Poštnina plačana v gotovinL KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'-—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravuištvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 23 kos. V LJUBLJANI dne 22. marca 1939. Letnik X. V S K B I N A : 134. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1939./40., s pravilnikom o izvrševanju proračuna itd. 135. Razna objave iz »Službenih novin«. Razne občeveljavne odredbe. 134. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1939./40. Z odločbo ministrstva za finance, oddelek za državno računovodstvo št. 23.416/11 z dne 16. marca 1939., je odobren proračun mestne občine ljubljanske za leto 1939./40. z rednimi izdatki in dohodki din 123,608.766'— ter proračuni mestnih fondov in ustanov v skupnem znesku din 9,820.221'— izdatkov in prav toliko dohodkov. Z isto odločbo pa je bil potrjen in odobren tudi naslednji pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1939. 40. s proračunskimi določbami v čl. 1. do 21., z določbami glede občinskih davščin v Čl. 22. do 55. in s končnimi določbami v čl. 56. Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1939./40. I. Proračunske določbe. Clen 1. Proračunsko leto 1939./40. se prične s 1. aprilom 4939. fo se neha z 31. marcem 1940. Po preteku proračunskega leta se ne morejo anga-nobeni izdatki, iz kreditov, angažiranih do konca proračunskega leta, se vrše izplačila do konca računskega leta, to je do 31. julija 1940. Po tem roku se ne morejo vršiti izdatki iz proračunskih kreditov. Člen 2. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1939./40. se odobruje z rednimi izdatki .... din 123,608.766'^ z rednimi dohodki .... din 123,608.766'—< Člen 3. Proračuni izdatkov in dohodkov po členu 2. so sestavni del pričujočega pravilnika. Člen 4. Občinski proračun niti ne ustvarja, niti ne jemlje kakih pravic. Krediti, odobreni s proračunom za podpore in razna subvencije, se ne smejo zviševati. Člen 5. V kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina ljubljanska od 1. aprila 1939. dalje doklade, trošarine, uvoznine, takse in pristojbine, navedene v poglavju dohodkov proračuna za leto 1939./40. Člen 6. Če bi se v teku proračunskega leta 1939./40. pokazale v praksi prevelike trdote v posameznih postavkah trošarinske oziroma uvozninske tarife, je mogoče s sklepom ljubljanskega mestnega sveta trošarino oziroma uvoznino znižati. Člen 7. Vse občinske nabave nad din 10.000'— se morajo javno razpisati. Vsak tak razpis je objaviti v »Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine« z rokom od 10 do 30 dni. V nujnih in neodložljivih primerih, kjer preti nevarnost v zamudi in bi občina mogla trpeti škodo, smeta predsednik mestne občine in načelnik finančnega odbora odobriti brez javnega razpisa nabave do zneska 100.000 dinarjev. Oceno in oddajo teh nabav oskrbi odbor za oceno nabav po »pravilniku o poslovanju odbora za oceno nabav pri mestni občini ljubljanski« Za občinske nabave v vrednosti od din 1001'— do vključno din 10.000'— se morajo pribaviti ponudbe najmanj treh interesentov, da jih oceni tričlanska uradniška komisija. Nabave do zneska din 1000'— pa se vrše z neposredno pogodbo. Nabave in izvršitev del od din 1001'— do vključno din 10.000'— cdobruje predsednik mestne občine po predlogu tričlanske uradniške komisije; nabave in izvršitev del do din 1000'— pa odobrujejo načelniki oddelkov, zavodov in podjetij v okviru kreditov, s katerimi razpolagajo. Komisijo za odpiranje ponudb tvorijo direktor mestnih uradov ali uradnik Upravno-konceptne stroke, ki ga on odredi, kot predsednik ter odposlanec finančnega oddelka in pristojni referent kot člana. Odposlanca finančnega oddelka in pristojnega referenta odredita njiju načelnika. Nakup knjig, slik in drugih reči, kakor inštrumentov, strojev itd., katerih kot specialnih stvari ni mogoče nabaviti z razpisom, se lahko izvrši po odobritvi predsednika mestne občine ljubljanske z direktno nabavno pogodbo. Podrobna navodila o poslovanju z nabavami bo predpisal mestni svet s posebnim pravilnikom; začasno pa veljajo odredbe, ki jih je tozadevno izdal predsednik mestne občine ljubljanske z okrožnicami z dne 26. aprila, 15. maja in 8. julija 1935., v kolikor niso s tem členom spremenjene. Za vsa izplačila pri centralni mestni blagajni in blagajnah mestnih podjetij in zavodov, ki ne presegajo .vsote 10.000'— din, se ne zahteva predložitev potrdila o plačanih drž.avnih neposrednih davkih. člen 8. Društva, organizacije in ustanove, ki dobe iz občinskega proračuna podpore, ki znašajo letno več kot din 1000-—, so dolžne poslati občini svoja letna poročila. Clen 9. Krediti za osebne izdatke se v celoti ne smejo prekoračiti. Nove namestitve se smejo vršiti samo v okviru v proračunu določenih kreditov. Če se v teku proračunskega leta izprazni mesto, čigar zasedba Je neobhodno potrebna, ali če se pokaže potreba po novi nastavitvi, je za nastavitev potreben sklep mestnega sveta. Vsi mestni uslužbenci, med katere spadajo tudi uslužbenci pri mestnih podjetjih, prejemajo v proračunskem letu plačo samo iz kredita, kjer so njihovi službeni prejemki predvideni, ne glede na to, ali so med letom premeščeni iz kakega oddelka v mestno podjetje ali obratno. Clen 10. Za vsako naslavitev, bodisi v mestni službi bodisi v mestnih podjetjih, bilo nameščenca, bilo mezdnega delavca, za katero ni morda predpisan odobritveni sklep mpstnega sveta, je potreben sklep finančnega odbora mestnega sveta ljubljanskega. Samo v Izjemnih ip nujnih primerih zadostuje začasna odobritev predsednika mestne občine ljubljanske, ki ji mora slediti naknadna potrditev finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta. Člen 11. Za vsako namestitev v mestni službi, ki nima značaja mezdnega službenega razmerja, se mora stranki izdati dekret. Kopija dekreta za likvidaturo za osebne prejemke mora biti opremljena z navedbo partije in pozicije, iz kaiere se bodo nakazovali s to zaposlitvijo zvezani prejemki. To velja tudi za vsa napredovanja. Brez takšnega dekreta ne sme likvidatura za osebne prejemke nakazovati službenih prejemkov. Clen 12. V mestni službi in v službi pri mestnih podjetjih sme biti samo po en član ene družine, iz družin mestnih uslužbencev pa največ dva člana. K članom družine spadajo starši in otroci, slednji, dokler nimajo lastne družine in dokler žive v skupnem gospodinjstvu. Clen 13. V mestni službi ne