasna Rizvanović
Itaka me je pritegnila
zaradi raznolikosti
POGOVOR 
Kultura 6. decembra 2018 9
Ljubljana / Slovenski knjižni sejem
Slovenska založniška
dejavnost v Italiji
  d torka, 20., do nedelje,
25. novembra, je bil v
prostorih Cankarjevega
doma v Ljubljani 34. Slovenski
knjižni sejem, ki je bil letos te-
matsko povezan s stoletnico
smrti velikana slovenske književ-
nosti Ivana Cankarja. Na sejmu
so razstavljale tudi slovenske za-
ložbe iz Italije, in sicer Goriška
Mohorjeva družba na stojnici s
Celjsko Mohorjevo družbo in še
drugimi založbami, založbi Mla-
dika in Založništvo tržaškega ti-
ska pa sta uredili skupno stojnico
z naslovom Slovenska knjiga v
Italiji.
V sredo, 21. novembra, je v sklo-
pu spremljevalnih dogodkov
O knjižnega sejma potekala pred-stavitev slovenskih knjižnih no-vosti v Italiji, na kateri so omen-
jene tri založbe predstavile svoje
najnovejše publikacije in s tem
potrdile svojo vlogo nepogrešlji-
vih gradnikov slovenskega kul-
turnega prostora v Italiji in mati-
ci. Tiskovno konferenco, ki je bi-
la v dvorani Lili Novy, je uvedla
Martina Kafol, ki je skupaj s so-
delavko Alino Carli predstavila
knjižne novosti Založništva
tržaškega tiska. Med temi velja
omeniti dvojezično slovensko-
italijansko izdajo pripovedi Na
otoku – Sull’isola, s katero so se
pri ZTT-ju spomnili Ivana Can-
karja ob obletnici smrti, sveže ti-
skano zbirko kratke
proze Majde Artač Stur-
man z naslovom Sil-
huete, publikaciji, ki sta
nastali v sodelovanju z
učenci slovenskih šol na
Tržaškem (pesniška zbirka Miška
osedlana in druge otroške pesmi
Iga Grudna ter Jutri bo sonce in
Kras bo čudovit, Pinko Tomažič
v sliki in besedi). Posebnost med
izdajami ZTT-ja sta grafomoto-
rična zvezka Od črte do črke ter
Rišem, pišem in packam avtorice
Ester Derganc, namenjena razvi-
janju grafomotoričnih spretnosti
pri predšolskih otrocih.
Založbo Mladika je razčlenjeno
in poglobljeno predstavila ured-
nica Nadia Roncelli. Tržaška za-
ložba, ki posebno pozornost na-
menja tudi zdomski literaturi, je
v letu 2018 izdala 15 knjižnih na-
slovov. Med temi gre omeniti
zadnji roman Alojza Rebula Ob
pritoku Jangcekjanga, novi ro-
man Marija Čuka Prah, tri pe-
sniške zbirke, in sicer Nebo je
prazno Vinka Bandlja,
Pesmi/Poesie Marije Kostnapfel
in Vrnil bom svoj obraz Ivana
Tavčarja, delo Vilija Prinčiča Ne-
me priče vojnih grozot 1915–
1918 o spomenikih, obeležjih in
drugih objektih pri nas, vezanih
na prvo svetovno vojno. Zanimi-
va je tudi knjiga profesorja mate-
matike na tržaških šolah in nato
na mariboski univerzi Draga Baj-
ca Kvadrat, v katerem avtor piše
o tem liku in ponuja sto nalog v
zvezi s tem, ter knjiga Tuni in Slo-
venci povezani skozi stoletja Bru-
na Volpija Lisjaka o tunolovu.
Predstavitev slovenskih založb v
Italiji je sklenila Majda Cibic v
imenu Goriške Mohorjeve
družbe. Predstavila je publikacije
iz preteklega leta 2018 in novo
knjižno zbirko Goriške Mohorje-
Rebulov ali Rebulin?
V tokratni Jezikovnici bi se tudi jaz rada poklo-
nila spominu pred kratkim preminulega sloven-
skega pisatelja, Alojza Rebule, čigar knjige,
predvsem romana Kačja roža in Zeleno izgnan-
stvo, sem brala že kot srednješolka in študentka,
še zlasti h Kačji roži pa se vračam vedno znova.
Vendar tu ne bom pisala o njegovi književnosti,
pač pa rubriki primerno o jeziku. Z jezikovne
plati se bom namreč lotila priimka spoštovanega
pokojnega pisatelja, ki je slovnično še zlasti zani-
miv, ko je treba iz njega tvoriti svojilni pridevnik
ali ga sklanjati. Med branjem časopisnih člankov
in poslušanjem radijskih in televizijskih prispev-
kov ob neljubem dogodku sem bila namreč pri-
jetno presenečena nad pravilno rabo svojilnega
pridevnika Rebulov.
Vprašanje, ki vam ga tokrat za-
stavljam, je torej, ali se svojilni
pridevnik pravilno glasi Rebulov
ali Rebulin. Pravilno je seveda
Rebulov, zato Rebulov roman,
Rebulova književnost in Rebulo-
vo ustvarjanje. In zakaj ne Rebu-
lin? Poglejmo. Priimek Rebula
se od običajne besede, ki zazna-
muje vrsto vina, rebulo, razliku-
je zgolj po veliki začetnici. Pa
vendar, beseda rebula je samo-
stalnik ženskega spola, ki ga
uvrščamo v 1. žensko sklanjatev
(rebula, rebule, rebuli, rebulo,
pri rebuli, z rebulo), in če želi-
mo tvoriti svojilni pridevnik, bo to rebulin, npr.
rebulina trgatev ali rebulin okus. Priimek Rebula
pa je samostalnik moškega spola, uvrščamo ga v
2. moško sklanjatev, kamor sodijo besede
moškega spola, ki se končajo s končnico -a, npr.
vojvoda in računovodja. Te besede lahko sklanja-
mo kot besede 1. moške sklanjatve, pri čemer
pridobijo tudi take končnice, kot če bi npr.
sklanjali besedo fant (vojvoda je, vojvoda ni, voj-
vodu podarim, vojvoda vidim, pri vojvodu sem,
z vojvodom odidem) ali – kar je pogostejše – kot
besede 1. ženske sklanjatve (vojvoda, vojvode,
vojvodi, vojvodo, pri vojvodi, z vojvodo). Bolj
plastično si lahko to predstavljamo s sklanjan-
jem kakšnega imena ali priimka znanega Slo-
venca, kot sta bila Matija Čop (Matija Čop, Mati-
je Čopa, Matiji Čopu, Matijo Čopa, pri Matiju
Čopu, z Matijo Čopom) in Saša Vuga (Saša Vuga,
Saše Vuge, Saši Vugi, Sašo Vugo, pri Saši Vugi, s
Sašo Vugo). Naj vas pri tem ne zmoti, da pri
sklanjanju imena Saša ne vemo, ali gre za žensko
ali moškega, to namreč izvemo iz sklanjanja
priimka, ki se pri moškem sklanja (Saša Vuga je
bil pisatelj, Saše Vuge ni bilo več). Hm, res pa je,
da se pri ženski priimek, ki se konča na -a, lahko
tudi sklanja (npr. Marija Ščuka, Marije Ščuke),
lahko pa tudi ne (Marija Ščuka, Marije Ščuka),
kot je sicer običajno (Marija Novak, Marije No-
vak). Kakorkoli že, včasih za spol osebe, o kateri
beremo, pač izvemo iz spremnega besedila oz.
konteksta.
Vrnimo se k svojilnemu pridev-
nik Rebulov. V slovenščini je
pravilno tvoriti svojilni pridev-
nik moškega spola iz tovrstnega
priimka na tak način: Rebulov,
Vugov, Švarov, Štokov, Ščukov,
ne pa Rebulin, Vugin, Švarin ali
Štokin in Ščukin. V slovenščini
podobnih jezikih je drugače. Ta-
ko bo književnost velikana
hrvaške književnosti, Miroslava
Krleže, v hrvaščini Krležina
književnost (po naše Kreleževa),
srbski gledališki festival, ki se
imenuje po srbskem dramatiku
Jovanu Steriji Popoviću, pa bo v
srbščini Sterijino pozorje (po
naše Sterijevo).
V našem primeru pa si velja zapomniti, da je
pravilno Rebulova knjiga, ne pa Rebulina, in da
lahko priimek Rebula sklanjamo po 1. moški
(Rebula je bil, Rebula na žalost ni več) in običaj-
nejši 1. ženski sklanjatvi (Rebula je bil, Rebule
žal ni več).
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za
slovenistiko Fakultete za humanistične študije
Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopi-
sne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o ka-
terih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete
na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na
uredništvo Novega glasu.
ve družbe za leto 2019, katere
težišče je Koledar 2019. V njem
so zbrani prispevki različnih av-
torjev po različnih tematskih
sklopih, od Cerkve in verskih
vprašanj, preko znanstvenih, go-
spodarskih, zgodovinskih tem,
do vzgojnih vprašanj in mnogih
drugih. Zbirko Goriške Mohorje-
ve družbe sestavljajo še zbirka
novel Andreja Arka Odkrušek, ob
katerih je prof. Cibic izpostavila,
da gre za besedila, ki razstirajo
predvsem drobce medčloveških
odnosov. Izšel je tudi Vojaški
dnevnik 1915–1919 Iva Brica iz
Dornberka ob 75. obletnici
smrti, ki sta ga uredila zgodovi-
narja Renato Podbersič ml. in Pe-
ter Černic; s to publikacijo obe-
ležujejo tudi 100-letnico konca
prve svetovne vojne. Bričev zapis
sta urednika opremila z bogatimi
opombami in uvodno besedo.
Posebnost za naš prostor je tudi
romansirana zgodovinska pripo-
ved Viktor in Elisa izpod peresa
Ivana Vogriča, s tehtno spremno
besedo Igorja Škamperleta, ki
skozi pripoved osebne zgodbe
podjetnika in narodnjaka Viktor-
ja Dolenca in njegove žene Elise
Lovisani osvetljuje tudi stanje du-
ha in narodne boje v drugi polo-
vici 18. stoletja na Goriškem in
Tržaškem. Obiskovalci so si lahko
ogledali tudi stenski koledar Naš
koledar 2019, ki je, podobno kot
zbornik, opremljen s fotografija-
mi kluba Fotovideo Trst 80.
Predstavitev je bi-
la tudi lepa pri-
ložnost za srečan-
ja med pesniki in
pisatelji ter njiho-
vimi založniki, a
tudi za časnikarje,
ki so na enem sa-
mem mestu lah-
ko zbrali dragoce-
ne podatke in iz-
jave o sedanjem
utripu zamejske
slovenske literar-
ne ustvarjalnosti.
Nina Pahor
Med nominiranci za najboljši slovenski knjižni prvenec je bil na
slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani tudi naš sodelavec Primož
Sturman s svojo knjigo Gorica je naša, ki je izšla pri založbi Litera.
Ob njem sta bili nominirani še Mojca Širok z romanom Pogodba
ter Eva Markun s knjigo Menažerija. Žirija v sestavi Denis Škofic,
Goran Dekleva ter Maja Šučur je nagradila Evo Markun.
Iskreno čestitamo!
Najboljši knjižni prvenec na sejmu
SNG Nova Gorica / Premiera predstave za otroke: Smrčuljčica
Tudi moderno kraljično premami
ljubezen!
  ako je bilo, ko je kraljično
po trdnem stoletnem
spanju zaradi uroka hu-
dobne vile zbudil kraljevič, so
otroci spoznali v četrtek, 22. no-
vembra 2018, ko je bila v mali
dvorani Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica premier-
na uprizoritev nove predstave za
otroke, Smrčuljčica. Predstava se
navezuje na znani motiv speče
kraljične, Trnuljčice, kot sta jo
opisala imenitna pravljičarja z
bujno domišljijo, brata Grimm,
pa tudi na slikanico sodobne pi-
sateljice Leah Wilcox, ki je svojo
pravljico Smrčuljičica, po kateri
nosi ime predstava, zasukala
malce drugače. V
njej se je nagaji-
vo poigravala
prav s tem, kako
je speča deklica
reagirala na kral-
jevič poljub. Dra-
maturginja Ana
Duša in režiserka
Tjaša Črnigoj sta
ta dva motiva
strnili v dramski
tekst in še dodat-
no “zapletli” do-
gajanje, da bi
vanj čim zanimi-
vejše in magnet-
no vpletli tudi
male gledalce.
Tako je v režiji Tjaše Črnigoj,
predstavnice najmlajše generaci-
je slovenskih gledaliških ustvar-
jalcev, nastala taka predstava, ki
povsem preobrne pravljične si-
tuacije. Emancipacija ženske se
je tako preselila tudi v pravljico!
V prvem delu igre otroci sprem-
ljajo pripoved znane pravljice o
speči kraljični in dobri vili, ki že
sto let bdi nad njenim spanjem.
Prav z vilo so mali gledalci ob
koncu dobro poznane pripovedi
o Trnuljčici odštevali zadnjih de-
set minut do prihoda kraljeviča,
ki naj bi s poljubom zbudil pre-
lepo, a grdo smrčečo deklico.
K Kraljevič res pride, oblečen v vi-teški oklep, s čelado na glavi inmečem v rokah, saj misli, da bo
moral umoriti zmaja. Iz gradu
namreč prihajajo strašljivi zvoki,
ki se jih boji le na videz pogumni
vitez. Kar nekaj časa ga mora vila
in z njo otroci v dvorani bodriti,
da se vendarle odloči poljubiti
spečo lepotico. A ko se ta končno
prebudi, ni nič vesela tega prebu-
jenja in kraljevičev “slinasti” pol-
jub ji vzbuja gnev. Pa tudi s svojo
“baročno” roza oblekico ni zado-
voljna in roza posteljico, ki ji jo
je tako skrbno pripravila vila. Nič
ji ni pogodu (sanjsko pravljično
scensko – z dolgimi “nabranimi”
zavesami v ozadju – in kostumo-
grafsko podobo je predstavi dala
Tijana Todorović). Celotna opre-
ma sobice se ji zdi “sladkobna”
in neustrezna njenemu značaju.
Ona je namreč sodobna, svobod-
na, želi odločati s svojo glavo, kaj
in kako. Svoje nezadovoljstvo za-
poje v odločnem raperskem son-
gu (avtor glasbe je Miha Petric).
Vila zaman čaka na srečen raz-
plet zgodbe. Marsikaj se še zgodi,
tudi ob spontanem, živahnem,
celo drznem in izzivalnem vple-
tanju otrok v dogajanje, preden
se kraljična odloči, da bo še sama
prebudila nezavestnega kralje-
viča s poljubom. Ko vila skoraj
obupa, se, kot v znani zgodbi,
vendarle zagledata drug v druge-
ga in zaljubita! Predstava je, vsaj
na premierni uprizoritvi, popol-
noma dosegla svoj cilj. V prvem
pripovednem delu, ki ga ob pitju
skodelice čaja in zelo nadležnem
kraljičnem smrčanju razvija vila,
so otroci vsi prevzeti od pripove-
di zaradi izredno privlačne inter-
pretacije Marjute Slamič, ki zna
s temperamentno, odlično igro
ujeti vso njihovo pozornost. V
drugem delu, ki je po zamisli av-
toric koncertni, se otroci povsem
razživijo. Kar tekmujejo, kdo bo
posredoval boljši namig za
srečen razplet
pravljice. Pri tem
se pokaže njihov
trezni smisel
včasih povsem
realističnega raz-
mišljanja, ki pre-
seneti celo odra-
slega gledalca.
Nastopajočih
mladih igralcev,
Urške Taufer in
Mitje Rupla, ki sta
se iskrivo (predv-
sem Tauferjeva)
vživela v trmogla-
vo Smrčuljčico in
omahljivega, nič
kaj možatega kral-
jeviča, pa različni nasveti malih
gledalcev nič ne zmedejo. Do ne-
ke mere upoštevajo namige iz
dvorane in gladko vodijo pred-
stavo do srečnega konca ob pri-
sotnosti modre vile, ki predsta-
vlja “starejše” bolj izkušene ljudi.
Ti pa včasih le preveč vsiljivo
skušajo po svoje usmerjati mlade
na “prava pota”. Sodeč po pre-
mierni in s tem tudi krstni upri-
zoritvi, čaka predstavo še veliko
lepih doživetij in presenečenj, saj
bo gotovo vsaka ponovitev zara-
di sodelovanja otrok v dvorani
pravi unikat!
IK
Foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan
Foto Maver
JEZIKOVNICAVladka Tucovič Sturman 52
Tržaška6. decembra 201810
Moj Rai
Predstavitev knjige Saše Rudolfa “Moj Rai” bo v Tržaškem knjižnem
središču v petek, 7. decembra, ob 18.30. “V naglo spreminjajočem se
času, ko je skoraj izključno sedanjost v središču našega zanimanja,
se mi je zdelo potrebno, da se spomnimo na dogodke preteklih
desetletij. Zavestno sem izbral troje desetletij od 1960 do 1990 in
jih opisal, kot sem jih doživljal s pogledom najprej s tretjega nadstropja
zelene palače na Trgu Oberdank in potem prav tako s tretjega
nadstropja sedeža Rai v ulici Fabio Severo. Bil je to čas sprememb v
vsakdanjem življenju, tehničnih novosti. In vendar se jih ne zavedamo,
celo mi, ki smo jih doživljali, kaj šele mlade in mlajše generacije. Vse
preveč pozabljamo na novejšo zgodovino, ko ponavljamo, namesto
da bi se izognili pred desetletji zagrešenim napakam.
Predvsem pa sem želel poudariti pomen in neskončno ljubezen do
slovenske besede ob zavedanju nevarnosti vdora sosednjega jezika
in prvin, besednih, sintaktičnih in melodičnih. Iz ljubezni do
materinščine izvira tista skrb, ki je včasih celo pretirana, ker v
podzavesti čutimo, da skušamo ohraniti nekaj, kar izginja. S pomočjo
jezika organiziramo misel: dobro je poznati prevladujoči jezik, vendar
materinščine ni moč zabrisati”, pravi pisatelj Sandro Veronesi.
“Moj Rai” bo v TKS predstavila Ivana Suhadolc, ki je tudi desetletja
službovala v istem javnem radiotelevizijskem podjetju.
O Teritorialni obrambi in Ljubljanski banki 
še v Trstu
Odlična poznavalca arhivov slovenske politične policije, ekonomista
in raziskovalna publicista mag. Igor Omerza in mag. Rado Pezdir iz
Ljubljane bosta po predstavitvi 6. decembra “pod lipami” v Centru
Bratuž v Gorici predstavila svojo skupno knjigo Kriminalni temelji
Teritorialne obrambe in NLB še v Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu, in sicer v ponedeljek, 10. decembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani.
Avtorja sta na platnico zapisala: Šokantna razkritja ob 50-letnici Titove
TO. S tem sta se dokumentirano vključila v polemike o resničnem
značaju nekdanje Teritorialne obrambe, ki jo predstavniki kontinuitete
prikazujejo kot predhodnico sedanje Slovenske vojske in celo za
enoto, ki je utirala pot slovenski osamosvojitvi. Takim pogledom se
je uprl sam predsednik države Borut Pahor ter bil zato deležen grdih
napadov.
Avtorja z dokumenti rušita tudi mit, da je Ljubljanska banka pod
Nikom Kavčičem vzpostavljala elemente ekonomske državotvornosti.
V obeh primerih – je zapisano v čisto sveži knjigi Igorja Omerze in
Rada Pezdirja – je šlo za ustanovi, ki sta nastali v interesu takratnega
režima, pa še to v povezavi s hudim gospodarskim kriminalom in
osebnim okoriščanjem. Zaradi tega je sodstvo v Ljubljani dobrih deset
let vodilo preiskavo in postopke proti načelnikom Udbe, direktorju
Ljubljanske banke in vodstvu Teritorialne obrambe, vendar po sklepu
komunističnega vodstva ni prišlo do nobenih obsodb in doslej nobena
vest o aferah ni prišla v javnost.
Odobren pristop občine Trst k deželni mreži za
uporabo slovenskega jezika v krajevnih
upravah FJK
Občinski odbor je s sklepom št. 596 z dne 26. novembra soglasno
odobril pristop občine Trst k deželni mreži za uporabo slovenskega
jezika v krajevnih upravah v Deželi Furlaniji Julijski krajini na podlagi
člena 19, 2. odstavek deželnega zakona št. 26/2007. To bo
omogočilo ugodno rešitev problemov z delovanjem občinskega
okenca za pripadnike slovenske manjšine, s prevajanjem uradnih
aktov, in kar je še najbolj pomembno, s prevajalskimi službami na
sejah rajonskih svetov in tam, kjer je prevajalska služba predvidena.
Podpisana občinska svetnika izražata veliko zadovoljstvo, da bodo
končno rešene težave s prevajalsko službo v rajonskih svetih, na
katere sta že dolgo opozarjala predsednika vzhodno in
zahodnokraškega rajonskega sveta kot tudi podpisana občinska
svetnika s številnimi posegi pri občinskih uradih in odborniku za
osebje Lobiancu. / Valentina Repini, Igor Svab
Kratke Ponedeljkov večer DSI / Gosta Barbara in Jan Zobec
Neočiščena preteklost
determinira sedanjost
  rhovna sodnika Barbara
in Jan Zobec imata za sa-
bo že dolgo izkušenj in
sta o stanju pravosodja, demokra-
ciji ter vplivu, ki ga ima totalitar-
ni režim na današnjo družbo, že
večkrat javno spregovorila. To-
krat sta bila gosta Društva sloven-
skih izobražencev.
Jan Zobec je strokovnjak za civil-
no pravo. Služboval je v Ljubljani
in Kopru, leta 2003 postal vrhov-
ni sodnik, od leta 2008 do 2017
ustavni sodnik, nato pa se je vrnil
na civilni oddelek Vrhovnega so-
dišča. Barbara Zobec pa je stro-
kovnjakinja za kazensko pravo.
Bila je zaposlena na temeljnem,
okrožnem in višjem sodišču, od
leta 2002 pa je vrhovna sodnica
na kazenskem oddelku Vrhovne-
ga sodišča.
Najprej se je Jan Zobec zahvalil
za gostoljubnost v čudovitem
Trstu, ki je slovenski ponos, in
dodal, da slovensko sodstvo žal
to ni … V vsaki družbi je sodstvo
imunski sistem, ki nevtralizira
vse konflikte in jih mora rešiti ta-
ko, da prinaša mir, ker družba
lahko samo tako napreduje. De-
jal je, da Slovenija v zgodovini ni
imela priložnosti užiti demokra-
cije, zlasti ne vladavine prava. Av-
stro-Ogrska je bila pravna država;
spoštovala je pravo, vendar je to
delovalo absolutistično, ni bila
ustavna demokracija. V Jugosla-
viji je bila ustava vsiljena, po voj-
ni pa je bilo še slabše, saj so bile
v totalitarizmu človekove pravice
sistematično kršene in so živeli v
V diktaturi proletariata. Slovenskinarod torej nima vrednote ustav-ne demokracije do osamosvojit-
ve, ko so se začeli na novo učiti.
Temeljni problem Slovenije je, da
večina prebivalstva tega ni mogla
tako hitro ponotranjiti, ker ni
imela zunanje podpore. Kdor je
hudo kršil človekove pravice v
prejšnjem režimu, se je vseeno
prebil na sam vrh in jih spet kršil.
Vprašanje je, kako globoke rane
so pustili totalitarizmi na nacio-
nalnem telesu …
Barbara Zobec je v Peterlinovi
dvorani povedala, da je bilo stan-
je boljše v drugi polovici osem-
desetih letih, ko ni bilo poli-
tičnih delitev, saj če se je hotela
Udba koga rešiti, ni tega delala
preko sodišča, temveč na dru-
gačne načine. Kar pa se je preso-
jalo, je bilo skladno z zakonom.
Tako Barbara kot Jan sta vpletena
v postopke, ki so se postavili po
robu pojavom iz polpretekle zgo-
dovine. Vsak je izpostavil nekaj
primerov iz svoje prakse. Barbara
je dejala, da imamo veliko srečo,
da smo v Evropski uniji, ker se
postopki ne ustavijo v Sloveniji,
temveč se ustavno sodišče zave-
da, da je nekdo nad njimi. Spom-
nila se je prvega srečanja s to-
vrstnimi procesi, in sicer na “lo-
gaško klavnico”, ko so novinarji
v obdobju komunizma pisali o
povojnih pobojih v Logatcu in o
tem, da je komandant mesta na-
tikal domobrance na kline v
klavnici. Ker je bil še živ, jih je
tožil. Novinarji so šli v dokaz re-
snice in predlagali zaslišanje prič.
Novinarji so bili oproščeni, zade-
va pa potrjena. Huda reč je bila
za Barbaro Zobec tudi zadeva
Uhrnik. Obsojen je bil za umor
sovaščana v nekem majhnem
dolenjskem kraju. Bil je delavec
v tovarni v Nemčiji, žena in otro-
ka pa so ostali doma. Bil je ideal-
na žrtev za proces. Odsedel je za-
porno kazen, medtem je žena
umrla, otroka sta bila prepuščena
sama sebi, on pa je hotel dokaza-
ti, da ni kriv in je prosil za brez-
plačno pravno pomoč. Preko
zahteve za varstvo zakonitosti zo-
per sklep o zavrženi obnovi po-
stopka zaradi nove priče je bil po-
stopek zoper njega odstavljen,
otrokoma in njemu pa so prizna-
li odškodnino. Vrhovna sodnica
je spregovorila tudi o primeru
Novič in na koncu dejala, da za
končno obsodbo ne more za-
doščati neko intimno prepričan-
je sodnika.
V drugem delu večera je Jan Zo-
bec spregovoril o zadevi Patria, s
katero se je srečal kot ustavni sod-
nik in ostal šokiran, saj primer
sploh ne bi smel priti na sodišče.
Človeka je namreč mogoče obso-
diti samo za konkretno dejanje,
ki pa ga tam ni bilo. Takratni
predsednik vlade je sprejel oblju-
bo določenega denarnega zneska
na neugotovljen način v korist
svoji stranki. Tožilstvo ni zmoglo
povedati, kdaj in kako je sprejel
to obljubo. Zato je Zobec ostal
brez besed, da se je to zgodilo na
prvi in drugi stopnji ter celo na
vrhovnem sodišču.
Na večeru je bil govor še o nede-
lovanju pravne države, o lustra-
ciji, legalizaciji zločina in o tem,
da, kar ni kaznovano in je dovol-
jeno, se lahko ponavlja – ne glede
na spol, starost, veroizpoved in
narodnost. Po besedah Jana Zob-
ca: “Ker je preteklost neočiščena,
sedanjost je pa zmeraj samo de-
stilat preteklosti, določa in deter-
minira tudi našo sedanjost, ki se
lahko jutri ponovi. To je slab obet
za prihodnost, zato si je treba pri-
zadevati, da se civilno in pravno
reši. Zločin proti človeštvu ni
podvržen zastaranju. Odškod-
ninsko lahko odgovarjajo dediči
oz. potomci storilcev zločina”.
Metka Šinigoj
Četrti koncert Iz domače zakladnice
Festivalski večer
  nedeljo, 9. decembra,
se bo nadaljevala 3.
koncertna sezona Iz do-
mače zakladnice, ki jo prireja
programski oddelek Radia Trst
A. V Domu glasbe - Casa della
Musica, v ulici Capitelli 3 v
Trstu, bo ob 17.30 zaživel
četrti narodno-zabavni kon-
cert z naslovom Festivalski
V večer. Oblikovali ga bodo trijezmagovalci najpomembnejšihslovenskih narodno-zabavnih
festivalov v letošnjem letu, to
so: S. O. S. kvintet iz Slovenj
Gradca (zmagovalec 43. med-
narodnega festivala Graška
Gora poje in igra in zmagova-
lec med klasičnimi kvinteti na
49. festivalu Ptuj 2018), Špad-
ni fantje iz Vipavske doline
(zmagovalci 48. festivala Šte-
verjan 2018) in Hozentregarji
iz Škofje Loke (zmagovalci 18.
Večera slovenskih viž v na-
rečju v Škofji Loki). Na svoj
račun bodo prišli vsi, ki jim je
pri srcu pristna in kakovostna
narodno-zabavna glasba. Kon-
cert bosta vodila Maruška Gu-
stin in Aleksi Jercog, za asi-
stenco programa je zadolžena
Nataša Ferletic.
Vstop na večer je prost, rezer-
vacija mest pa obvezna. Intere-
senti lahko pokličejo na tele-
fonski številki 040 7784358 ali
040 7784281 ali pustijo spo-
ročilo na telefonski tajnici 040
7784484 ali napišejo email na
programi. slo@rai. it ali na-
pišejo sporočilo na facebook
stran Iz domače zakladnice.
Koncert bo Radio Trst A pre-
našal v živo: prisluhnili mu
boste lahko po radijskih spre-
jemnikih ali po streamingu ra-
dia na spletni strani www. se-
dezfjk. rai. it.
Toplo vabljeni!
Mednarodni arhivistični posvet v Trstu
Tudi zasebno gradivo je
zelo pomembno
  ponedeljek, 19. novem-
bra, je v Trstu potekal
mednarodni arhivistični
posvet, ki ga je organiziral Med-
narodni inštitut za arhivske ve-
de iz Trsta in Maribora. Omen-
jeni inštitut je bil ustanovljen
pred dvajsetimi leti in deluje
pod okriljem Državnega arhiva
v Trstu in Univerze v Mariboru.
Na mednarodnem dvodnev-
nem posvetu so predavali
ugledni gostje mednarodnega
kova. Letošnja osrednja tema so
bili zasebni zgodovinski arhivi.
Zelo zanimiv je bil poseg Die-
terja Schlenkerja, direktorja
zgodovinskega arhiva Evropske
unije. Predavatelj je podal svoje
poglede, pridobljene med
vzpostavljanjem komunikacij-
ske strategije za zgodovinski ar-
hiv Evropske unije (Historical
Archivistica of the European
Union) v Firencah. Avtor je raz-
V mišljal, kako ključna sporočilaedinstvenega nadnacionalnegaevropskega arhivskega gradiva
interpretirajo po poslanstvu.