sme nihče opravljati več plačanih mest. Honorarna zaposlitev v raznih tečajih (trgovski, telesno-vzgojni ipd.) ne spada pod prednje določilo. Člen 14. Mestni uslužbenec (pragmatični ali pogodbeni) ne sme opravljati nobene druge službe ali izvrševati poslov izven mestne službe, če dosegajo njegovi skupni mesečni prejemki iz mestne službe din 1500'—. Ce ne trpi mestna služba, velja izjema le za inženirje in za zdravnike. Za prve, kolikor dopušča zakon postranski zaslužek nepooblaščenim inženirjem (idejni načrti po javnem razglasu), za druge pa velja pravilnik Zveze zdravniških zbornic (»Službeni list« št. 573/73 z dne 9. septembra 1936.) v zvezi z določbami čl. 15. pravilnika o izvrševanju proračuna za leto 1939./40. Vsak mestni uslužbenec je dolžen javiti vse postranske zaslužke ob disciplinski odgovornosti. Clen 15. I. Vsakokratni mestni fizik ne sme izvrševati privatne prakse, niti ne sme imeti kakršne koli izvenuradtie stranske honorarne zaposlitve, v kolikor nima doslej dfit-gače pridobljenih pravic. Enako se more odrediti, če to zahtevajo službeni interesi, tudi za njegovega namestnika. II. Vsem drugim zdravnikom se prepoveduje bodisi v okviru privatne prakse, bodisi kot honorarne službe kakršna koli zaposlitev pri kateri koli bolniški blagajni in podobno, v kolikor to ni dopustno in dovoljeno po določilih točke III., 2.b), teh predpisov. III. Kot ekvivalent za zdravniške posle, ki jih oprav* ljajo mestni zdravniki po službeni dolžnosti izven uradnih ur in ponoči, se dovoli: 1. mestnemu fiziku stalna mesečna nagrada v znesku din 1000'—; 2. vsem ostalim mestnim zdravnikom: a) opravljanje privatne prakse z omejitvijo kot pod 11. navedeno, b) po ona postranska honorarna služba; v3o pa šele na osnovi posebne dovolitve predsednika mestne občine. IV. Zdravniški posli pri mestni delavski zavarovalnici in mestnem zavetišču spadajo med redne službene posle mestnih zdravnikov in so ne honorirajo posebej. V. Zdravniška služba pri bolniški blagajni mestnih nameščencev v Ljubljani je postranska honorarna služba. VI. Prepovedano je si°er dopu«*un postranska opravila izvrševati v uradnih prostorih ali med uradnimi urami, izvzemši zdravniške posle za bolniško blagajno mestnih nameščencev. Člen 16. Členi 2. do vključno člena 10. k poglavju o gradbenih dokladah v »pravilniku o funkcijskih in gradbenih dokladah, o nagradah za čezurno delo in potovalnih pristojbinah« se razveljavljajo. S posebnim pravilnikom se bodo priznale in uredile gradbene nagrade za vodstvo in nadzorstvo pri mestnih gradnjah. Morebitne doklade ostalemu uradništvu se uredijo posebej. Člen 17. Za nadurno delo, ki bi bilo potrebno iz službenih ozirov, se praviloma ne dovoljujejo nagrade. Izjema velja samo za ono osebje, za katero so v zakonu, v službeni pragmatiki za mestne uslužbence ali po občinskem svetu potrjenih pravilnikih predvidene nagrade ter za osebje mestnega finančnega oddelka, ki je zaposleno na sestavi občinskega proračuna oziroma občinskega zaključnega računa. Člen 18. Disciplinsko in materialno odgovoren je tisti, ki kakor koli in kadar koli pravnoveljavno ustvari obveznost mestne občine, ne da bi bila zadevna naročilnica oziroma spis opremljen s klavzulo vodje kontrolnika angažiranih kreditov glede angažiranja potrebnega kredita. Proračunane izdatke je mogoče izvrševati le v toliko, v kolikor so na razpolago predvideni, dohodki. Ne velja pa to za one kredite, ki so določeni za plačilo anuitet, plačil po specialnih zakonih ter neobhodno potrebne izdatke. Da bi se proračun izdatkov mogel izvrševati le v okviru teh načel, more mestni finančni oddelek predlagati zaporo kreditov ter z odobritvijo predsednika mestne občine ljubljanske odklonili predlagano angažiranje kreditov. Mestna blagajna ne sme izvršiti izplačila brez podpisa predsednika ali tistega, ki ga on v ta namen pooblasti kot nakazovalca. Podpis nakazovalca odpade pri izplačilu rednih mesečnih službenih prejemkov ali izrednih prejemkov, utemeljenih v službenem dekretu. člen in. Stroški za pobiranje občinskih davščin se izjemoma krijejo iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zadostovala sredstva, določena v proračunu. Potrebna pa sta za lo utemeljen predlog mestne finančne uprave in odredba predsednika mestne občine ljubljanske. Občinski kolki se izročijo lahko v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona 0 taksah. Člen 20. Predpisi člena 20. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1936./37. z dopolnilom v členu 25. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937./38. veljajo tudi za proračunsko leto 1939./40. Člen 21. Ako bi proračun mestne občine ljubljanske za leto 1940./41. ne bil pravočasno odobren, sme ljubljanska občina do odobritve novega proračuna poslovati z dvanaj-•tiuanii občinskega proračuna za leto 1939./40, II. Določbe glede občinskih davščin. Občinska doklada na vse državne neposredne davke. Člen 22. Na vse državne neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, se pobira občinska doklada v unificirani izmeri 60%. Občinska telitnina. Člen 23. Za tehtanje motornih vozil in tovorov na motornih vozilih na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske so ira za pristojbina (tehtnina), in sicer: neto težo do 500 kg din 4’— n „ „ 1000 kg 99 6'— *» „ „ 2000 kg 91 8'— V? „ „ 3000 kg 59 10'— „ „ „ 4000 kg 99 13 — „ „ „ 5000 kg M 15 — V „ ■ „ „ 6000 kg 11 17 — 99 „ „ „ 7000 kg 99 19 — 99 „ „ 8000 kg 21 — za konje in goveda za komad . . . 99 5‘— za drobnico 99 3’— za osebne in tovorne avtomobile . . 91 10 — Za tehtanje vseh voz in tovorov z vprežno živino lih tehtnicah mestne občine ljubljanske: za bruto težo do 500 kg din 3 — v „ „ „ 1000 kg 5'— n „ „ 2000 kg 1» 6 — n „ „ 3000 kg 11 8 — n „ „ „ 4000 kg 11 10 — n „ „ 5000 kg 11 12 — n „ „ „ 6000 kg 11 li- n „ „ „ 7000 kg 11 la-— za konje in goveda, za glavo . . . 91 5— za drobnico 91 o — Vozovi in avtomobili, ki se tehtajo radi tariranja, so prosti plačila tehtnine. Občinska tržnimi. člen 24. Tari f a za občinsko tržnino: Od vsakega blaga, v kolikor ni odmera ,v tej tarifi Dbej predpisana, se pobira: 1. od voza z 1 konjem din 4 — z 2 konjema ali ,od pol tovor- il ega avtomobila . . . 99 6‘— od tovornega avtomobila 91 10’— 2. od vozička 19 2‘ 8. od jerbasa, koša 11 r— 4. perutnina, mala glava 11 r— 5. perutnina, velika (race, gosi, purani) 91 2— 6. teleta, prašiči „ 11 5 — 7. ovce itd „ 19 4'— 8. kozlički itd . „ 99 3’— 9. jajca (do 30 komadov jajc prosto) do 100 komadov 99 2’— za vsakih nadaljnjih 100 komadov še . 19 1’— 10. novi vozovi ........ kos » 20’— 11. Stojnice, barake, lope itd.: do 5 m2..............................„ 1-— nad 5 m2 do 10 m2....................„ 2'— nad 10 m2..............................„ 3'— Pripombe k tržninski tarifi: 1. v primerih, kadar stranka uvaža do 30 kg celokupnega tržnini zavezanega blaga, plača tržnino v izmeri, ki je določena za ročne vozičke; 2. tržnine ni pobirati od blaga, za katero stranka verodostojno dokaže, da je blago že vnaprej prodano; 3. pri uvozu peska, gramoza, desk in tramov ni zaračunavati tržnine; 4. kadar uvozi stranka blago iz tar. post. 4 do vštete 9 tržninske tarife, je zaračunavati tržnino od blaga in od vozila oziroma posode. Uredba o pobiranju občinske tržnine. § 1- Za blago vseh vrst, ki se vnosi, uvozi ali kakor koli izloži radi prodaje na ozemlju mestne občine ljubljanske je plačati po odobreni tarifi posebno občinsko pristojbino, nazvano tržnina. § 2- Tržnino morajo plačevati vsi mestni in izvenmestni producenti, trgovci, obrtniki, sploh vsakdo, ki postavi evoje blago na prodaj. § 3. Prodajalci, ki ne bivajo v Ljubljani, plačujejo tržnino na trošarinskih linijah pri vstopu v mesto in prejmejo tam potrdilo o vplačani tržnini v obliki plačilne bolete. Od prodajalcev, bivajočih v mestu, pobirajo tržnino za to pooblaščeni kontrolni organi mestnega poglavarstva ter jim sproti izročajo dotična potrdila. § 4. Potrdila o plačani tržnini se morajo zaradi kontrole dobro hraniti, ker se morajo prodajalci ob vsakem času izkazati kontrolnim organom, da so tržnino v redu plačali. § 5- Tržnino plačujejo poleg najemščine tudi vsi lastniki in najemniki barak, lop, stojnic itd., ki so postavljene na javnem mestnem svetu, ne glede na obrt. § 6. Tržnina se v nobenem primeru ne vrača. § 7. Tržnina je plačljiva takoj; za to jamči prodajalec s svojim blagom in eventualno vprego. § 8. Kdor se kakor koli odtegne plačilu te davščine, temu sine mestno poglavarstvo, ne da bi uvedlo zoper njega kazensko postopanje, predpisati lOkratni znesek prikrajšane davščine. Občinska soj marina. Clen 25.- • Sejmarina se pobira ob živinskih sejmih v izmeri, kakor sledi: za vole, konje (izvzemši žrebeta) in bike po.............................din 10'— za krave, telice............................... 8'— za prašiče, male, odojke do 5 mesecev starosti................................ za prašiče, velike, klavne in plemenske nad 5 mesecev starosti . . . za žrebeta.................................. za teleta ................................. za drobnico ................................ din 2'— 99 5'- 99 5'- 99 4'— 99 4'— Občinska mestarina. Clen 26. Mestarina se pobira od tržnih stojnic ob gotovih primerih (Miklavžev sejem, božična drevesca itd.), in sicer od din 4'— do din 25-— po prostoru. Občinska vodovodna naklada. Clen 27. Po »pravilniku o občinski vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode«, objavljenem v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« št. 191/26 A ex 1937. Občinska vodovodna naklada znaša od starih in novih hiš 6'5% za leto 1938. uradno ugotovljene kosmate najemnine. Od novih hiš, ki postanejo zavezane vodovodni nakladi šele v teku leta 1939./40, pa na pcd-tavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za leto 1939./40. Občinska pristojbina za porabljeno vodo. Clen 28. Po »pravilniku o občinski vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode«, objavljenem v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« št. 191/26 A ex 1937. A. Pristojbino za porabljeno vodo plačujejo lastniki hiš, ki so oproščeni plačevanja zgradarine po predpisih zakona o neposrednih davkih ali po specialnih zakonih, in sicer za vso po vodomerih ugotovljeno dejansko porabljeno vodo po din 3’— za vsak m3. Oni odjemalci, ki rabijo vodo v industrijske namene in jo plačujejo samo po vodomerih, plačajo: a) do letne porabe 1.000 m3 . . din 2'50 za 1 m3 b) od 1.000 do 5.000 m3 ... „ 2— „ „ c) od 5.000 do 10.000 m3 ... „ 1'50 „ „ č) preko 10.000 m3..........................„ 1’— „ „ B. Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo tudi oni lastniki hiš, kjer se je porabilo več vode, kakor je to dovoljeno s § 4. zgoraj navedenega pravilnika. Pristojbina znaša za vsak m* preko dovoljene količine vode din 1‘50. Občinska vodomcrščina. Clen 29. Vodomerščina (pristojbina za vodomere) znaša: za vodomere od 7—15 mm svetlobe letnih din 24— » » » 20 25 ,, ...................... 30-40 „ )» M 5) O0 „ II 11 11 1 00 ,, „ „ 50/10 komb. „ » » 50/13 ,, ii M H M 11 >1 86'— 48'— 60'— 120'— 90'-120- j za vodomere 50/15 komb. mm svetlobe letnih din 150'— „ „ 180-„ „ „ 240'— „ „ „ 300- >, „ >, 360 — Občinska pristojbina od hidrantov. Člen 30. Pristojbina od hidrantov znaša: po velikosti, in sicer: za hidrante 20—25 mm . . , letnih din 48'— „ „ 40 mm . . . „ 72'— ,, „ 50, 60 mm . . . „ „ 108'— „ „ 65, 70, 80 mm . „ „ 216'— Občinska pristojbina od izlivkov. Člen 31. Osnovna pristojbina za priključitev vodovoda na vodovodno omrežje do 3 izlivkov znaša din 750'—, za vsak nadaljnji izlivek pa din 75'—. Ta pristojbina se zaračunava za ona poslopja, kjer so lokali ali drugi obrtni prostori, medtem ko se za izključno stanovanjske hiše ne zaračunava nobena pristojbina. Gostaščina. Člen 32. Na podstavi za leto 1938. uradno ugotovljene kosmate najemnine, in sicer: I. od starih hiš................................3'5%; II. od vseh novih hiš, dokler uživajo davčne olajšave po uredbi o pospeševanju produkcije novih stanovanj iz leta 1922. oziroma po čl. 37./II., zadnji odstavek, zakona o neposrednih davkih....................................2%. Od novih hiš, ki postanejo zavezane gostaščini šele v letu 1939./40., se bo pobirala gostaščina na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za leto 1939./40. V hišah, kjer ne presega uradno ugotovljena skupna najemnina v koledarskem letu 1938. din 5.000'—, se gostaščina ne bo pobirala. Ta olajšava ne velja, če ima lastnik več hiš, katerih skupna najemnina znaša preko din 5.000 —. v takem primeru je zaračunavati gostaščino od skupne kosmate najemnine vseh hiš, ne glede na to, koliko znaša najemnina posameznih hiš. Kanalska pristojbina. Člen 33. . Na podstavi za 1. 