Njegov poseg prav tako razkri-
va, kako prepoznati posebno
evropsko ciljno publiko za ar-
hive in druge ključne elemente
komunikacijske strategije za
evropske arhive. Dieter Schlen-
ker je povedal, da arhiv Evrop-
ske unije deluje v Firencah. HA-
EU je uradni dom za zgodovin-
ske dokumente institucij, orga-
nov in agencij Evropske unije
in je del Evropskega univerzi-
tetnega inštituta, edinstvenega
akademskega središča za dok-
torske in podoktorske evropske
študije. V Villa Salvati v Firen-
cah je uskladiščenih sedem ki-
lometrov papirnatih in digital-
nih arhivov ter bogate avdiovi-
zualne in ustne zbirke zgodovi-
ne, ki dokumentirajo zgodo-
vinski proces evropskega pove-
zovanja in sodelovanja. Preda-
vatelj je še omenil, da so arhiv-
ski fondi dostopni po tridesetih
letih. Arhiv vodijo v dveh jezi-
kih, angleškem in francoskem.
Dom arhivov Evropske unije
ohranja in omogoča dostop do
zgodovinskih arhivov EU, pri-
vatnih arhivov in neevropskih
arhivov, ki so povezani s proce-
som evropskega povezovanja.
Profesor Peter Pavel
Klasinc je predaval o
privatnih arhivih in
zaščiti podatkov da-
nes. “Razvoj arhivov
in njihova vloga sta
po svetu različno
opredeljena in odvi-
sna od stanja držav-
ne ureditve. Zato evi-
dentiramo stanja
glede privatnih,
družinskih in oseb-
nih arhivov. Pri tem
se moramo zavedati
stanja tistih arhivov,
ki še nimajo izoblikovane svoje
samostojne pozicije in je njihov
obstoj mnogokrat povezan s so-
rodnimi ustanovami, kot so
knjižnice, razni muzeji, galeri-
je, zbirke dokumentov in po-
dobno, kar pa ni v skladu s per-
spektivnim razvojem moder-
nih arhivov”, je dejal direktor
mednarodnega inštituta arhiv-
skih znanosti Trst - Maribor.
Profesorica Univerze v Maribo-
ru Jelka Melik je predavala o
pomenu in varstvu zasebnih ar-
hivov v Sloveniji. “Kratek spre-
hod skozi osebne fonde in zbir-
ke slovenskega državnega arhi-
va nam zelo jasno pokaže, kako
so privatni arhivi zelo pomem-
bni za celovit vpogled v narod-
no preteklost. Če želimo, da bi
nam arhivi čim bolj pomagali
razumeti dogajanja v preteklo-
sti, se nikakor ne moremo za-
dovoljiti le z arhivskim gradi-
vom državnih organov in orga-
nizacij”, je povedala Melikova.
Zasebno arhivsko gradivo nam-
reč nudi popolnejšo sliko pre-
teklosti, saj javno arhivsko gra-
divo ne le dopolnjuje, ampak
“večkrat pride do drugačnih
gledanj na zgodovino in do
preobratov, ko vzamemo v roke
tudi dokumente iz zasebnih ar-
hivov”, je poudarila.
Arhivisti kot varuhi ne le spo-
mina, ampak objektivne stvar-
nosti, bi si morali zato prizade-
vati za dobro zakonsko varstvo
arhivskega gradiva privatnih
oseb, za domiselno iskanje in
evidentiranje takega gradiva in
tudi za uspešen prevzem zaseb-
nega arhivskega gradiva.
Profesor Stefano Allegrezza z
univerze v Bologni je ugotavljal
pojav digitalizacije privatnih ar-
hivov in se spraševal, ali bodo
sodobni privatni arhivi še
sploh obstajali, kajti glavni del
teh dokumentov je shranjen le
v računalnikih.
Med dvodnevnim simpozijem,
na katerem so nastopili medna-
rodni profesorji, raziskovalci in
arhivisti, je prevladala skupna
misel, da je danes zasebno ar-
hivsko gradivo pomemben del
vsakega arhiva, saj lahko vsebu-
je podatke o življenju in delu
zgodovinskih osebnosti, ki si-
cer javnosti ne bi bili dostopni,
velikokrat pa tudi dele arhiv-
skega gradiva drugih oseb,
društev, političnih in gospodar-
skih organizacij, državnih orga-
nov in ustanov. Zasebno arhiv-
sko gradivo je pomembno za
kulturne in znanstvene raziska-
ve.
MAN
Foto damj@n
Tržaška 6. decembra 2018 11
Obvestila
Področni svet za Trst in Milje vabi še
posebno mestne vernike na
pobožnost molitve rožnega venca
(tudi v slovenščini) na praznik
Brezmadežne, v soboto, 8. 12.
2018, ob 11.30 na trgu Garibaldi
pri stebru z Marijinim kipom.
Na praznik Brezmadežne, v soboto,
8. 12. 2018, ob 16. uri bo v kapeli
Marijinega doma v ul. Risorta 3
slovesen blagoslov s shodom
članic Marijine družbe Marije
Milostljive, ob sodelovanju pevcev
združenega pevskega zbora ZCPZ
– vabljene vse Marijine častilke
in častilci.
Društvo slovenskih izobražencev vabi
v ponedeljek, 10. decembra, v
Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti
3 v Trstu na srečanje o knjigi
Kriminalni temelji Teritorialne
obrambe in NLB. Predstavila jo
bosta avtorja, ekonomista in
raziskovalna publicista Igor
Omerza ter Rado Pezdir. Začetek
ob 20. uri.
Področni svet Pastoralnega središča
za Trst -  Milje in V incencijeva
konferenca vabita ob prihajajočem
Božiču na obisk gostov v domu za
starejše ITIS, ul. Pascoli 31, v
torek, 11. 12. 2018: v cerkvi v I.
nad.  (z dvigalom na oddelek
Margherita, nato levo) bo ob
16.10 molitev rožnega venca,
nato ob 16.30 sv. maša, ki jo bo
daroval g. Tomaž Kunaver ob
somaševanju g. Klemena Zalarja,
sodelujejo pevci zbora od Sv.
Vincencija, skavti in skavtinje - po
maši prijateljsko druženje.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Sonja Ukmar 20 evrov.
Za Vincencijevo Konferenco so
darovali: Vera Puntar 10 evrov,
Alojz Debelis 10 evrov, Savo
Cunja v spomin na teto Viktorijo
Kaligarič Cunja 100 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
slovenske misijonarje N. N. 50
evrov; za p. Pedra Opeko –
Madagaskar Marija Pirjevec 70
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Predstavitev knjige ledinskih imen
Nekoč je obstajal Boliunz
  prostorih očinskega spre-
jemnega centra rezervata
Doline Glinščice so v pe-
tek, 30. novembra, ob veliki ude-
ležbi radovednih vaščanov, pred-
stavili novo publikacijo domačih
raziskovalcev. Knjiga nosi naslov
Nekoč je obstajal Boliunz – Spo-
mini na stara krajinska imena ka-
tastrske občine Boljunec. Avtorji
so kulturni delavci Silvester Me-
tlika, Stojan Glavina in Silvano
Pobega, ki velik del prostega časa
namenjajo negovanju vaške zgo-
dovine. Zanimiva knjiga zaobje-
ma metodološko raziskovalno de-
lo, ki je dobilo odobravanje zgo-
dovinarja Alekseja Kalca in tudi
ravnatelja Slori-ja Devana Jagodi-
ca. Raziskovalna dejavnost je tra-
jala kar nekaj let in avtorji so jo
opravljali z veliko natančnostjo in
požrtvovalnostjo. Eleganten iz-
gled publikacij je ustvaril Silvano
Pobega, ki je po poklicu obliko-
valec.
Raziskovanja so potekala v držav-
nem arhivu v Trstu, v tržaškem di-
plomatskem arhivu, v fototeki
tržaške občine, v arhivu Ente zo-
na industriale, v Odseku za zgo-
dovino in etnografijo NŠK v
Trstu, v Slovenskem etnograf-
skem muzeju v Ljubljani, v arhivu
Societa' alpina di Trieste.
Metlika je med predstavitvijo po-
vedal, da je boljunsko geografsko
področje nekaj posebnega. “Če so
drugod šla imena v pozabo, je pri
nas še huje, ker so v drugi polovi-
ci prejšnjega stoletja fizično od-
V stranili naše kraje. Kjer je tovarnavelikih motorjev, so popolnomaspremenili krajino, odstranili so
polovico griča Sv. Roka. Zato je ta
knjiga ključnega pomena za nove
generacije, ki naših krajev niso in
ne bodo več videli v prvotni obli-
ki”, je pojasnil Silvester Metlika.
Naslov knjige nosi sporočilo za
vas, ki je nismo videli, ki ne ob-
staja več.
Vsi trije ustvarjalci te knjige so
vaščani in jih povezuje skrb za
ohranitev vaške kulturne de-
diščine in izročila, ki se pretaka iz
roda v rod. Vsi trije so videli tisto,
kar novim generacijam ni bilo da-
no videti, zato so avtorji pripravili
tole publikacijo, ki jo je izdala
Srenja Boljunec.
Avtorji Silvester Metlika, Stojan
Glavina in Silvano Pobega so se
po končani obvezni šoli zaposlili
ter se izučili poklica. Silvester je
postal električar, Stojan mehanik,
Silvano pa tiskar. Zdaj so v pokoju
in jih povezuje radovednost; ve-
seli jih zgodovinsko raziskovanje.
Silvester je že kot mlad fant delo-
val v Mladinskem domu v Boljun-
cu in mu predsedoval. Bil je orga-
nizator številnih večerov in zgo-
dovinskih razstav. Zelo pomem-
bna je bila raziskava o vodnih
mlinih na reki Glinščici. V lan-
skem letu je tudi predstavil razi-
skavo o boljunskih priimkih od
srednjega veka do današnjih dni,
sestavil je rodovnik vseh vaških
družin od leta 1850 do danes. Bil
je tudi prvi predsednik obnovlje-
nega odbora boljunske srenje, ki
je bila tudi prva, ki je na Tržaš kem
izpeljala z dolinsko občino posto-
pek tranzicijske pogodbe – vrnit-
ve nekdanje srenjske lastnine.
Metlikova je zasluga, da je Repu-
blika Slovenija vrnila boljunski
srenji podržavljena zemljišča.
Pred letom dni je bil imenovan za
viteza Republike Italije za zasluge
na humanem področju.
Stojan Glavina je strasten plani-
nec in je bil večleten odbornik
Slovenskega planinskega društva
in večleten tajnik boljunske sren-
je. Je izreden poznavalec rezerva-
ta doline Glinščice in njenega
okolja. Za to knjigo je podrobno
raziskal in ovekovečil politične
meje boljunske srenje. Odkril je
tudi vsa zakrita vojna zaklonišča
in jarka iz obdobja prve svetovne
vojne v dolinski občini. Pripravil
je razstavo o padlih boljunskih
vojakih med prvo svetovno voj-
no.
Silvano Pobega je prosvetni dela-
vec in soustanovitelj Kulturnega
društva F. Venturini pri Domju.
Kot tiskar je sodeloval s profesor-
jem Merkujem in drugimi po-
membnimi avtorji pri oblikovan-
ju knjižnih izdaj. Po upokojitvi se
je posvetil raziskavam v fotograf-
skih arhivih. Njegova želja je usta-
noviti dokumentarni etnografski
arhiv vasi.
Avtorji si želijo, da bi s pomočjo
slikovnega gradiva, ki je v knjigi,
na čim bolj nazoren način pred-
stavili izbrisano kulturno de-
diščino Boljunca. Dvojezično pu-
blikacijo je v italijanski jezik pre-
vedla Nadia Cibic, lektor sloven-
ske izdaje je Božidar Premrl, za ita-
lijansko izdajo pa Enrico Halupca.
Knjigo so izdali tudi s pomočjo
Urada za Slovence v zamejstvu in
po svetu RS, Slori, ZKB, SSO in
TAL Oil.
Med predstavitvijo je nastopil
boljunski moški pevski zbor Fan-
tje izpod latnika, ki ga vodi Ma-
nuel Purger. Dolinsko občinsko
upravo je zastopal odbornik
Franko Crevatin. Publikacija je
na razpolago na sedežu boljun-
ske srenje.
MAN
Ob 45. obletnici poimenovanja 
Na Colu prvo srečanje
Gradnikovih šol
  sak narod ljubi svojo šolo,
je uvodoma poudarila rav-
nateljica Marina Castella-
ni na prisrčnem dogodku ob 45.
obletnici poimenovanja osnovne
šole na Colu po pesniku Alojzu
Gradniku, dogodek je bil v petek,
30. novembra. Ravnateljičino
trditev lahko nedvomno prenese-
mo na odnos, ki ga prebivalci
občine Repentabor imajo do svoje
osnovnošolske ustanove. Svojčas
so jo namreč poimenovali po pe-
sniku iz Medane, ki je v svojem
umetniškem zanosu pero narav-
V nal tudi v smer otroškegasveta.Otroške pesmi je namreč
zbral v zbirki Narobe svet, ki
ga je lani izdalo Založništvo
tržaškega tiska. V spomin na
to knjigo so ob tej priložnosti
pred vhodom v šolo postavili spo-
minsko obeležje, ki ga je izdelal
umetnik Igor Škabar. Odkritje
obeležja je bilo le ena izmed toli-
ko kulturnih točk scenarija, ki so
ga oblikovali učenci šole v sode-
lovanju s sošolci drugih dveh šol,
ki sta prav tako poimenovani po
velikem pesniku. Lani so po Aloj-
zu Gradniku poimenovali šolo na
Dobrovem, šolo v Števerjanu pa
že leta 1982. Briški pesnik za
briške otroke.
Pesnika imajo še kako radi na Co-
lu, ki je bilo prizorišče prvega
srečanja Gradnikovih šol.
Njegov lik je bila
rdeča nit; spen-
jal je posamezne
recitacije pesni-
kovih poezij v
izvirniku in ita-
lijanskem prevo-
du Darie Betoc-
chi in pokojne
Fedore Ferluga
Petronio, pevske
točke z uglasbit-
vami Gradniko-
vih poezij Jane
Drasič, Pavleta
Merkuja in Mirana Košute.
Dogodek so spremljali številni go-
stje, med njimi tudi domači
župan Pisani, župan pobratene
občine Logatec Berto Menart in
Gradnikov vnuk Marko, ki je bil
kot otrok pred 45 leti na svečano-
sti ob poimenovanju šole.
Gabrovec zaskrbljen za usodo uslužbencev
Kaj bo s štivansko
papirnico Burgo?
  tivanska papirnica Burgo je
pomemben industrijski de-
javnik za širše območje, ki se
razteza med goriško in tržaško po-
krajino, saj neposredno zaposluje
približno 350 ljudi, število pa na-
rase do 500, če upoštevamo druge
povezane ekonomske dejavnosti.
“Upravičeno smo zato zelo za-
skrbljeni zaradi negotove prihod-
nosti njenega delovanja, saj ostaja
proizvodna strategija podjetja do-
kaj nejasna. Že v naslednjih dneh
pa bi lahko skoraj 100 za-
poslenih dobilo odpo-
ved”, opozarja deželni in
občinski svetnik Slovenske
skupnosti Igor Gabrovec.