1938. uradno ugotovljene kosmate najemnine se pobira kanalska pristojbina na naslednji način: od vseh hiš .......................................3%; od novih hiš, ki postanejo zavezane tej pristojbini °ele v letu 1939,/40., pa na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za 1.1939./40. Za ona poslopja, katerih lastniki so oproščeni plačevanja zgradarine po predpisih zakona o neposrednih uavkih ali po specialnih zakonih, znaša kanalska pristojen« po 50 par od vsakega m’ zazidane ploskve, ki se Pomnoži » številom nadstropij. Taksa od prenočišč. Člen 34. Pravilnik o pobiranju takse od prenočišč. § 1. Vsak prenočevalec, ki prenočuje v hotelu, pensionu, podjetju za prenočevanje ali pri privatniku, ki sprejema goste na prenočevanje proti plačilu, je dolžen plačati mestni občini ljubljanski takso od prenočišč. § 2. Taksa od prenočišč znaša 15% mestnemu poglavarstvu s ceniki prijavljene kosmate oddajne cene za prostore. Ako se odda soba v hotelu, pensionu, podjetju za prenočevanje ali pri privatniku, ki sprejema goste na prenočevanje, za dalj časa proti pavšalni najemnini z določeno dobo (tedensko, mesečno), je takso računati od vsakega plačilnega obroka najemnine. Pavšalirani najem prostora in pogoje pa mora lastnik podjetja oziroma privatnik, ki oddaja sobe, v 24 urah po pogoditvi naznaniti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani. § 3. Od plačila takse od prenočišč so oproščeni samoupravni in državni uradniki, če so na službenem potp-vanju in to dokažejo z uradnimi potrdili. Ta oprostitev velja tudi za člane banovinskega sveta za ves čas zasedanja tega sveta. § 4. Tisti privatniki, ki sprejmejo prenočevalce na prenočevanje proti odškodnini, morajo imeti za to posebno dovolilo od mestnega turističnega odbora, ki je po čl. 4. uredbe o pospeševanju turizma pristojen, da odobruje privatne sobe in pogoje, s katerimi se morajo te sobe oddajati za prenočevanje. § 5. Take odobritve se bodo izdajale po komisijskem pregledu. Komisijo sestavljajo: mestni referent za turizem, zdravnik, inženir-arhitekt. Stroške komisije plača tisti, ki prosi za ogled prostorov. Odločbo o tej odobritvi izda turistični odbor na podstavi mnenja navedene komisije. § 6. Vsi tisti, katerim bo dana odobritev po § 5., so dolžni v 24 urah javiti mestnemu poglavarstvu (turističnemu odboru) prihod in odhod vsakega gosta. Takšne osebe so dolžne voditi tudi posebno knjigo o prenočevanju. V to knjigo morajo vpisati ime in priimek gosta, njegov poklic, kraj in čas rojstva, dan prihoda, odkod prihaja, dan odhoda, kam je odšel ali se preselil in popis vseh oseb, ki so prišle z njim in ki jih je lastnik prenočišča istočasno prevzel na prenočevanje. § 7. Vsi tisti, ki so po § 1. tega pravilnika dolžni plačevati takso od prenočišč, morajo v 15 dneh pred vsakokratnim proračunskim letom, t. j. v Času od 15. marca do 1. aprila vsakega leta predložiti v žigosanje mestnemu poglavarstvu renike vseh sob, namenjenih za prenočevanje. Predložene cene sobam veljajo za vse proračunsko 60/13, 60/15 „ 80/13 „ „ „ 100/13 „ „ „ 125/20 „ „ razdobje, v kolikor se spremembe v cenah ne javijo mestnemu poglavarstvu. Takšne izpremembe pa je javiti najkasneje v roku 8 dni. § 8. Mestno takso od prenočišč je dolžen pobirati lastnik prenočišča oziroma vsak tisti, ki oddaja privatne sobe za prenočevanje, in sicer istočasno z odškodnino za prenočevanje. V ta namen se morajo izdajati gostom računi, na katerih naj bo izrečno označeno plačilo mestne takse. Pobrane takse se morajo izročiti mestni blagajni do 15. vsakega meseca s posebnim obračunom, v katerem mora biti navedeno ime potnika, št. sobe, čas bivanja in predpisana taksa. Premalo pobrano takso mora povrniti občini lastnik prenočišča oziroma oddajatelj privatne sobe sam. Ako oddaja sobe državno ali drugo javno oblastvo, je dolžen ta urad takso od prenočišč pobrati takoj ob odkazu sobe in na že navedeni način izročiti znesek mestni blagajni. § 9- Mestno poglavarstvo vrši kontrolo nad pravilnim pobiranjem mestne takse od prenočišč. Na zahtevo mestnega kontrolnega organa so dolžni tisti, ki oddajajo sobe, pokazati svoje knjige, ki jih vodijo o prispelih in odhajajočih prenočevalcih, predložiti potrdila prijavnega urada uprave policije in duplikate računov, izdanih gostom. Kontrolni organ ima pravico, radi kontrole pregledati sobe, namenjene za prenočevanje gostov, za katere izjavi gospodar oziroma njegov zastopnik, da niso bile oddane za prenočevanje. Uprava policije je dolžna dati mestnemu poglavarstvu vse potrebne podatke. V vsaki sobi za prenočevanje gostov mora biti na vidnem mestu pritrjen cenik sobe, ki mora vsebovati tudi podatke o višini mestne takse, da se more kontrolirati pravilnost zaračunavanja takse. § 10. Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora lastnik ne glede na določbe zakona o obrtih radi takse od prenočišč prijaviti mestnemu poglavarstvu najkasneje tedaj, ko je začel prenočišče dejansko oddajati. Enako je poleg obrtne odjave naznaniti v 8 dneh opustitev obrta ali izmenjavo lastnika prenočišča. § 11. Določbe tega pravilnika krši zlasti: 1. kdor namenoma vzame od prenočevalca večjo vsoto, a izroči mestni blagajni nižji znesek; 2. kdor ne prijavi gosta, ali ga ne vpiše v poslovno knjigo zuto, da bi se izognil dolžnosti plačila takse; 3. kdor namenoma sestavi netočen obračun; 4. kdor namerno ne zahteva ali ne pobere od prenočevalca mestne takse; 5. kdor nima cenika v sobi ali pa uporablja cenik z napačno vpisano mestno takso; 6. kdor sploh tako dela, da bi se izognil tej davčni obveznosti ali pa skuša onemogočiti kontrolo mestnim organom. Za kršitve zaposlenega osebja odgovarja mestnemu poglavarstvu materialno lastnik podjetja oziroma tisti, ki oddaja sobe za prenočevanje. § 12. Taksa od prenočišč ima značaj javne davščine. Zapadla taksa, ki ne bi bila pravočasno plačana, se izterja po § 128. zakona o mestnih občinah z izvršilnim postopkom. § 13. Proti plačilnim nalogom in vsem ostalim odločbam mestnega poglavarstva je dopustno vložiti ugovor na mestni svet (§ 143. zakona o mestnih občinah) v roku 8 dni od dneva vročitve (obvestitve). Ugovor je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. § 14. Za prekršitve tega pravilnika se kaznuje krivec poleg redne takse z globo v trikratnem znesku prikrajšane takse, največ pa do din 500‘— (§ 90. zakona o mestnih občinah). Neplačana denarna kazen se spremeni v zapor, tako da se računa en dan zapora za vsakih začetih 50 dinarjev. § 15- Za