Industrijski obrat pri Devi-
nu leži na zelo posrečeni
strateški poziciji, saj je po-
vezan z železnico, prista-
niščem in cestami na vse glavne
tovorne smernice severovzhodne
Evrope. Štivanska tovarna se je do
nedavnega lahko ponašala z dve-
ma izmed štirih najmočnejših
proizvodnih linij koncerna Burgo.
Med dodatnimi proizvodi prihaja
iz Štivana tudi lesena zmes. Ob
tem sta v papirnici še dve turbini
na plinski pogon s skupno zmo-
gljivostjo 100 MW/h električne
energije. Kljub temu je od 2001 do
danes papirnica izgubila eno od
prvotnih treh proizvodnih linij in
več kot 400 delavcev. Tisti pa, ki
ostajajo, že vrsto let prispevajo s t.
i. solidarnostnimi pogodbami,
skrajšanimi urniki in raznorazni-
mi samoobrambnimi ukrepi.
Uslužbenci so v vseh teh letih po-
kazali najboljšo dobro voljo in
požrtvovalnost pri iskanju rešitev
in usklajevanje med proizvodni-
Š mi potrebami na eni strani in za-poslitvenimi na drugi. “V temsmislu ima štivanski obrat ogro-
men pomen, zato sem pozval
deželno vlado, da problematiko
spremlja z vso potrebno institu-
cionalno pozornostjo. Dežela s
predsednikom Fedrigo in pristoj-
nimi odborniki naj nemudoma
skliče delovno omizje z name-
nom, da si čim prej razjasnimo,
kateri in koliko so resnični prihod-
nji nameni lastništva družbe. V tej
luči naj se čim prej konča posto-
pek ocenjevanja načrta o sežigal-
nici, ki - pa naj bo pozitivno ali
negativno - je trenutno predmet
temeljite študije o okoljevarstve-
nih učinkih. Krajevne uprave so
bile lastnikom družbe Burgo ved-
no na razpolago in jo marsikdaj
tudi podprle in prav gotovo so po
tej poti še pripravljene nadaljevati.
Potrebni pa sta vzajemni odkritost
in resnost, saj imajo tako
uslužbenci in občani kot javne
uprave pravico, da vedo, kateri so
daljnoročni nameni podjetnikov
in če je načrtovana reorganizacija
proizvodne linije sploh gospodar-
sko vzdržna glede na okoljsko
'žrtvovanje', ki ga zahteva. To je
osnova dogovarjanja, brez katere
politika lahko naredi zelo malo”,
pravi deželni in občinski svetnik
SSk Igor Gabrovec.
Slovensko dobrodelno društvo
Dva razpisa za
študentske nagrade
  spomin na javnega de-
lavca in mecena Mihaela
Flajbana Slovensko do-
brodelno društvo v Trstu tudi le-
tos, 32. leto zapored, razpisuje
natečaj za študijske nagrade, na-
menjene univerzitetnim študen-
tkam in študentom slovenske
narodnosti iz Furlanije Julijske
krajine.
REDNI RAZPIS ZA NAGRADO
“MIHAEL FLAJBAN”
Maturantu ali maturantki, ki se
je letos vpisal oz. vpisala v prvi
letnik univerze, bo SDD podelilo
nagrado, ki se bo ponavljala vsa
leta študija, če bo dobitnik redno
študiral. Komisija bo o tem
odločala na podlagi potrdila o
zahtevanih in opravljenih izpi-
tih.
Prosilci morajo do 15. januarja
V 2019 poslati po navadni pošti alipredložiti na sedežu Slovenskegadobrodelnega društva (uradne
ure so ob četrtkih od 16. do 18.
ure) naslednje dokumente:
a) prošnjo, naslovljeno na Slo-
vensko dobrodelno društvo, ki
naj vsebuje osebne podatke, šte-
vilo družinskih članov, izčrpno
sliko o opravljenem študiju, o
kulturnem in športnem udej-
stvovanju ipd.;
b) potrdilo ISEE;
c) potrdilo o vpisu na univerzo;
č) potrdilo o opravljenem zrelo-
stnem izpitu z oceno;
d) navedbo lastne telefonske šte-
vilke in elektronskega naslova.
Prejemniki nagrade iz prejšnjih
let morajo do 15. januarja 2019
predložiti potrdilo o predpisanih
in opravljenih izpitih ter fotoko-
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE 
in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vabita na predstavitev
KNJIŽNE ZBIRKE GMD 
ZA LETO 2019
v torek, 11. decembra 2018, ob 18. uri
v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7
piji prve strani univerzitetne
knjižice (indeksa) in potrdila o
plačilu univerzitetnih pristojbin
za leto 2018–19.
Enkratne nagrade:
Poleg glavne nagrade bo SDD v
mejah svojih možnosti podelilo
eno ali več enkratnih nagrad
(“una tantum”) tudi drugim pro-
silcem vseh letnikov, pri čemer
bo upoštevalo njihove zasluge in
potrebe. Prosilci za enkratne na-
grade, ki niso vpisani v prvi let-
nik univerze, naj prošnji, ki jo
morajo oddati do 15. januarja
2019, priložijo potrdilo o predpi-
sanih in opravljenih izpitih, po-
trdilo ISEE, fotokopiji prve strani
univerzitetne knjižice (indeksa)
in potrdila o plačilu univerzitet-
nih pristojbin za leto 2018–19.
NAGRADA “IRENA 
SREBOTNJAK”
V spomin na svojo dolgoletno
odbornico je Slovensko dobro-
delno društvo tudi lani razpisalo
natečaj za enkratno študijsko na-
grado “Irena Srebotnjak”, ki je
prednostno namenjena študen-
tom ali študentkam likovne ali
glasbene umetnosti in se podel-
juje vsa leta študija (največ pet),
če dobitnik redno študira.
Tudi lanski dobitnik te nagrade
mora do 15. januarja 2019 pre-
dložiti potrdilo o predpisanih in
opravljenih izpitih ter fotokopiji
prve strani univerzitetne knjižice
(indeksa) ter potrdila o plačilu
univerzitetnih pristojbin za leto
2018–19.
Upravni odbor SDD bo imenoval
ocenjevalno komisijo, ki bo pre-
gledala vse predložene prošnje
ter na podlagi dokumentov in
notranjega pravilnika sestavila
prednostno lestvico. Upravni od-
bor bo na podlagi prednostne le-
stvice določil dobitnike nagrad.
Odločitve upravnega odbora so
dokončne in brezprizivne.
Za akademsko leto 2018–19
znašata glavna nagrada in nagra-
da “Irena Srebotnjak” po 1500
evrov za prvi letnik in 1500
evrov za vsak poznejši redni let-
nik.
Enkratne nagrade “una tantum”
znašajo 500 evrov.
Upravni odbor SDD
Foto damj@n
Videmska / Aktualno22. novembra 201812
TAKI SMO (62)Katja Ferletič
Otroško delo, nasilje, upor in upanje v boljše
življenje
20. novembra je bil svetovni dan otrokovih pra-
vic, saj je deklaracijo o otrokovih pravicah Gene-
ralna skupščina Organizacije združenih narodov
sprejela 20. novembra 1959, natanko trideset let
kasneje, leta 1989 v New Yorku, pa še konvencijo
o otrokovih pravicah. S temi dokumenti so otroke
opredelili kot imetnike posebnih pravic in zave-
zali države članice k zaščiti teh pravic. Poleg tega
je svetovni dan otroka poziv vsem državam, naj
uresničijo svojo odgovornost do mladih genera-
cij, ustvarijo možnosti za njihov razvoj in sodelo-
vanje v življenju skupnosti. Najpomembnejše
pravice otrok so: pravica do življenja, zdravja, izo-
brazbe in igre, pravica do družine, obrambe pred
nasiljem, pravica ne biti diskriminirani in pravica
biti poslušani. Ta konvencija je dejansko eden
najpomembnejših dosežkov mednarodnega pra-
va v 20. stoletju, kljub temu pa so v svetu še vedno
milijoni otrok vsako leto žrtve nasilja, in to pov-
sod, v vsaki državi, kulturi in vseh družbenih slo-
jih, kjer trpijo zaradi zlorab, izkoriščanja in nasil-
ja. Nasilje ima
lahko več oblik:
trgovanje z otro-
ki, poniževanje,
telesne kazni, za-
poslovanje v raz-
nih oboroženih
silah in krute tra-
dicionalne prak-
se, kot so poroke
mladih deklic in
pohabljanje spol-
nih organov. Zlo-
rabe se lahko do-
gajajo na domo-
vih, v šolah in
drugih instituci-
jah. V mnogih državah sta telesno kaznovanje in
spolna zloraba otrok še vedno zakonita in družbe-
no sprejeta, odraščanje v nasilnem okolju pa go-
tovo močno vpliva na razvoj, dostojanstvo ter fi-
zično in psihično popolnost otroka. V takem
okolju živijo še posebno otroci, ki so prisiljeni de-
lati v nečloveških razmerah. Otroško delo ostaja
eden najpogostejših vzrokov trpinčenja in izko-
riščanja otrok. Najbolj razširjeno je v Afriki, Aziji
in Latinski Ameriki, v državah v razvoju torej, ne
pozabimo pa, da otroci delajo tudi v bogatih, raz-
vitih državah. V rudnikih, tovarnah in na poljih
opravljajo nevarna dela, ki ogrožajo njihov raz-
voj, tako so večkrat nižji in bolj suhi od vrstnikov.
Ker uporabljajo ostra orodja in upravljajo stroje,
ki niso primerni zanje, se jih veliko trajno poško-
duje; izgubijo vid, sluh pa tudi ude. Vdihavajo
pesticide in druge škodljive snovi in obolevajo za
smrtonosnimi boleznimi. Delodajalci jih psiho-
loško mučijo, pretepajo in večkrat tudi spolno
zlorabljajo.
Tako nasilje je doživljal tudi mali Iqbal Masih, ki
se je rodil leta 1983 v zelo revni krščanski družini
v Pakistanu. Pri štirih letih ga je oče prodal proiz-
vajalcu preprog, da bi poravnal dolg v višini 12
dolarjev, in tako je iz svojega otroka naredil
sužnja. Iqbal je delal po 10-12 ur na dan, bil je z
verigami privezan na statve, popolnoma po-
dhranjen. Šest let je z drugimi nesrečnimi otroki
vezal niti s svojimi malimi, hitrimi prstki, vendar
njegovo delo ni zadostovalo, da bi končno iz-
plačal očetove dolgove, zaradi tega je gospodar
še slabše ravnal z njim. Leta 1992 je desetletni Iq-
bal skrivaj zbežal iz tovarne, da bi sodeloval pri
pomembni manifestaciji za človekove pravice, ki
so jo aktivisti organizirali v mestu. Ko se je vrnil
v tovarno, se je odločil, da ne bo več suženj, go-
spodar pa ga je pretepel. Trdil je, da se je Iqbalov
dolg še povečal, zato mu je popolnoma odvzel
hrano. Končno so sestradanemu Iqbalu krajevni
aktivisti, ki so se borili proti izdelovalcem preprog
in suženjstvu nasploh, pomagali zbežati. Otrok
pa ni pozabil na svoje sotrpine, postal je pred-
stavnik vseh izkoriščanih in zlorabljenih otrok.
Postal je slaven, ker so ga organizatorji vabili na
pomembne konference o človekovih pravicah,
na katerih je občinstvu pripovedoval svojo zgod-
bo. Bil je svetovno znan simbol boja proti
otroškemu delu, ker je bil živa priča nečloveških
razmer, v katerih živijo otroci v Pakistanu. Očitno
pa je njegova slava povzročila jezo trgovcev in iz-
delovalcev preprog, ki so mu začeli groziti. Pri-
padniki kriminalne organizacije, ki je vodila de-
javnosti v tovar-
nah preprog in
zaposlovanje
otrok-sužnjev, so
ga usmrtili v
atentatu 16. apri-
la 1995, na Veliko
noč, ko se je s ko-
lesom iz bližnjega
mesta vračal v do-
mače naselje. Iq-
bal je bil star ko-
maj dvanajst let,
vendar njegov
trud v boju za
uveljavitev otro-
kovih pravic in
obrambe mladoletnikov, ki živijo v suženjstvu,
ni bil zaman. Po njegovi smrti so svetovni mediji
postali pozorni na tragedijo, ki jo predstavlja
otroško delo, zlasti v pakistanski industriji. Tako
so, zaradi mednarodnega pritiska in neutrudnega
dela krajevnih aktivistov, pakistanski državni or-
gani sprejeli vrsto ukrepov za zaščito otrok,
vključno z zaprtjem več desetin tovarn preprog,
pri čemer so tisoče otrok končno rešili suženjstva.
Kljub temu nam žal podatki mednarodnih orga-
nizacij pričajo o še vedno skrb vzbujajočem stan-
ju, v katerem živi veliko pakistanskih otrok: pri-
bližno 12 milijonov in pol jih dela in upravnim
organom je znano, da jih je v zadnjih šestih letih
umrlo vsaj 60 na delovnem mestu, večina teh so
bile deklice. Otroško delo je, ne samo v Pakista-
nu, pač pa tudi na svetovni ravni, vse bolj opazno
zaradi množičnosti in pozornosti, ki mu jo na-
menjajo specializirane agencije Združenih naro-
dov, mednarodne organizacije in državne oblasti.
Gre za večplasten in zapleten pojav: v njem vidijo
revne družine edini način preživetja, v nerazvitih
državah pa se ohranja tudi globoko ukoreninjena
miselnost, ki zapostavlja otroka in mu ne prizna-
va nobenih pravic, njegovemu življenju pa daje
zgolj tržno vrednost. Otroci ne morejo obiskovati
šole, tako se ne morejo izobraževati in nimajo
možnosti za uspešno življenje. Še naprej so jim
kratene temeljne človekove pravice in okrnjeno
je njihovo dostojanstvo.
Palača Antonini v Vidmu / Posvet
“Kultura in teritorij: Ideje in resursi
za razvoj krajev na obrobju”
  vrednotenje pozitivnih
značilnosti obmejnega
območja in krajev na
obrobju ter razvoj edinstvenih
priložnosti, ki jih ti ponujajo;
izvajanje novih mrežnih pro-
jektov, ki imajo pozitiven vpliv
na gospodarstvo, demografska
nihanja, kulturo in družbo; boj
proti marginalizaciji. O to-
vrstnih tematikah je tekla bese-
da na posvetu z naslovom Kul-
tura in teritorij: Ideje in resursi
za razvoj krajev na obrobju.
Srečanje, ki je potekalo na se-
dežu videmske univerze v pa-
lači Antonini, je privabilo šte-
vilno občinstvo. Priredili so ga
v sklopu projekta z naslovom
O Zaupati čez mejo: Darko Brati-na med sociologijo in filmom.Vodilni partner projekta je bilo
društvo Kinoatelje iz Gorice.
Prireditelj posveta je bil Cantie-
re Friuli, ki je srečanje uvrstil v
delavnico In corso d'opera
(Odprta delavnica). Cilj posve-
ta je bil primerjati sedanje in
pretekle izkušnje in dobre prak-
se na območju Nadiških dolin,
Zgornjega Posočja, Karnije in
Piemonta. Čeprav so si ta ob-
močja med seboj zelo različna,
se njihovi prebivalci že dese-
tletja srečujejo s podobnimi
problematikami.
Posvet se je začel s predvajan-
jem filma z naslovom Langa
che muore (Langa, ki umira) ,
ki ga je v 70. letih prejšnjega
stoletja režiral Giovanni Zanet-
ti. Za fotografijo je poskrbel Li-
vio Fusco, scenarij pa je napisal
Darko Bratina. O dokumentar-
nem filmu je spregovoril sam
režiser, sicer zaslužni profesor
ekonomije na univerzi v Turi-
nu. Spomnil se je obdobja, ki
ga je Bratina preživel v Turinu,
in Bratinovega raziskovanja
družbenih in gospodarskih po-
javov v 60. in 70. letih prejšnje-
ga stoletja. Prof. Zanetti je izja-
vil, da je dokumentarni film na
trenutke zelo daljnoviden, saj
so se prebivalci Lang, kakor tu-
di prebivalci mnogih goratih
predelov in krajev na obrobju,
v preteklosti srečevali s podob-
nimi težavami, kot jih imajo še
danes. Počutili so se izključene
iz družbenega sistema, izrinje-
ne iz skupnosti, v kateri živijo.
Pogosto so bili žrtve špekulan-
tskih načrtov za razvoj masov-
nega turizma in so veliko trpeli
zaradi pomanjkljivega gospo-
darskega razvoja.
Pobudo za takšno zasnovo je
dalo društvo Kinoatelje in pre-
dlagalo, da se seminar Kultura
in teritorij, v okviru projekta
Zaupati čez mejo: Darko Brati-
na med sociologijo in filmom
vključi v omenjeno pobudo vi-
demske univerze. Zato
sta uvodne besede izre-
kla Mauro Pascolini,
koordinator delavnice
Cantiere Friuli, in Da-
vorin Devetak v imenu
Kinoateljeja, ki je vo-
dilni partner projekta.
Zanettijevo pričevanje
o turinski izkušnji in
avtorsko-sociološkem
doprinosu Bratine k
filmu sta dopolnila
Ferruccio Clavora in
Riccardo Ruttar kot
nekdanja raziskovalca
na Slovenskem razi-
skovalnem inštitutu v
Čedadu. Izpostavila sta
njegovo podporo in
prijateljsko pokroviteljstvo gle-
de raziskovalnega dela na tere-
nu v Benečiji.
Med pomenljivimi posegi je bil
tudi govor, ki ga je imel rektor
videmske univerze Alberto F.
De Toni. Med drugim je pove-
dal: “Današnji dogodek v spo-
min na Darka Bratino, intelek-
tualca, ki je marsikaj storil za
našo deželo, pa tudi za širše ob-
močje, je za našo univerzo
spodbuda k večji vključenosti v
okolje, v katerem ta ustanova
deluje. S tem srečanjem nam-
reč želimo spodbuditi dialog in
čezmejno izmenjavo dobrih
praks”. Rektor je še poudaril, da
je osrednja tematika posveta si-
cer upadanje števila prebival-
stva v krajih na obrobju. Ta po-
jav je značilen predvsem za go-
rate predele Furlanije, za Na-
diške doline in za vasice ob me-
ji, tako na italijanski kot na slo-
venski strani, zato je ugotovil,
da “običajne storitve v takih
krajih stanejo 20 % več kot v
večjih mestih. Če želimo iz-
boljšati sedanje stanje, se mo-
ramo nujno opreti na raziska-
ve, ki upoštevajo tudi gospo-
darske dejavnike. Na srečo se z
uporabo digitalne tehnologije
tudi kraji na obrobju prebijajo
v ospredje”. Ob koncu je dodal:
“Kraji na obrobju ne potrebu-
jejo zgolj kulture in zaščite
manjšinskih jezikov, nadvse
pomemben je razvoj primarne-
ga, sekundarnega in terciarne-
ga sektorja nasploh. Kulturo je
treba nujno približati gospo-
darstvu, drugače bosta ta dva
pola še naprej nezdružljiva in
se ne bosta razvila”.
Sledila je razprava, na kateri so
sodelovali predstavniki ra-
zličnih gospodarskih panog na
obmejnem območju, od umet-
nostnih do dejavnosti s po-
dročja okolja in turizma. Raz-
prave so se udeležili tudi koor-
dinatorji novoustanovljenega
grozda za čezmejno sodelovan-
je, ki združuje enaindvajset ita-
lijanskih občin v deželi Furla-
niji Julijski krajini in štiri slo-
venske občine iz goriške regije.
Ustanovitelji grozda podpirajo
skupne interese prebivalcev v
dolinah reke Tilment, Soče, Na-
diže in Save ter oblikujejo skup-
no strategijo za izboljšanje
družbenih in gospodarskih raz-
mer na tem območju. Njihov
glavni cilj je preprečiti izselje-
vanje prebivalstva in spodbudi-
ti turistične dejavnosti. O tej
problematiki sta spregovorila
tudi Alan Cecutti, župan
Občine Tipana, in Simon
Škvor, direktor občinske uprave
Občine Kobarid, ki je spregovo-
ril v imenu koordinatorja de-
javnosti na slovenski strani me-
je, kobaridskega župana Rober-
ta Kavčiča.
Govor je bil tudi o dogodku
Sweet Mountains, katerega po-
budnik je piemontsko društvo
Dislivelli v sodelovanju z dru-
gimi sorodnimi organizacija-
mi. Gre za nadvse zanimiv pri-
mer razvoja trajnostnega turiz-
ma v goratih predelih italijan-
skih dežel Piemonta in Doline
Aosta. Zelo zanimive so tudi
nekatere inovativne prakse, ki
so jih uvedli na goratem ob-
močju na meji med Furlanijo
Julijsko krajino in Slovenijo.
Nicola Strizzolo, profesor so-
ciologije kulture in komunika-
cije, ki zastopa videmsko uni-
verzo v partnerstvu projekta
Zaupati čez mejo, je vodil drugi
del seminarja, na katerem so
spregovorili tudi Joško Sirk,
podjetnik v turističnem sektor-
ju na območju goriških Brd (la-
stnik posestva La Subida v
Krminu), Stefano Del Medico,
zaposlen na oddelku za prostor-
sko načrtovanje metropolitan-
ske občine Rim XV, in Donatel-
la Ruttar, koordinatorka projek-
ta Postaja Topolove - Stazione
Topolo'. Ta projekt so začeli iz-
vajati pred petindvajsetimi leti
in združuje umetnostno razi-
skovanje s turizmom in ponov-
nim naseljevanjem območja, ki
je bilo do nedavnega skoraj po-
polnoma nenaseljeno. Projekt
preučujejo na številnih italijan-
skih univerzah. Veliko študen-
tov z različnih univerz (univer-
ze Iuav, Ca' Foscari, Politeh-
nične univerze v Milanu, uni-
verze Roma 3 in številnih dru-
gih univerzitetnih ustanov) je
projekt celo izbralo za temo
svoje diplomske naloge. Maša
Klavora, vodja Fundacije Poti
Miru, pa je imela govor z naslo-
vom Dediščina prve svetovne
vojne in Pot miru kot pri-
ložnost za čezmejni razvoj.
Sklepne misli sta podala Mauro
Pascolini za Cantiere Friuli in
Davorin Devetak za Kinoatelje.
Predstavnika videmske univer-
ze in organizatorja projekta, na-
menjenega Darku Bratini, sta
izpostavila številne pozitivne
izkušnje z območij na obrobju,
ki so bila osrednja tematika
srečanja. Za te kraje je namreč
značilna velika biotska razno-
vrstnost. Seveda pa se zavedajo,
da je treba še marsikaj izboljšati
in da nas v prihodnje čaka še
veliko dela.
“Pomembno je, da sodelujemo
in si izmenjujemo ideje. To je
neobhodno potrebno, če si
želimo zagotoviti svetlo pri-
hodnost, vključiti nove genera-
cije v naše delovanje in ustva-
riti novo Evropo”, je pripomnil
Pascolini. Davorin Devetak je
še dodal, da je poglavitnega po-
mena, da s pridom izkoristimo
vse dosedanje pozitivne iz-
kušnje in da jih znamo tudi
uspešno prenesti v neko drugo
okolje.
MoPZ Srečko Kumar iz
Kojskega v Goriških Brdih je
na 32. mednarodnem
zborovskem tekmovanju in
festivalu Praga Cantat 2018
v Pragi v konkurenci
številnih vokalnih sestavov,
prihajajočih iz 13 različnih
držav z vsega sveta, osvojil
v dveh različnih kategorijah
tako srebrno kot tudi zlato
priznanje. Torej zbor ni bil le
srebrn, ampak tudi zlat.
Iskreno mu čestitamo in se
opravičujemo za napako.
Popravek
Z desne: prof. Giovanni Zanetti, rektor videmske univerze Alberto F. De Toni, prof. Nicola Strizzolo
in Bratinova asistentka na tržaški univerzi Cristina Novelli Quadrifoglio (foto Davorin Devetak)
Z leve: Davorin Devetak, prof. Giovanni Zanetti, prof. Mauro Pascolini, Riccardo Ruttar in Ferruccio Clavora
Slovenija 6. decembra 2018 13
  esec december že po
tradiciji velja za naj-
bolj čaroben čas v le-
tu. Prinaša mir, hrepenenje in
čustvenost v naša srca,
doživljanje štirih adventnih
nedelj ter pričakovanje bližnje-
ga dneva Gospodovega rojstva.
Slovenski škofje so na plenar-
nem zasedanju Slovenske ško-
fovske konference, ki je bilo
26. in 27. novembra v Ljublja-
ni, povabili vse katoličane,
“naj tudi v letošnjem adven-
tnem času dajo prednost du-
hovnim in družinskim vred-
notam ter ne pozabijo, da se
na Božič, 25. decembra, spo-
minjamo Jezusovega rojstva in
Svete Družine, ki je bila uboga
in so jo preganjali. V družbi, ki
se pretirano usmerja k porab-
ništvu in nakupovanju, je po-
membno, da se kristjani spom-
nimo naših krščanskih izročil
in obudimo molitev ob adven-
tnem vencu, postavimo jasli-
ce, si vzamemo več časa za
družinske odnose ter odpremo
srca ubogim in bolnim. Zato
naj bo letošnji advent čas
pričakovanja, pokore, od-
puščanja, molitve, luči in
upanja. Bližnje božične prazni-
ke praznujmo skromno in v za-
vesti, da je Bog blizu vsakemu
človeku in da nas vedno znova
vabi k miru in ljubezni”.
Slovenski škofje so na omenje-
M nem zasedanju Slovenske ško-fovske konference tudi izrazilipodporo generalnemu tajniku
te konference, dr. Tadeju Stre-
hovcu, ki je v sodnem postop-
ku zaradi katoliških stališč o
pravicah nerojenih otrok in
pravice do javne molitve.
Žal pa je praznične luči ob
bližnjih velikih dneh in spo-
minjanju na Jezusa zasenčil,
simbolno vzeto, predsednik
vlade Marjan Šarec, s pozivom
državnim podjetjem, naj ne
oglašujejo v opozicijskih me-
dijih, ker da ti gojijo ne-
strpnost in sovražni govor. Na-
letel je na ostre odzive poli-
tičnih in drugih nasprotnikov
in mnenja, da je s pozicije po-
litične moči zlorabil oblast za
obračun z opozicijo. Njegov
cilj naj bi bil najprej prepoved
tednika Demokracija in televi-
zijske postaje Nova24tv. Dom-
nevno v Slovenski demokrat-
ski stranki razmišljajo, da bi
zoper Marjana Šarca vložili
ustavno obtožbo. Udeleženci
zasedanja Slovenske škofovske
konference so pobudo premie-
ra oziroma njegovih morebit-
nih navdihovalcev zoper
oglaševanje v opozicijskih me-
dijih razumeli tudi kot poskus
omejevanja svobode izražanja
ter veroizpovedi in vesti. Štirje
mladi pravniki, neobremenje-
ni s politiko in ideologijo, so v
pismu slovenski javnosti zapi-
sali, “da je izjava predsednika
vlade o prepovedi oglaševanja
v opozicijskih medijih naj-
manj neposrečena. Premier
tvega resno prestopanje meje
politično sprejemljivega, če se
postavi v vlogo presojevalca,
kaj so to sovražne vsebine, kdo
je zanje odgovoren, kako se
jim zoperstavljati. Premier je s
svojim pozivom prečkal Rubi-
kon, in to ni dobro”. Omenje-
ni štirje pravniki so tudi opo-
zorili, “ naj bo sovražni govor
predmet dela sodišč, ne pa su-
gestij predsednika vlade. Pri
svobodi izražanja je dopustno
vse, kar ustava, zakonodaja in
sodna veja oblasti ne opredel-
jujejo kot nedopustno”.
V Združenju novinarjev in pu-
blicistov poziv predsednika
vlade pojmujejo kot enega naj-
večjih pritiskov na medije v
zadnjih letih. Takšen poziv ne-
varno spominja na polpreteklo
obdobje cenzuriranja medijev,
ki ga zdaj prenašajo v Sloveni-
jo. Poziv pomeni poskus poli-
tičnega onemogočanja delo-
vanja medijev, ki so kritični do
vlade, s pozicije moči. Pač pa
je Društvo novinarjev Sloveni-
je pozdravilo in podprlo dejan-
je predsednika vlade, “ker po-
meni prvi korak pri prekinitvi
prakse, ki je po prepričanju
Društva novinarjev Slovenije
nedopustna”.
V dobri četrtini slo-
venskih občin, v ka-
terih v prvem krogu
lokalnih volitev še
niso izvolili novega
župana, so se volivci
preteklo nedeljo
znova odpravili na
volišča. Dobrih 612
tisoč volilnih upravičencev je
v drugem krogu županskih vo-
litev lahko izbiralo med kandi-
datoma, ki sta bila 18. novem-
bra najuspešnejša. V prvem
krogu županskih volitev pred
štirinajstimi dnevi so volivci
izbrali 156 županov. V preosta-
lih 56 občinah, med njimi je 6
mestnih občin, pa 18. novem-
bra nobeden od kandidatov ni
dobil večine glasov, zato sta se,
kot omenjeno, najuspešnejša
iz prvega kroga pomerila v
drugem krogu.
Volitve v drugem krogu so bile
uspešne zaradi pričakovane
večje udeležbe, ta je bila 46,65
odstotna, še bolj pa zaradi iz-
volitve mnogih novincev ozi-
roma tako imenovanih “novih
obrazov” za župane. Navajam
različne podatke o rezultatih
lokalnih volitev, ki so zdaj na
voljo. V mestni občini Maribor
Francu Kanglerju ni uspela
kandidatura za župana, prema-
gal ga je poslovnež Aleksander
Saša Arsenović, velik občudo-
valec ljubljanskega župana Zo-
rana Jankovića. V mestni
občini Koper je bil po šestnaj-
stih letih županovanja poražen
Boris Popovič, ki se vrača v
podjetništvo. Nasledil ga je no-
vi župan Aleš Bržan. Tudi v
mestni občini Nova Gorica je
bil na splošno presenečenje
poražen Matej Arčon, ki sta ga
Nekaj pojasnil o politični aktivnosti Alberta Rejca
Paberkovanja o TIGR-u (2)
  oj mož Albert Rejec mi
je tudi zanikal, da bi bil
dr. Lavo Čermelj kdaj
delal v TIGR-u. Čermelj je bil
Rejčev osebni prijatelj in velik do-
moljub. Potem ko se je iz Trsta
umaknil v Slovenijo, je Rejca sez-
nanjal z vestmi, ki jih je redno do-
bival iz Primorske, kako Italijani
zatirajo Slovence in Hrvate v Ita-
liji. Čermelj se je v
zgodovino zapisal s
svojo publicistiko,
predvsem s svojo
knjigo Life and De-
ath Struggle of a
National Minority,
ki je v letih 1936 in
1938 izšla v an-
gleščini in fran-
coščini in tako sez-
nanjala ves svet z
obupnimi razmera-
mi, v katerih je
živela manjšina
pod Italijo. Zaradi
nje so ga fašisti de-
cembra 1941 na
prvem tržaškem
procesu obsodili na smrt, kar so
nato – zlasti na intervencijo Vati-
kana – spremenili v dosmrtno
ječo. Ob propadu fašizma so ga
spustili iz ječe. 