preiskovanje in presojanje prestopkov je pristojno mestno poglavarstvo. Proti izreku kazni ima kaznovani pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo v roku 15 dni od dneva vročitve (obvestitve) preko mestnega poglavarstva. Pritožba ima odložilno moč. Občinska davščina na vozila. Člen 35. Pravilnik o občinski davščini na vozila. § 1. Občinski davščini na vozila so zavezani osebni in tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa in slična motorna vozila. § 2. Plačila občinske davščine na vozila so oproščeni: 1. Vozila državnih in banovinskih oblastev, ako so last države oziroma banovine, vozila cerkvenih vele-dostojanstveuikov ter vozila, ki so last okrožnega urada za zavarovanje delavcev in javne borze dela; 2. vozila predstavnikov tujih držav ob reciprociteti. Za vozila honorarnih konzulov ta olajšava ne velja; 3. vozila, ki so last mestne občine; 4. reševalna in gasilska vozila; 5. vozila vojske; izvzeta so le vozila, ki jih poseduje osebje vojske in mornarice kot zasebno last; 6. vsa vozila v založiŠčih in trgovinah, ki so tja Izstavljena radi prodaje, če so bile evidenčne tablice vrnjene upravi policije. Ako pa imajo prodajalci motornih vozil eno ali več prometnih tablic za poskusne vožnje, morajo plačati letno davščino za toliko vozil, kolikor imajo prometnih tablic; 7. neuporabna vozila, to so ona, ki se za promet ne dajo uporabiti ter je bila ta okolnoet ugotovljena po državni strokovni komisiji; 8. vozila, ki so se vzela iz rabe, ako se lastnik izkaže s potrdilom uprave policije, da je bilo vozilo postavljeno pod plombo; 9. vozovi in osebni avtomobili, ki se rabijo za opravljanje obrta osebnih transportov. Občinsko davščino na vozila plačujejo: 1. Avtomobili: a) Osebni avtomobili, po teži za vsakih začetih 50 kg čiste teže.................. b) za tovorne avtomobile in avtobuse z zračno pnevmatiko za vsakih začetih 50 kg čiste teže.......................... e) za tovorne avtomobile s polzračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže.......................... č) za tovorne avtomobile s polno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže . . d) za priklopne vozove tovornih avtomobilov in traktorjev z zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže . za iste s polno zračno gumo za vsakih začetih 50 kg či§te teže po . . . za iste s polno gumo za vsakih 50 kg čiste teže .......................... 2. Motocikli: Za motocikle s priklopnim vozom ali brez njega od vsakih začetih 10 kg čiste teže din 10'— § 4. 1. Osebni in tovorni avtomobili ter motorna kolesa so zavezani občinski davščini na vozila, če garažirajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne glede na bivališče lastnika. Prav tako so zavezana davščini na vozila vozila, ki garažirajo zunaj mej mestne občine ljubljanske, vendar ne dalj ko 25 km zunaj meje mestne občine ljubljanske, a ima lastnik svoje redno bivališče v Ljubljani. Če ima lastnik več rednih bivališč, na katerih biva izmenoma, zadošča, da je epo teh v Ljubljani. Prav to velja za podružnice podjetij, katerih glavni sedež je kje drugje. To davščino pa plačujejo tudi tisti lastniki vozil, ki stanujejo zunaj Ljubljane, toda ne dalj nego 25 km zunaj ljubljanske me?tue meje, če imajo v Ljubljani kako podjetje ali podružnico svojega podjetja, oziroma ki izvršujejo v Ljubljani kateri koli poklic ter tudi oni lastniki, ki uporabljajo svoje vozilo za stalno zvezo z Ljubljano. Prizadeti je davščine prost, če dokaže: a) da plačuje v občini garažiranja vsaj enako visoko davščino, ali pa b) da vozilo redno ne vozi po ozemlju mestne občine ljubljanske. Dokaz je podan z uradnim potrdilom prisojnega sreskega načelstva, ki pa se mora, preden izda Potrdilo, o trditvah stranke zanesljivo prepričali po do-tični občinski upravi in orožniški postaji. V potrdilu je Javesti razlog, zakaj stranka ne potrebuje vozila za Ljubljano. 2. Avtobusi so zavezani občinski davščini na vozila do glede na sedež tvrdke ali bivališče lastnika ter kraj garažiranja avtobusov, če ti služijo v kakršne koli prometne namene z Ljubljano. § 3. Označba vozil. Vozila, ki so obdačena, dobe dobro viden znak; isto-tako dobe vozila, ki so oproščena (§ 2.), dobro viden znak, ki se lahko razločuje od znaka za obdačenost. Vsak znak mora biti pritrjen na vidnem mestu vozila. Vsaka stranka je dolžna, da si pri mestnem poglavarstvu nabavi znak proti plačilu nabavnih stroškov. § 6. Davčni subjekt. — Prijave. Lastniki vozil so dolžni plačevati ta davek, če vozilo uporabljajo ali ne. Lastnik vozila mora plačevati davek od začetka tistega koledarskega četrtletja, v katerem je nastopilo davku zavezano razmerje, in do konca onega koledarskega četrtletja, v katerem je prestalo lastništvo vozila oziroma zavezanost za plačilo te davščine. Pri tem pa za četrtletje, v katerem je trajala zavezanost k plačilu davščine manj ko 15 dni, davščine ni zaračunati. Ako pa lastnik prepusti trajno ali začasno rabo vozila drugi osebi, jamči ta za plačilo davščine Solidarno z lastnikom vozila. Jamstvo osebe, ki vozilo rabi" ali hrani, se razteza na vso dobo rabe ali hrambe. Davščina, za katero jamči tudi vozilo samo, ima prednost pred zahtevki iz vseh privatnopravnih naslovov.. V primeru, da se premeni lastnik vozila, more mestno poglavarstvo od novega lastnika terjati zapadlo davščino, ki je tii plačal prednik. Novi lastnik pa ima v tem primeru regresno pravico proti prejšnjemu lastniku. Lastnik vozila je dolžen pismeno javiti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani najpozneje v 14 dneh nastop oziroma prestanek razlogov za predpis ali odpis davka (neuporabnost vozila, plombiranje, sprememba evidenčhe tablice itd.). Premembo lastništva na vozilu pa morata javiti novi lastnik in njegov prednik vsak za sebe. Pismena prijava mora obsegati: a) ime in opravilo lastnikovo (firma), b) njegov stanovanjski naslov (naslov sedeža firme), c) kraj garažiranja (občino in hišno številko oziroma ulico, poslopje), č) od kdaj je prijavitelj lastnik vozila, oziroma od kdaj se vozilo U)>orablja na območju občine ljubljanske v smislu § 4., d) težo vozila po uradnem tehtanju mestne tehtnice, e) ime firme, ki je izdelala motorno vozilo, f) tipo, številko motorja in prometno številko motornega vozila, g) v prijavi o premembi lastništva mora kupec označiti ime in stanovanje prodajalca, medtem ko mora prodajalec imenovati kupca in njegovo stanovanje. Ob