Medtem se v tem opisu dogodkov
vrnimo v leto 1928.
Julija 1928 si je Zorko Jelinčič v
pogorju Viša ob zdrsu s poti nalo-
mil hrbtenico. Po krajšem zdra-
vljenju v bolnišnici je ležal na do-
mu Jelinčičevih pri mami v Gori-
ci, od koder je še naprej vodil
TIGR in čakal, da se mu rana na
hrbtenici zaceli.
V tem času se je zbližal s Fanico
Obidovo, ki mu je pomagala pri
goriški prosveti, pa tudi sodelova-
la pri TIGR-u. Ko sta ugotovila, da
M je noseča, sta se julija 1929 po-ročila in Jelinčič se je takrat pre-selil na njen dom v Jesenico pod
Kojco, ki je spadala pod občino
Bukovo nad Baško grapo blizu ju-
goslovanske meje. Od tu je še na-
prej vodil TIGR do svoje aretacije
marca 1930. Za boljše razumevan-
je njune zgodbe naj še tu omenim
njen konec: ko so Zorka po deve-
tih letih zaradi
amnestije
predčasno spu-
stili iz ječe in se
je tako vrnil na
njen dom, se je
iz Jugoslavije
vrnila tudi Fani-
ca s hčerko Ra-
do. Vendar je bi-
la njuna zakon-
ska sreča kratka,
saj je ob porodu
drugega otroka
Fanica umrla.
Jelinčiču je bilo
leta 1929 pov-
sem jasno, da je
samo vprašanje
časa, kdaj bodo Rejca in njega Ita-
lijani aretirali. Ker se sam nikakor
ni hotel umakniti čez mejo, se je
na vse načine trudil, naj se Rejec
umakne v Ljubljano, ker bi bilo
sicer organizacije konec. Rejec pa
se je na vse načine trudil, da bi se
temu izognil. Italijani so medtem
ugotovili njegovo veliko aktivnost
na Goriškem in v Baški grapi in
njegove zveze z Jugoslavijo preko
nje. Zato se je za krajši čas leta
1928 umaknil v Benetke, da se za-
deve umirijo, da bodo nanj poza-
bili. Pa niso.
Pozimi leta 1928/29 je zato ponik-
nil v ilegalo, se skrival skoraj tri
mesece, pretežno v Brdih. Brici so
si ga podajali od hiše do hiše, iz
enega skrivališča v drugo, dokler
ni pristal na samotni kmetiji pod
Sabotinom. Kot mi je ponosno
povedal, kljub veliki nagradi, ki je
bila razpisana na njegovo glavo,
ni bilo med njimi človeka, ki bi
ga izdal. – Ko me je mnogo kasne-
je, svojo ženo, na izletu vodil po
približno istih poteh, se je izogi-
bal vseh hiš (npr. tudi kmetiji pri
Sirku), kjer so mu v tistih časih
nudili zatočišče, saj so ga že tako
dolžili, “da jih spet zbira”. – Do
te samotne kmetije pod Saboti-
nom so ga prišli iskat njegovi tol-
minski prijatelji – tigrovci in ga
sredi februarja 1929 po grebenu
Kolovrata, v burji in snežnih za-
metih, pripeljali do Moha pri
Žabčah. Tam ga je že nestrpno
pričakoval Jernej Luznik-Arnejc
(1902–1974), najbolj izkušen vo-
dič čez bohinjske hribe. Skupaj z
njegovim bratom Francem Luzni-
kom in Zorkovim bratom Slav-
kom Jelinčičem so ti štirje nasled-
nje dni pri prelazu Suha srečno
prečkali mejo. Na meji ni bilo sle-
du o Italijanih, pač pa so bili v ne-
varnosti, da obnemorejo v viso-
kem snegu in zmrznejo.
Rejec se torej pred svojim begom
ni skrival na Tolminskem, kot
piše dr. Kacinova, ampak so mu
Brici nudili zatočišče. Res pa je, da
se je preko tolminskih hribov
umaknil v Jugoslavijo. Podvig se
je tako srečno končal.
Rejec se je v Ljubljani takoj pove-
zal z Danilom Zelenom in Tone-
tom Černačem. Bil pa je tudi po-
vezan z Jelinčičem vse do njegove
aretacije marca 1930, ko je bilo
konec Jelinčičeve velike vloge v
TIGR-u, saj je zaradi nje trpel de-
vet let ječe.
/ dalje
Tatjana Rejec
Gospa general
Pa smo bili Slovenci spet na naslovnicah svetov-
nih medijev. Spet se je kot svetovno izjemna iz-
kazala - Slovenka. Dobili smo generalko. Genera-
lico, pišejo nekateri. Ali generalmajorko. Ker gre
za moško funkcijo, ki je hkrati simbol prave
moškosti, pa ne bi bilo nič narobe, če bi ji rekli
tudi kar general. Pokazala je, da je enakovredna
moškemu.
Zakaj bi si zdaj izmišljali novo besedo, ki ne pri-
naša nič novega? Meni bolje
zveni “general Alenka Er-
menc”. Gospa general.
General Alenka Ermenc je
prva in edina poveljnica voj-
ske kake države. Z izjemo
Ivane Orleanske mogoče
edina v zgodovini. Če je
Ivanka Orleanka v resnici
sploh bila poveljnica. Zgo-
dovinarji namreč ne vedo
zagotovo, kaj se je takrat zgodilo in kaj je plod
fantazije francoskih domoljubov. Tako to je pri
zgodovini: ko jo v roke vzame politika, ne veš
več, kaj je dejstvo in kaj je mit.
Očetnjava
Ne bi opisoval slavnostnega dogodka, o katerem
so že vsi pisali. Naj omenim samo eno podrob-
nost, ki je večina novinarjev ni niti omenila. Bo-
disi ker to niso hoteli bodisi ker tega sploh niso
opazili. Gospa general je v nagovoru poudarila
ljubezen do domovine, kar je v slovenskem me-
dijskem prostoru prava redkost. Domovino je
poimenovala še z eno, v naših medijih in šolskih
knjigah povsem pozabljeno besedo: očetnjava.
Kako lepo! Mnogi polpismeni predstavniki novi-
narskega sveta so to besedo verjetno slišali prvič
v življenju, zato je to še toliko bolj pomembno.
Yugo-moda
Generalmajor Ermenc je bila oblečena v slavno-
stno uniformo. Ne ravno posrečeno oblikovano.
Slovenske uniforme so po izgledu namreč zelo
daleč od uniform drugih svetovnih vojska. To pa
je daleč od besede moda. V oblikovnem, v mod-
nem smislu, je logika “nemodnosti” ostala taka,
kot smo jo poznali v nekdanji državi. Yugo di-
zajn.
Precej nenavadno je, da na to nemodnost opo-
zarjam državljan, ki res nima pojma o modi. Pa
še moški. A strokovnjaki so tiho. Kar bi se dalo
mogoče tudi razumeti. Da so tiho strokovnjakIN-
JE, pa se ne da razumeti.
So pa na moč glasne neke druge strokovnjakinje.
Feministke so žarele od sreče. Niso sicer poudar-
jale, da je gospa tudi soproga in mati treh otrok.
To se namreč ne vklaplja v njihove ideale žensko-
sti. Pardon, moškosti. Današnje feministke v re-
snici ne bijejo bitke za ženskost, ampak za –
moškost. Zadovoljne so namreč, ko ženska do-
seže kak MOŠKI položaj,
ga opravlja enako kako-
vostno kot MOŠKI in se
pri tem obleče v MOŠKA
oblačila.
Ne razumem, kako lah-
ko feministke imajo za
dosežek ženske,
oblečene v moške poli-
cijske uniforme. Z
moško kravato vred. Pa
kaj sem napisal!?! Moška kravata. Kravata je
namreč samo moška, tako kot je krilo samo žen-
sko. A v tem dekadentnem času je postalo vse ta-
ko zmedeno, da smo začeli pisati nepotrebne pri-
devnike.
Stoletni boj feministk za - moškost
V tem več kot stoletje trajajočem boju feministk
za ženske pravice so izničile eno od svojih temel-
jnih in od vekomaj priznanih pravic: pravico, da
so oblečene po svoje. Tako kot jim najbolj ustreza
in je zanje najbolj primerno. Da so oblečene ta-
ko, kot se najbolj počutijo.
Ampak ne. One žarijo od sreče, ko vidijo žensko
na kratko postriženo. Žensko, postriženo “na
fantka”. Žensko postriženo po moško. Žensko,
stlačeno v moško obleko. Oblečeno v hlače, “re-
kelc” in kravato.
Obleka po meri človeka
Pa saj, v končni fazi, jim nihče glasno ne odreka
pravice, da se strižejo, oblačijo in obnašajo po
moško. Zato je še toliko bolj nenavadno, da tako
številne feministke ne zahtevajo uniform, ki bi
bile ŽENSKE.
Nihče jim ne odreka pravice, da ženska postane
general. Nasprotno. Mnogi moški so celo pono-
sni, da je tako. A zakaj za božjo voljo nihče ne
reče, da bi morala gospa general, pa tudi gospo-
dična vojak, imeti obleko po meri – človeka?
DALMATINOTino Mamić 10
za ponovno izvolitev predlaga-
la zgodovinar prof. dr. Branko
Marušič in skupina volivcev.
Arčona bo nasledil dr. Klemen
Miklavič. V mestni občini Ptuj
je bila za novo županjo prvič
izvoljena ženska, namreč
Nuška Gajšek. V Kamniku je v
boju za novega župana, ki bi
zamenjal nekdanjega župana,
zdaj predsednika vlade, Marja-
na Šarca, bil poražen kandidat
Liste Marjana Šarca, Igor Žav-
bi. Za župana občine Kamnik
pa je bil izvoljen Matej Slapar
iz stranke Nova Slovenija,
krščanski demokrati. Za
župansko mesto v občini Lju-
tomer se je trudil tudi Dejan
Karba, nekdanji časnikar pri
časopisih Delo in Dnevnik v
Ljubljani. Znan je bil po svo-
jem pristranskem in lažnivem
poročanju, tudi o kardinalu
Francu Rodetu in družini Jane-
za Janše. Bil je poražen. Za
županjo v Ljutomeru je bila iz-
voljena Olga Karba, ki pa z
omenjenim Dejanom Karbo ni
v sorodu. Za konec: menim, da
bodo lokalne volitve v Slove-
niji še dalj časa tema aktualne
politike.
Marijan Drobež
ŽUPNIJA DORNBERK in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vabita na predstavitev knjige
IVO BRIC: 
VOJAŠKI DNEVNIK 1915-1019
v petek, 14. decembra, ob 19.30 
v avli osnovne šole Dornberk
Knjigo bosta predstavila urednika in pisca spremne študije
prof. Peter Černic in dr. Renato Podbersič
Pogovor z njima bo vodil zgodovinar in novinar 
dr. Jože Možina
Ob 18.30 bo v župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša 
za pokojnega Iva Brica
December najbolj čaroben mesec z adventom in Božičem
Lokalne volitve končane, med
novimi župani veliko novincev!
Vabimo vas na Dan odprtih vrat
ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE VIPAVA
v soboto, 15. decembra, ob 9. uri
Po koncu programa v šoli bo tudi možnost obiska in ogleda 
dijaškega doma. Na šolski spletni strani www.sgv.si si lahko 
ogledate kratek predstavitveni film. Film je dostopen tudi na You
Tube-u na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=vxKLuNiljoo&t
Veselimo se srečanja z vami!
Aktualno6. decembra 201814
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 4. decembra 2018, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (224)Erika Brajnik
Čebula (3)
Sok čebule lahko vtiramo tudi v lasišče. Po-
maga proti izpadanju las, saj prekrvavi lasišče.
Srednje velika surova čebula vsebuje (100 g):
- 64 kalorij
- 2 g proteinov
- 2 g vlaknin
- 7 g ogljikovih hi-
dratov
- 8 mg vitamina C
- 0,2 mg vitamina
B6
- 0,2 mg mangana
- 234 mg kalija
Čebula naj bi bila
eno izmed prvih
živil, ki jih je člo-
vek začel pridelo-
vati, saj se z lahko-
to prideluje, lahko
se enostavno pre-
naša in se tudi
enostavno konzer-
vira. Ko jo imate
doma, je ne dajajte
v hladilnik! Dajte
jo v hladilnik šele potem, ko ste jo prvič pre-
rezali.
V antiki so zelo cenili krepilne vrednosti
čebule za telo, zato je bila na jedilniku vsak
dan. Viri, ki govorijo o pomenu čebule za člo-
veka, so stari 5.000 let pred Kristusom; priha-
jajo z območij Irana in Pakistana. A njena
uporaba v kuhinji in kot pomoč pri krepitvi
telesa je bila razširjena domala po celem sve-
tu.
Viri pričajo o pomenu čebule za človeka že
3.500 let pred Kristusom na območju Kitaj-
ske, v Indiji in Egiptu.
Ker je čebula okrogla,
simbolizira celotni cikel
življenja, krog simboli-
zira tudi neskončnost,
zato so jo v Egiptu upo-
dabljali po stenah pira-
mid. Uporabljali so jo
tudi pri molitvenih
obredih, saj naj bi od-
ganjala zle duhove.
Danes so največje
proizvajalke čebule Ki-
tajska, Indija in ZDA.
Surova čebula je blago-
slov za telo in dušo. Na-
jraje in najbolj uspešno
jo uporabljam kot ob-
kladek, recimo pri gri-
pi. Čez noč jo položimo
na ledvice, ker prav “povleče” bolezen iz tele-
sa, sploh pri otrocih, ki ne morejo tako inten-
zivno v presličino kopel!
Iščimo zdravje!
/ konec
www. saeka. si
“Sveti Nikolaj,
prinesi mi kaj,
šibe mi ne nosi,
Katja te lepo pro-
si”!
Sveti Nikolaj je
krščanski škof in
svetnik iz Mire,
današnje Turčije.