prijavi novega motornega vozila je predložiti tudi prometno knjižico tega vozila. din 50'— z o 30'— 50 — „ 10-„ 15-— „ 20'- Trgovci z motornimi vozili oziroma njih zastopniki, ki obrtoma prodajajo motorna vozila, morajo v 14 dneh pismeno in v obliki, predpisani v tem paragrafu, prijaviti vsak uvoz, nakup in prodajo motornih vozil. Organi mestnega poglavarstva imajo pravico in dolž nost, da se s pregledovanjem garaž in vozil, z zasliševa njem strank in prič, z zahtevo predložitve listin, in sploh na vsak primeren način vsak čas uverjajo o okoliščinah, ki so pomembne za ta davek. Glede avtomobilov morajo občasno svoje zaznamke primerjati z vpisi v registru motornih vozil pri policijski upravi in pri sreskem načelstvu za ljubljansko okolico. §7. Roki za plačilo. Obdačenci morajo davek plačevati pri mestni blagajni v četrtletnih obrokih vnaprej, in sicer najkasneje do 15. januarja, 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra oziroma za novoprijavljena vozila v 14 dneh po prijavi Zavezanci morajo plačati davščine v predpisanih četrtletnih obrokih vnaprej ne glede na to, ali jih k temu mestno poglavarstvo pozove ali ne. S plačili zavezancev je kriti najprej eventualne za ostanke na tej davščini in šele nato tekoče obveznosti Za zakasnitve teko 6% zamudne obresti. Ako se davek in zamudne obresti kljub uradnemu opominu ne plačajo, uvede mestno poglavarstvo upravno izvršbo. § 8- Prestopke tega pravilnika kaznuje mestno poglavar-etvo po določbah § 90. zakona o mestnih občinah. § 9- Glede pravnih sredstev veljajo določbe § 143. zakona O mestnih 'Občinah. § 10. Zastaranje. Glede zastaranja občinskih davščin na vozila veljajo določbe § 128. zakona o mestnih občinah. Občinska davščina na potrošnjo. Člen 36. Uredba o občinski davščini na potrošnjo. § 1. V socialne namene mestne občine ljubljanske se pobira občinska davščina (na računske listke) na potrošnjo, ki jo plača gost v gostilni,’ kavarni, zajtrkovalnici, vinotoču in na društveni ali privatni veselici (prireditvi). § 2. Občinska davščina na potrošnjo (na računske listke) znaša din 0'25 od računa, ki ga plača gost od skupne potrošnje din 5'— ali več. § 3. Potrošnje v skupnem znesku do din 5'— so davščine oproščene. § 4. Mestno poglavarstvo v Ljubljani založi za pobiranje davščine na potrošnjo potrebne računske listke v obliki blokov. Računski listek nosi mestni grb ter je zaznamovan z zaporedno številko in serijo bloka. + § 5. Mestno poglavarstvo založi računske listke v blokih po 100 kosov in jih daje lastnikom obratov brezplačno. § 6. Davščina na potrošnjo se pavšalira za vsako proračunsko leto. Za osnovo odmere služi pri gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratih količina v koledarskem letu pred proračunskim letom zatrošarinjenega vina in piva; pri kavarniških obratih pa od davčne uprave za preteklo koledarsko leto uradno ugotovljena kosmata najemnina obratnih prostorov oziroma uradno ugotovljena najemna vrednost le-teh. Odmera pavšala obratom prehodnega značaja ki prično in nehajo obratovati med proračunskim letom ali prično obratovati v proračunskem letu, prenehajo pa v naslednjem proračunskem letu, se izvrši po dejansko potočeni količini vina in piva. § 7. Takoj po odobritvi vsakokratnega proračuna mestne občine ljubljanske morajo lastniki gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratov prijaviti mestnemu poglavarstvu količino vina in piva, zatrošarinjenega v koledarskem letu pred vsakim proračunskim letom, lastniki kavarniških obratov pa od davčne uprave ugotovljeno kosmato najemnino oziroma najemno vrednost obratnih prostorov. § 8. Davščina na potrošnjo je javna občinska davščina. § 9. Proti rešitvam mestnega poglavarstva po tej naredbi je dopusten v 8 dneh ugovor na mestni svet. Proti odločbam mestnega sveta pa je dopustna v 15 dneh po vročitvi pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, ki jo je vložiti pri mestnem poglavarstvu. § 10. Davščino na potrošnjo predpisuje in pobira mestni trošarinski oddelek, in sicer izključno v obliki pavšala, ki ga je plačevati mesečno vnaprej. Gostilne, zajtrkovalnice in vinotoči: Mesečni pavšal znaša za te obrate din 1’— za vsak zatrošarinjeni oziroma potočeni hi vina in piva. Kavarne: Kavarne se uvrste v 3 kategorije, in sicer spadajo: a) v prvo kategorijo vse nočne kavarne in kavarnej ki plačujejo več ko din 45.000'-—, b) v drugo kategorijo spadajo vse kavarne, ki plačujejo do din 45.000'—, c) v tretjo kategorijo spadajo vse kavarne, ki plačujejo do din 30.000'— letne kosmate najemnine oziroma, ki jim je davčna uprava ugotovila najemno vrednost preko v točki a) oziroma do v točki b) in c) navedenih zneskov. Kavarne pod točko a) plačujejo din 600-—, pod točko b) din 400'— in pod točko c) din 200'— mesečnega pavšala. § 11. Za veselice (prireditve), kjer se točijo alkoholne pijače, se odmerja pavšal od števila prodanih vstopnic. Ta pavšal znaša din 0'25 in se plačuje obenem z državno veselično takso ter ga pobira pristojna davčna uprava. § 12. Za plačilo pavšala jamči lastnik ali zakupnik v § 1. omenjenih obratov ali pa prireditelj veselice. § 13- Lastniki oziroma zakupniki gostiln, kavarn, zajtrkovalnic in vinotočev ter prireditelji veselic ne smejo plačila pavšala prevaliti na svoje osebje, sicer se kaznujejo v okviru splošnih predpisov zakona o mestnih občinah. Občinska veselična davščina. Člen 37. Po razglasu c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 3. aprila 1917., št. 719/pr (deželni zakonik za Kranjsko, XIII. kos ex 1917). Od vseh vstopnic, ki so zavezane državni taksi po tar. post. 99.a zakona o taksah, se pobira občinska veselična davščina v izmeri 50% državne takse po cit. tar. postavki. Od tega so izvzete le vstopnice k tekmam športnih društev, kjer se pobira 5%na občinska veselična davščina od cene vstopnic, toda najmanj din 0.10 za vsako vstopnico. Davščino pobira davčna uprava. Občinska veselična davščina na vstopnice in občinske prireditvene takse se ne bodo pobirale v vseh onih primerih, ki jih predvideva zakon o taksah po tarifni postavki 99.a (pripomba 4.), ter v primerih, ki so navedeni v taksnem in pristojbinskem pravilniku k čl. 103., to pa proti potrdilu davčne uprave, da je bila stranka oproščena državne takse po navedenih zakonskih določbah. Občinska veselična davščina na vstopnice v znižani izmeri 5% od cene vstopnic, najmanj pa din 0'10 za vsako vstopnico, plačujejo vsa športna društva od svojih amaterskih tekmovalnih prireditev. Občinsko takse. Člen 38. Na podstavi zakona o pobiranju občinskih taks v Sloveniji, ki je bil razglašen v »Službenih novinah kraljevine SHS«, št. 278 iz 1. 1922., se pobirajo občinske takse, In sicer: a) za tombolo, kegljanje na dobitke, streljanje na dobitke in sploh za vsako igro na dobitke.................................... b) za tekmovalno vožnjo ali tekmovalno jahanje .......................................... c) za prireditev umetnega ognja, baklado in za javne zabavne obhode v preobleki . . č) od godbenih avtomatov, gramofonov, orke-strionov, električnih klavirjev itd. v javnih lokalih za vsako leto........................... d) za predstave v gledališčih, cirkusih in varietejih in za koncerte od vsake predstave e) za predstave telovadcev, panoram, čarodejev in enake umetniške prireditve za vsak dan........................................ f) za predstave posestnikov potovalnih zabavnih podjetij (vrtiljakov, strelišč itd.) ter za predstave marionetnih gledališč na dan ......................................... g) za plesne zabave za vsak dan ..... poleg tega za vsakega godca..................... h) če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se .plača za vsako noč . . . Kadar se pri tem ne prekoračijo 3 ure, se plača za vsako uro po.................... i) za slovesno praznovanje svatbe .... Glede taksne prostosti taks od a) do i) veljajo določbe čl. 37. tega pravilnika. j) 1. Za prostovoljni sprejem tuzemca v domovinsko zvezo od din 100— do 1000'—; 2. za zagotovitev sprejema inozemca v domovinsko zvezo od din 100'— do din 10.000'—. Če nasledujejo prostovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, obenem v domovinski pravici druge osebe, ne sme skupna taksa (rodbinska taksa) presegati štirikratne za eno osebo določene takse. Če inozemec, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, ne dobi jugoslovanskega državljanstva, se mu mora plačana taksa vrniti; k) za podelitev meščanstva od din 1000'— do din 2500'—; 1) za izdajo domovnic, domovinskih listov, se sme poleg državne takse in občinsko takse k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah zahtevati le odškodnina za papir oziroma tiskovino; m) za izdajo poselskih knjižic se plačujejo poleg kolkovine le stroški za tiskovine; n) za uradni prepis sejnega zapisnika, za uradne prepise občinskih proračunov, računov in drugih uradnih spisov, za vsako, čeprav le začeto stran . . . . o) za izdajo spričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil (če se ne plača že občinska taksa k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah) din 150'— 100'— 50'— 100'— 50'— 100— 15'— 75'— 2'— 50'— 12'50 125'— 5'— 5 — din p) občinske takse k državnim taksam po zakonu o taksah. K državni taksi po tarifnih postavkah 1., 2., 3., 4., 5., 6., 79. in 81. zakona o taksah se pobira 50% na. občinska taksa. Tej občinski taksi so zavezane le vloge, prošnje, priloge, pritožbe itd., ki se vlagajo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in katere naj tudi isto poglavarstvo rešuje; j) samostojne občinske takse za posle pri-vatnopravnega značaja. Na vse vloge v poslih privatnoprav-nega značaja, ki bodo prišle na naslov mestnega poglavarstva v Ljubljani, se plača posebna občinska taksa din 5'—, na priloge pa po...................... 2'—. Te takse pa se ne plačajo za vloge, ki se pošiljajo na občinska podjetja, v kolikor se te vloge nanašajo na posle teh podjetij; s) za prostovoljno dražbo premičnin 2% in za izklicevatelja za vsakega začetega pol dne............................................. 20-— š) za prostovoljno zakupodajo nepremičnin 2 %; t) za pse po čl. 39. tega pravilnika. Občinska taksa se mora plačati, če ne prej, najkasneje takrat, kadar se izroči rešitev, ob začetku uradovanja ali kadar kdo uveljavi taksi zavezane pravice. Kdor ukoristi taksi zavezane pravice brez dovolitve (sodelovanja) mestnega poglavarstva ali, če to po predpisih ne bi bilo potrebno, brez prejšnjega naznanila mestnemu poglavarstvu, plača takso v dvojnem znesku. Člen 39. Pravilnik o občinski taksi na pse. § 1. V času od 1. do 39. aprila vsakega leta mora lastnik oziroma posestnik psa na osnovi javnega razglasa pri-Iaviti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani vsakega nad tri mesece starega psa, ki se nahaja na ozemlju mestne občine ljubljanske, in plačati zanj predpisano občinsko pasjo takso, če ta pravilnik ne določa drugače. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev po 30. aprilu, morajo lastniki prijaviti v teku 10 dni nato, ko so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev. Prijaviti je treba tudi vso pse, ki ostanejo samo začasno v ljubljanski občini, in sicer najkasnejo 15. dan, odkar se nahajajo v občini. Prijava se izvrši na predpisani tiskovini, ki jo založi mestno poglavarstvo v Ljubljani. Po izvršeni prijavi in plačilu predpisane takse dobi lastnik za prijavljenega psa predpisano pasjo znamko proti povračilu nabavnih *troškov. §2. Pasje znamke nabavi mestno poglavarstvo, in sicer posebne za pse - čuvaje ter posebne za ostale pse. Na znamki mora biti vtisnjena na eni strani tekoča številka seznama psov in letnica, na drugi strani pa ime* občine. § 3. Znamka mora biti pritrjena na močnem usnjenem ali žičnem ovratniku, ki je težko snemljiv in ki ga mora pes vedno in povsod nositi okrog vratu. Če se znamka izgubi, je lastnik dolžen takoj kupiti nadomestno znamko pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Poleg veljavne pasje znamke ne sme nositi pes na ovratniku nobene druge. § 4. Konjač mora poloviti vse pse, ki nimajo veljavne znamke in se nahajajo na ulicah, trgih in drugih javnih prostorih. Psov brez veljavne znamke pa konjač ne sme odvzeti, če se spremljevalec zadostno legitimira in dokaže s predložitvijo uradnega potrdila, da je predpisana taksa za tekoče proračunsko leto plačana. V tem primeru mora spremljevalec konjaču takoj plačati globo v znesku din 10*— proti potrdilu. Spremljevalca, ki ne more predložiti potrdila o plačani taksi, pa se sicer zadostno legitimira, prijavi konjač občini zavoljo nadaljnjega postopka, t. j. kaznovanja. Psa tudi v tem primeru ne sme odvzeti. Polovljene pse mora imeti konjač tri dni v svoji oskrbi. Ako se v tem času javi njegov lastnik oziroma posestnik in dokaže, da je psa prijavil in . plačal zanj