Slovenci ga imenujemo sveti Miklavž in o njem go-
vorimo kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša da-
rove. Sv. Miklavž goduje 6. decembra in je v Cerkvi
od 11. stoletja dalje v časteh kot velik svetnik, ljudski
dobrotnik, ki prihaja iz mrzle zimske noči v toploto
preprostih kmečkih hiš in mestnih sob, razdeli svoje
darove in v spremstvu angelčkov in parkeljnov po-
novno izgine. Gotovo je eden najbolj priljubljenih
svetnikov, s posebnim veseljem ga pričakujejo otro-
ci, saj pridne, ubogljive nagrajuje, porednim pa pri-
nese šibo in jih prepusti
kaznim hudobnih parkel-
jnov. Podoba tega prijazne-
ga svetnika je v nas tako
močno živa že od otroških
let: vsi ga poznamo,
oblečenega v dolgo belo
haljo, čez katero nosi mašni
plašč, na glavi ima mitro, v
eni roki škofovsko palico, v
drugi pa knjigo, v kateri
piše z zlatimi črkami, kaj so
počeli pridni otroci, s črni-
mi pa dejanja porednih.
Nujno mora imeti še dolgo belo brado in bele roka-
vice na rokah. Tako kot tudi danes so starši nekoč
otroke vedno opozarjali, naj bodo pridni, če hočejo,
da jim Miklavž kaj prinese, naj ubogajo in svetniku
v pismu izpovejo vse svoje želje. Gotovo so bila da-
rila v preteklosti povsem drugačna od današnjih
dragih igrač: nekoč so otroci, v pričakovanju na Mi-
klavževe darove, zvečer na okno postavili krožnik
ali čevelj, v upanju, da jim bo kaj prinesel. Navadno
so dobili jabolko, orehe, mandarine, suhe fige,
košček mandolata in lepo olupljene, s pisanim trak-
cem okrašene šibe. Pred približno petdesetimi leti
je tudi prijazna petletna deklica s pomočjo sestre pi-
sala sv. Miklavžu. Prosila ga je za voziček za svojo
punčko. Nestrpno, s težkim srcem je pričakovala
Miklavžev prihod in končno le dobila v roke darilo.
Nekam majhno se ji je zdelo, a vseeno je počasi in
potrpežljivo odprla paket: v barvanem papirju je bil
zavit majhen, petnajst centimetrov dolg plastičen
voziček, v katerem gotovo ne bi mogla ležati njena
punčka. Deklica je bila razočarana, obupano je za-
jokala in poiskala tolažbo v maminem objemu. Ma-
ma jo je nežno pobožala, rekla ji je, da sta se z Mi-
klavžem verjetno slabo razumela, in ji svetovala, naj
ga naslednje leto spet prosi za voziček, tokrat večji.
Plastična punčka ni nikoli dobila svojega vozička,
deklici pa ga je, primerno velikega, podarila mama
šele po dvajsetih letih, ko je postala že odrasla žen-
ska in povila svojega sina. Sveti Miklavž je pač star,
večkrat slabo prebere pisemca otrok in se z lahkoto
zmoti, kljub vsemu pa ga vsi nestrpno pričakujejo,
po vaseh pa že veliko časa pred njegovim obiskom
pripravljajo igrice in miklavževanja. Tudi jaz sem
kot otrok rada stopila na oder župnijske dvorane v
Doberdobu in za Miklavža igrala v čudovitih igri-
cah, ki jih je napisala draga sestrična Franka Ferletič.
Dolgo smo vadili, na pamet se učili vsak svojo vlo-
go, pesmi in koreografije. Stopiti na oder je bilo za-
me čudovito, razburljivo in obenem je vzbujalo
strah, a vedela sem, da se bo na koncu predstave
prikazal priljubljeni svetnik. Miklavžu smo se otroci
sramežljivo predstavili, mu kaj zapeli ali zmolili, on
pa nam je izročil darilce. Večera in darov pa še ni
bilo konec, saj smo se ob prihodu domov na Poljane
otroci in odrasli zbrali okrog obložene mize in v
tišini nestrpno čakali. Kar naenkrat smo pred hišni-
mi vrati zaslišali ropot. Nekdo je z verigami tolkel
ob tla. Otroci smo se skrili pod mizo, saj smo dobro
vedeli, da so pred nonino hišo zlobni parkeljni. No-
na je tedaj vzela metlo, šla ven in parkeljne spodila,
v hišo pa prinesla velik karirast prt, v katerem so
bila zavita darila za vse nas, otroke in odrasle. Soba
se je nato odela v živahno šumenje darilnega papir-
ja, glasno smejanje in veselo kramljanje odraslih.
Po odprtju daril pa smo se vsi končno umirili, na
mizi so nas čakali še mandarine, arašidi, čaj s kuha-
nimi češpljami in jabolki in seveda “poljanske
pašte”, posebno pecivo, tipično za mojo rodno vas,
ki ga nikjer drugje ne pečejo, vsaj ne tako, kot ga pri
nas. V vsaki hiši jih pripravljajo za po-
membne priložnosti in praznike, a o nji-
hovem izvoru nisem našla natančnih
podatkov: vsaka poljanska gospodinja jih
pripravlja na svoj način in vsaka trdi, da
je njen recept “ta pravi”. Osebno sem
prepričana, in naj mi poljanske gospe ne
zamerijo, da je naš, “Jurnov”, najboljši
recept. Nonine “pašte” smo jedli za Mi-
klavža, Božič in vse pomembne pri-
ložnosti. Bile so čudovite, dišale so po
praznikih, družini, složnosti, ljubezni,
veselju in hvaležnosti. Danes se je v
pečenju tega “našega”, “poljanskega” pe-
civa specializirala teta Rosanna, ki jih pripravlja zelo
okusne, sveže in gotovo ne “špara” z marmelado.
POLJANSKE PAŠTE
Sestavine:
1 kg bele moke, 40 dkg sladkorja, 35 dkg masla ali
margarine, 4 jajca (rumenjake bomo uporabili za
testo, beljake za preliv), 2 vrečki vanilijevega slad-
korja, 2 vrečki pecilnega praška, mandljeva aroma,
500 g marmelade iz sliv, 20-30 dkg orehov, ščepec
soli.
Priprava:
Maslo ali margarino raztopimo, ko se ohladi pa mu
dodamo sladkor, rumenjake in ščepec soli, nato
vmešamo 2 vrečki vanilijevega sladkorja, aromo
mandlja in tudi malo žganja. Vse dobro premešamo
in počasi dodajamo moko, kateri smo prej dodali 2
vrečki pecilnega praška. Testo dobro vgnetemo, na-
to ga razdelimo na štiri hlebčke in damo v hladilnik
vsaj za pol ure. Ko vsak hlebček vzamemo iz hladil-
nika, ga razvaljamo na srednje debelo plast in damo
na pekač pravokotne oblike (približno 35 cm za 26
cm), ki smo ga prej namazali z oljem ali maslom.
Na prvo plast testa namažemo marmelado in po-
tresemo z mletimi orehi (po želji lahko tudi s kaka-
vom), nato prekrijemo z naslednjo plastjo in spet
namažemo z marmelado. Na zadnjo plast testa ne
namažemo ničesar. Pekač damo v toplo pečico in
pečemo na 180 stopinj za približno eno uro. Če opa-
zimo, da med pečenjem postaja površina preveč rja-
va, lahko damo na testo papirnato vrečko od kruha.
Na pečeno pecivo namažemo beljake, stepene v
sneg, in potresemo z mletimi orehi. Pecivo damo
še nekaj minut v vročo pečico, da beljaki porume-
nijo. Ko se dobro ohladijo, zrežemo poljanske pašte
na kvadratne kose in serviramo: “Bog žegnaj! ”
Stara navada je bila tudi ta, da, ko so gospodinje
dale pekač s kruhom, “paštami” ali drugimi sladi-
cami v pečico, so pred odprtimi vratci pečice nare-
dile znamenje križa in rekle: “Buh nu sv. Duh, ob-
varita ta kruh”!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (19) Zgled, vreden posnemanja 
Pogreb župnije
sv. Bonifacija
  ačelo se je zelo
preprosto. Dospelo je
pismo s črnim robom,
kar sporoča, da gre za neko
žalovanje. Ko odprem in
začnem brati, nisem vedel, ali
je to potegavščina ali resnica.
Vsebina je bila takšna:
“Dragi, kot prijatelja in sobrata
Te vabim na pogreb moje
župnije sv. Bonifacija v
Salzburgu – Solnogradu
v petek ob 18. uri. S
seboj prinesi vijolično
štolo in albo. Pri maši
bereš prošnje, zato ne
pozabi na očala”!
Sledila sta žig in
podpis.
Ker sobrata poznam,
sem se najprej zamislil,
potem pa vseeno
sklenil, da se odpravim
na Solnograško. V
župnišču smo bili poleg
župnika še štirje. Ko ga
vprašam, kje je
pokojnik, je mirno
odgovoril: “Ga bodo
pripeljali”!
Odšli smo v cerkev in pred
oltarjem čakali na pogreb.
Cerkev je bila nabito polna,
prav tako tudi kor, kjer je bil
zastopan zelo velik zbor.
Ko je odbila ura, zaslišimo
igranje godbe na pihala, ki je
igrala žalostinko, in vsi smo
spoštljivo vstali in čakali, kaj
bo.
Godbeniki so z žalostinko
prikorakali v cerkev, za njimi
pa krsta s spremstvom štirih
grobarjev in seveda pred krsto
župnik župnije sv. Bonifacija.
Po tamkajšnji navadi g. župnik
najprej pokadi krsto in nato
stopi do ambona. Tedaj so
grobarji odprli krsto in župnik
je spregovoril:
“Dragi in spoštovani
užaloščeni zbor! Naš pokojnik
je zdaj zadnjič v naši cerkvi. Vsi
se boste zvrstili, da ga še
zadnjič pozdravite. Greste pa
tako v vrsti mimo krste, kjer s
Z poklonom počastite pokojnika,in nato skozi zakristijska vrataven. Če pa kdo želi, lahko pride
nazaj v cerkev, kjer bo
bogoslužje za nas vse. Upam,
da bodo sobratje duhovniki
ostali in z nami somaševali”!
Najprej smo šli do krste mi
duhovniki. Bil sem med
zadnjimi. Za menoj je bil še
kapucinski pater. Ko pridem do
krste, se poklonim in
pogledam, kakšen je videti
pokojnik. Na veliko čudo
zagledam v krsti svoj obraz.
Zresnim se, še enkrat
pogledam v krsto in zazijam –
v krsti ni mrliča, ampak
ogledalo! Malo nerodno se
obrnem, pogledam levo in
desno, vsi se držijo sila resno,
in odkorakam do zakristije, na
plan in skozi vrata nazaj v
cerkev. Na trgu pred cerkvijo so
se “pogrebci” zbirali v manjše
gruče in nekaj razpravljali. Kaj,
ne vem.
Sedem na svoje mesto pred
oltarjem in poslušam rekviem,
ki so ga peli na koru. Ko je
prišel zadnji do krste, so prišli
pogrebci, krsto zaprli in jo
odnesli iz cerkve. Ta se je
napolnila in ljudje so čakali,
kaj bo.
Ko so pevci odpeli rekviem, je
župnik stopil k ambonu in
začel: “Ste videli, kdo je bil v
krsti? Obraz vsakega od nas!
Vsi smo pokojniki, saj ste se v
krsti sami prepoznali. Pokojni
smo zato, ker nič več ne
jemljemo resno ne
zakramentov ne molitev, še
manj skupnosti naše župnije.
Tako smo pokopali našo
brezbrižnost. Tisti, ki mislite,
da je čas, da se nekaj spremeni,
ostanite pri maši in skupaj
odvrzite brezbrižnost in
hinavščino do Boga, kajti Bog
potrebuje nas, mi pa Njega, če
želimo, da to naše borno
življenje pripeljemo v njegov
objem”. Nato je pristopil k
oltarju in začel mašo.
Med mašo sem večkrat poškilil
po cerkvi. Bil sem radoveden,
kaj se sploh
dogaja. Verniki
so bili zelo
resni. Videlo se
je, da se jih je
dotaknilo.
Vrsta za
obhajilo je bila
izredno kratka.
(Slišal pa sem,
da je bila
naslednjo
soboto dolga
vrsta pred
spovednico!)
Zamislil sem
se: kaj bi bilo,
če bi jaz
organiziral tak spektakel? Bi
me moji verni Kraševci vzeli
resno ali bi bil že naslednji dan
z dekretom iz nadškofije
poslan v kakšno
poboljševalnico? – Tudi danes
ima Cerkev za določene
duhovniške izgrede svoje
poboljševalne ustanove, ki jih
imenuje z lepo besedo: “Centri
Božje dobrote” … Sicer bi se
tam mogoče celo lepo počutil,
saj bi skrbeli zame, me
prevzgojili, in ko bi se vrnil, bi
v cerkvenem atriju postavil
veliko ogledalo, takšno, kot ga
uporabljajo solisti pri vajah.
Moje verno ljudstvo pa bi se v
ogledalu ogledalo, koliko se je
v enem tednu postaralo. Ker pa
bi imelo ogledalo še
sposobnost opozarjanja na
našo notranjost, pa bi se pri
vsakem, ki bi imel kaj na vesti,
zameglilo in ga opozorilo, da je
skrajni čas, da se to lepo
“pošlihta”.
Ambrož Kodelja
Aktualno 6. decembra 2018 15
Pohod po Vertovčevih poteh
Kdor ne hodi, ni Slovenec (1)
  lovenci hodimo, izredno
radi hodimo in se veseli-
mo... Tako sem nekako
pred dnevi napisala na svoj zid
na Facebooku in tak je tudi moj
življenjski moto, na katerega se
je moral hočeš nočeš navaditi
tudi moj mož. In ni ga vreme-
na, ni ga prostega dneva, ni je
vročine ali mraza, ki bi me
zadržali med štirimi stenami.
Pred časom sem prebrala o po-
hodu po Vertovčevih poteh, na
Vipavskem, nekje med razgledi
na Trnovsko planoto in vino-
rodnimi griči. Najprej seveda
pogledam k prijateljem, če gre
še kdo, da bova imela z možem
družbo, in kaže, da se nas kar
nekaj zanima za hojo po burji.
V zadnjem trenutku pa vsi od-
povedo, eni, ker potujejo v Bo-
logno, drugi, ker jih preveč zebe
in burje ne marajo (tako kot jaz
sicer), tretji, ker jih pohod po
Vipavski dolini sploh ne zani-
ma. Kljub temu in kljub burji,
ki zavija vse naokoli naše hiše
in vabi v posteljo ali na kavč ob
peči, že navsezgodaj vstanem in
si pripravim zajtrk. In z možem
se toplo oblečena odpeljeva
proti Vipavski dolini.
V vasi Ustje menda še nikoli ni-
sem bila, ko zagledam ne-
skončno množico parkiranih
avtomobilov, pa takoj vem, da
sem na pravem kraju. Start je na
koncu travnika pod velikim
hrastom. Cela vrsta pohodni-
kov čaka na vpis; mraz je in pi-
ha kot za stavo. Ker mi ni za
značke, priznanja in statistiko,
sledim tistim pohodnikom, ki
so se odločili, da se na pot od-
pravijo, ne da bi se vpisali. Vi-
S pavska burja, ki nas je ne prevečgostoljubno sprejela na odprtiravnini, ni nič kaj prijetna za
postopanje in čakanje. Kar lepo
število se nas napoti navkreber
proti Planini in vzpon med vi-
nogradi in borovci nas kmalu
segreje. Občutek imam, da smo
med zadnjimi, vendar se kmalu
počutimo del množice, ki kljub
burji s pohodnimi palicami v
rokah in z nasmehom hiti
navzgor po pobočju. Rada ho-
dim sama, rada imam samoto
gozdov in skoraj zoprno mi je,
če je na vrhu gora poleg mene
še kdo. Vendar so trenutki, ko
mi je všeč, da lahko delim s so-
rodnimi dušami to željo, prav-
zaprav potrebo, morda celo nu-
jo, da grem, da hodim. Že na-
smeh in pogled sta namreč do-
volj, da si poveš, kako uživaš na
stezi med zelenjem in razgledi.
Planino nad Ajdovščino poz-
nam. Tu med vinogradi zori
gverila, vino, ki ga imam morda
najraje. Polnega okusa, vonja,
ki ga ne pozabiš, pridelano po
biodinamični metodi. Pristno
vipavsko. Že večkrat sem se pri-
peljala z avtom v Planino, a ko
se do nje povzpneš peš med vi-
nogradi in sonce kljubuje burji,
je povsem drugače. Vas občutiš,
začutiš, vstopiš vanjo skozi srce.
Vinogradi vse naokoli. Vinogra-
di v soncu. Jesenske barve v ve-
tru. To je vinorodna Vipavska...
Končno smo na vrhu, domačini
že spravljajo, kar so imeli na mi-
zi, vprašam, ali je še kje kaj hra-
ne, kajti zaradi mraza postajam
lačna. In nekje diši po do-
mačem kruhu. Iz krušne peči
piše na že raztrgani lepenki. Na-
potijo naju v ozko ulico, kjer
najdeva čisto majceno domačo
pekarno z veliko krušno pečjo.
Diši kot doma in gospa je pre-
prosto prijazna. Preteklost sredi
kamnitih poti nas segreje. De-
kle se smeje, ko jo vprašamo,
kako do prodajnega pulta. Saj
ste tu, pove... Na policah diši
kruh, vroč, komaj pečen, ogenj
gori. Kruha je za vse okuse, a ti-
stemu iz ajdove moke z orehi se
ne znam upreti. Tako prijetno
diši, še vroč je. Slovenci ti znajo
vedno pričarati občutek, da si
doma. Preprosto doma.
Hlastno jeva in hodiva. Ko po-
mislim na žejo, ki se že začenja
oglašati, se znajdemo pred mi-
zo, za katero so mladi fantje in
dekleta. Pijača za vse okuse, tu-
di zanimiv “tiramisu” imajo,
vendar pomislim, da ne bom
nikamor prišla, če bom kar na-
prej jedla. Gostoljubnosti in
hrane je dobesedno preveč. Za
kratek čas se zaklepetamo.
Vprašajo, od kod prihajamo. Iz
Benečije. Čeprav sem po rodu
Tržačanka. Zanima jih, kako je
tam, za mejo. Pa jim povem, da
je lepo, ker ljudje imajo radi pe-
sem in harmonike. Še mi bi
prišli k vam, če so harmonike,
pravi mlado dekle in se smeje.
Slovenci radi hodimo, še raje
igramo na harmoniko. In če
smo čisto odkriti, radi tudi pije-
mo.
Izpraznimo kozarce in gremo
naprej, kljub burji. Planina je
razpršena vas, ki jo sestavlja več
zaselkov, od nekdaj tu piha sko-
raj vsak dan. Na stičišču Krasa
in Vipavske doline zori naj-
boljše grozdje, burja pa neu-
smiljeno pometa po dvoriščih
in dviguje prah po ulicah. Pa
vendar jo imajo Vipavci radi, ta-
ko kot megleno zaveso, ki zakri-
va, ob vetrovnih dneh, pobočja
Trnovskega gozda in Nanosa.
Zastava ji pravijo.
Hrustamo kruh in hodimo sko-
zi gozd, mimo Ojstrega vrha
med borovci do prvih njiv in vi-
nogradov. Hitim navzdol po
široki makadamski poti, prehi-
tevam in pozdravljam. V veselje
mi je, ko spoznavam nove obra-
ze in se smejimo vetru in son-
cu. Ja, srečna ste, ker ste mlada
in lahko hitite, me nagovorita
pohodnika, smejem se in
ničesar ne pripomnim, čeprav
se mi zdi, da imata več ali manj
moja leta. A sta počasnejša. Pot
nas končno pripelje v dolino k
potoku, prečkamo ga in že smo
na prijetni kmetiji. Ljudi je ve-
liko, pisani jopiči krasijo dvo-
rišče, vsi pijejo in jedo, midva z
možem greva še v klet in zaslu-
tiva tisto skrito vipavsko bit.
Dušo te zemlje, ki zori v starih
hrastovih sodih. Čaše so lepe in
polne, ko srkneš, burje ne čutiš
več, ostane le bajni okus po
soncu. K nogam se mi uleže pes
in z lastnikom se takoj zapleteva
v pogovor. Lastniki psov si ima-
jo vedno veliko povedati. Kako
prijazna je žival, kako spi na po-
stelji, kako nič ne moti dlaka na
kavču, ko imaš zvestega prijatel-
ja. In seveda vsak ima naj-
boljšega, najpametnejšega in
najbolj prijaznega psa. In psi so
včasih izgovor, da spregovoriš s
tujcem. V teh časih, ko ljudje
malo ali nič ne govorijo med sa-
bo. In ko smo si itak vsi tujci.
S kleti se napotimo naprej proti
Jakulinom, kjer je bil leta 1784
rojen strokovnjak za vinograd-
ništvo, kmetijstvo in naravo-
slovje, Matija Vertovec. Duhov-
nik je postal v Gorici, služboval
pa je v rodni Vipavski dolini, od
Planine, mimo katere je ravno
zato speljan spominski pohod,
do Vipave in Podnanosa. Bil je
eden najpomembnejši strokov-
nih piscev tistih časov, svoje
življenje je posvetil izo-
braževanju preprostih kmečkih
ljudi, prvi pa je o trtah pisal v
slovenščini. Najbolj priljubljen
priročnik o kletarstvu in vinar-
stvu, Vinoreja, je izšel leta 1844.
Pred njegovo rojstno hišo smo
si lahko ogledali nekatere izdaje
in rokopise; ker je pisal o vinu
in trtah, pa smo se množično
podali v največjo klet v Jakuli-
nih, kjer se je kar trlo prem-
raženih pohodnikov. Veselje je
kar prekipevalo med kozarci in
sodi, pohodniki, ki jih je burja
že pošteno prepihala, so se v
kleti oddahnili, pridno so
praznili kozarce in peli do one-
moglosti. Glasba, veselje, har-
monika. Slovenci smo taki. Z
glasbo in pesmijo premaguje-
mo tisto žalost, tisto otožnost,
tisto nostalgijo, ki je vedno v
nas in od katere menda
bežimo vse od otroštva. Petje
in žuranje v kleti je tako gla-
sno, da je vsak pogovor nemo-
goč. Posnamem veselje brez
konca in se smejem. Baje Slo-
venci tako radi hodimo na po-
hode ravno zaradi tega veselja,
tega hrupnega druženja. Ko je
tišine in samote preveč, sta
množica in hrup blagodejna.
Vsaj tako se nam zdi, čeprav do-
bro vem, da je samota nekje v
nas, ne okoli nas. Da jo kot pre-
kletstvo nosimo v sebi, nosimo
jo s seboj tudi v trenutkih, ko
smo prepričani, da bežimo od
nje. In zagotovo vem, da je
kljub pesmi in vinu otožnost ta-
ko gosta, da bi jo lahko rezal z
nožem. Slovenci smo taki, ve-
seli po srcu, a otožni v duši.
Mož me sili, da zapustiva pre-
natrpano klet. Kozarci so že
prazni, kaže pa, da bodo neka-
teri peli do poznega večera. In
sploh ne vem, kako bodo prišli
do cilja. Pesem in hoja. Pesem
in narava. Harmonike v
množici. To je del mene. Del
nas. Vem, da mož ne razume,
on ni Slovenec, on sploh ljubi
tišino, kavč in samoto. Samoto,
pred katero jaz bežim, on pa je
v njej doma.
/ dalje
Suzi Pertot
60-letnica organizirane športne dejavnosti pri nas
Slovenske športne igre - 
začetek našega športa
  soboto, 24. novembra, so
se na Stadionu 1. maja v
Trstu spomnili 60-letnice
organizirane športne dejavnosti
pri nas. Na pročelje stavbe v Bo-
rovem športnem centru, kjer je
bilo središče najprej športnega
dne, nato športnega tedna in
končno slovitih Slovenskih špor-
tnih iger, so odkrili ploščo v tra-
jen spomin. Ni naključno, da je
spominsko obeležje odkrila rav-
no Olga Pavletič, vdova Bojana
Pavletiča, pobudnika in '“velika-
na našega športa”', kot ga je oz-
načil predsednik Združenja slo-
venskih športnih društev v Italiji
Ivan Peterlin. Ravno ZSŠDI in
spletna stran Slosport sta si omi-
slila dogodek ob 60-letnici prve-
ga športnega dne Slovencev v Ita-
liji iz leta 1958 (potekal je prve
dni novembra ob praznikih), iz
katerega so se nato razvili omen-
jeni športni dnevi, nato SŠI in
dalje ves zamejski šport, kot ga
V poznamo danes. Peterlin je v svo-jem posegu med drugim pouda-ril, da si v Pavletičevih časih ni-
kakor niso domišljali, da bi to
slovensko organizirano športno
gibanje v Italiji v letih lahko do-
seglo tak razmah, razvejanost in
rezultate, kot jih dejansko je.
Na prireditvi so spomine obujali
nekateri tvorci tistih
začetkov konec pet-
desetih let, Franko
Drasič, Učo Jurkič,
Pino Lakovič, Bru-
no Križman, Vojko
Miot, Nino Patrizio,
Aldo Rupel, Norči
Zavadlav in že omenjena Olga
Pavletič ter Ivan Peterlin.
Pričevanja so bila zelo sočna in
dragocena, številna publika jih je
cenila. Ob tem mejniku ne mo-
remo mimo prispevka novinarja,
pisatelja, športnega delavca in
danes urednika internetnega
portala Slosport Branka Lako-
viča, ki je ob 60-letnici Športnih
iger kot simbol tega kolesja tudi
kandidat za Osebnost meseca
novembra Primorskega dnevni-
ka in Primorskih novic.
Kaj pa morajo današnji rodovi
vedeti o Športnih igrah? Športni
dan je potekal od leta 1958 do
1961, do 1965 so prirejali športni
teden, med leti 1966 in 1975 pa
so bile Slovenske športne igre.
Posamezne vasi in okraji, športna
ter kulturna društva in organiza-
cije so sodelovali s svojimi ekipa-
mi in zbirali točke v različnih pa-
nogah, teh je bilo sprva sedem,
število pa je nato v letih zraslo.
Dogajanje je bilo razpršeno po
več tekmovališčih, pristopali so
tudi Slovenci iz goriške in videm-
ske pokrajine. Iz enot, ki so tek-
movale na SŠI, so se razvila ali ro-
dila številna slovenska društva, ki
so dejavna še danes. Med nasto-
pajočimi na Igrah pa so bili tudi
številni športnice in športniki, ki
so pozneje postali prvoligaši ali
celo državni reprezentanti.
HC
Cerkveni in družbeni antislovar (51b)  
Z kot ZABAVA 2
  adnjič smo se spopadli z
zabavo in uživanjem, in
sicer s pomočjo
katoliškega psihoterapevta
Roberta Marchesinija (ki ga ne
gre zamešati z nekim zelo
znanim “etologom” istega
imena in priimka!) in
srbskega meniha Arsenija
Jovanovića. Če
nadaljujemo, potem se
trpljenja, bolečine in
drugih podobnih
občutkov ljudje ne
moremo odkrižati z
zabavo in
anestetiziranjem, temveč
mora biti pristop
drugačen. Ko govorimo o
teh vprašanjih, pridemo
do tega, da je danes
pravzaprav v družbi
prevladala “morala
užitka”, ki seveda navadno
ni kaj preveč moralna, a
dejansko se je na mesto
tradicionalne morale
postavila neka nova
morala. Prepričanje, da
ima življenje neki cilj,
smoter, da vsebuje neki
smisel, pravzaprav predstavlja
tej novi morali smrtnega
sovražnika, kakor tudi
prepričanje, da življenje najde
svojo izpolnitev šele z
uresničenjem tega smisla.
Zabava za vsako ceno ne
prinese ničesar drugega kakor
to, da postane človeško
življenje žrtev neprestane
sedanjosti, v smislu zadnjič
omenjenega: “Vse in sedaj”!
Seveda smo že v antiki imeli
dve miselni smeri, dve
Z filozofski šoli, ki sta predlagalipopolnoma različni miselnosti– poleg Sokratove šole smo
imeli, med drugimi, še šolo
Aristipa iz Kirene. Za razliko od
prijatelja Sokrata Aristip nikdar
ni razpravljal o končnem
smislu življenja, temveč se je
zadovoljil z zatrjevanjem, da je
sreča v iskanju užitka. Takšna
miselnost je seveda imela na
moralnem področju svoje
posledice, saj ob središčnem
pomenu užitka vrlina,
prijateljstvo in druge podobne
stvari postanejo le nekaj
postranskega in se tega
poslužujemo, kolikor nam
koristi. Za kirenajško šolo sploh
ni obstajal neki naravni red
stvari. Kot beremo na nekem
fragmentu te šole: “Nič ni
pravično, lepo ali sramotno po
naravi, temveč samo po
dogovoru (nomos) in navadi
(ethos) ”. Zelo podobno torej z
dandanašnjim pojmovanjem.
Še eno podobnost z današnjim
časom pa najdemo pri enem od
učencev Aristipa, Hegeziju, ki je
trdil, da je na zemlji nemogoče
doseči srečnost, seveda v
smislu trajnega užitka, saj
je pravih užitkov, pač
zaradi telesnih bolezni in
bolečin, le malo. Ker pa,
skladno s filozofijo
učitelja, ni obstajala
nobena druga vrednota
kakor le užitek in korist, je
bolje to življenje končati.
Hegezijo so zato
poimenovali kot
“smrtnega prepričevalca”
(Peisithanatos), saj so si
mnogi vzeli življenje,
potem ko so poslušali
njegove teorije. Iz tega
razloga so mu prepovedali
učenje po filozofskih
šolah. Brezsmiselnost tako
tudi danes vodi v obup, ki
pa je zadnja stopnja pred
samomorom. Danes
imamo druge “smrtne
prepričevalce”, ki krhke in
šibke vabijo na smrtne
počitnice v Švico, kar se seveda
drago plača. Nekaj dni v Švici,
smrtni koktajl in kremacija, to
je odgovor, ki ga dajejo ljudem.
Kot vztraja Marchesini, strasti
človeka usužnjujejo, če jih ne
krotijo in usmerjajo z zdravim
razumom. Prihodnjič
nadaljujemo v tej smeri in
zaključimo z odgovorom na vse
te miselnosti, ki so tako
pogubne za človeka.
Andrej Vončina
...............................
p r i m o r s k i  
t e d n i k
Če svobodno 
razmišljaš na glas, 
NOVI GLAS
www.noviglas.eu
beri