predpisano takso, mu mora konjač psa vrniti, če je pes zdrav in ni sumljiv stekline in če je plačana odškodnina za prehrano. V nasprotnem primeru mora konjač psa pokončati oziroma je pse boljših pasem prodati na javni dražbi v korist mestnega veterinarskega sklada. Brez odškodnine za prehrano mora konjač vrniti psa tedaj, če se dokaže, da ga po § 1. tega pravilnika ni bilo treba prijaviti. § 5- Psi se uvrstijo v dve kategoriji, in sicer v 1. pse-čuvaje in 2. vse ostale pse. Značaj psa-čuvaja se prizna onemu psu, 1. ki čuva stalno priklenjen na verigi gospodarska poslopja oz. skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes pa se mora nahajati stalno izven imovinskih objektov, ki jih mora čuvati in izven stanovanjske hiše svojega gospodarja; 2. ki čuva stalno priklenjen na verigi samotno ležečo nepremičnino svojega gospodarju (stanovanjsko hišo itd.). Kot samotno ležeča nepremičnina pa velja le ono posestvo ali hiša, ki je, merjena od ograje do ograje, oziroma če ograje ni, od stene do stene, oddaljena najmanj 50 m od sosednjih ljudskih bivališč. Psi-čuvaji morejo biti prosti le tedaj, če je prostor, ki ga čuvajo, ograjen in dostopen samo lastniku, njegovi družini in njegovim nastavljenemu; tujim ljudem pa Id po predhodnem pozivu lastnika oziroma njegovih ljudi (zvonec na vratih). Poleg tega mora biti na vseh vhodih v takšne prostore vidno nameščen napis »Pozor, pes-čuvaj k Za psa-čuvaja pa se smatra samo pes, ki je vsaj 35 cm visok. § 6. Občinska taksa na pse znaša letno: 1. za psa-čuvaja . din 10'— 2. za vsakega drugega psa . . . , „ 150'— Lastniki po Jugoslovanski kinološki zvezi priznanih psarn plačujejo ne glede na število psov pavšalno letno takso din 300'—. V takšnih psarnah izleženi mladiči so do izpolnjenega 6. meseca starosti prosti vsake takse, v starosti od začetega 7, do izpolnjenega 12. meseca pa je treba plačati zanje le polovično takso. Glede prijave takih mladičev velja določba § 1. tega pravilnika. § 7. Lastnik oziroma posestnik psa mora na osnovi javnega razglasa plačati pasjo takso za vse proračunsko leto vnaprej do 1. maja vsakega leta. Ce je nastala prijavna dožnost iz katerega koli razloga (§§ 1. in 6.) šele v drugi polovici proračunskega leta, t. j. po 30. septembru vsakega leta, plača lastnik za tisto proračunsko leto samo 50% pasje takse. Za psa, za katerega je bila plačana pasja taksa za isto proračunsko leto že v drugi občini, se porere v Ljubljani le ona eventualno višja razlika, ki obstoji med pasjo takso, določeno v dotični občini in takso, ki je predpisana za Ljubljano. Plačana pasja taksa se v nobenem primeru ne vrača. Ce plača lastnik psa ene kategorije pasjo takso, ne more zahtevati, da se mu dk znamka za psa druge kategorije in da se mu že plačana pasja taksa poračuna. Pasja taksa se od zamudnikov izterja z upravno izvršbo. § 8. Plačevanja pasje takse so oproščeni: 1. Njegovo Veličanstvo kralj in dvor z vsem osebjem; 2. diplomatski in konzularni zastopniki ter pooblaščeni ministri tujih držav; 3. vojaška oblastva za pse, ki se uporabljajo za čisto vojaške namene (kot izvidniki, za prevoz komore, za sanitetno službo Itd.); 4. državna varnostna straža za pse, ki jih uporablja za izključno policijsko službo; 5. lastniki zabavišč oziroma cirkusov za pse, ki jih rabijo pri svojih produkcijah, ako niso stalno v Ljubljani. § D. Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi (§ 1.), kdor krši določbe § 3. tega pravilnika, ali kdor bi se kakor koli skušal izogniti obveznemu plačilu pasje takse oziroma bi si na nepravilen način priskrbel pasjo znamko, se poleg plačila redno občinske pasje takse kaznuje po čl. 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v degiarju do din 900.— ali z •sporom do 30 dni. Prav tako se kaznuje tudi tisti, ki bi prepustil potrdilo o plačani pasji taksi ali pasjo znamko drugemu v uporabo. Občinska taksa od prenosa nepremičnin. Člen 40. Pravilnik za pobiranje občinske takse od prenosa nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Od vsakega prenosa nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske na podstavi katerega koli pravnega naslova se pobira 2% na občinska taksa od iste vrednosti nepremičnine, ki služi kot osnova za odmero državno takse. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 50%na občinska doklada. Občinsko takso oziroma doklado pobira poleg državne takse davčna uprava ter odvaja pobrane zneske mestni blagajni po preteku vsakega meseca. Glede pravnih sredstev veljajo določbe § 143, zakona o mestnih občinah. Glede zastaranja te takse veljajo določbe § 128. zakona o mestnih občinah. Občinska davščina od vrednostnega prirastka nepremičnin (prirastkarina). Clen 41. Prirastkarina se pobira na podstavi uredbe s pravilnikom, ki sta bila objavljena v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 738/98 iz 1.1934., s spremembami, ki so objavljene v čl. 9. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937./38. Navedena uredba se dopolnjuje oziroma spreminja tako, da se na koncu točke 1. § 18.a dostavi besedilo; »Ako stranka temu pozivu ne ugodi, je odmerno oblastvo upravičeno odmeriti davščino po točki 4. tega paragrafa (kontumac).« Dalje se črta drugi odstavek § 20. citirane uredbe in se namesto njega postavi besedilo: »Z vloženim ugovorom oziroma pritožbo se ne zadrži plačilo prirast-karine.« Občinska opominarina. Člen 42. Opominarina se pobira v temle obsegu: 1. Za opomin od vsakega polnega dinarja din 0‘02 2. za rubež od vsakega polnega dinarja . „ 0'02 3. za prodajo od vsakega polnega dinarja „ 0'0l vondar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin din 0'50, za rubež ali prodajo pa najmanj din 5'—. Zamudne obresti. Člen 43. Zamudue obresti za zapadle terjatve se zaračunajo s 6%, vendar pa v vsakem primeru z najmanj din 5'—. Od zneskov do din 20'— se zamudue obresti ne računajo. Mestna trošarina in uvoznina. Člen 44. A. Tarifa za mestno trošarino. Tar. post. Predmet Merilo Odmera din 1 Rum, arak, esenca in arome brez alkohola ali z alkoholom, vinjak, likerji in vse oslajene opojne pijače ter vino z nad 18% alkohola hl° oz. kg 15*— 2 Pripomba : Sem spadajo vsa dišeča žganja, tinkture in vse slične užitne tekočine. Osnova za odmero trošarine pri likerju je od 35% naprej. Špirit in žganje: a) špirit hl° 10’- b) žganje vseh vrst hi® 10- 3 a) Denaturirani špirit .... literr 1-— b) Vse vrste politur in lakov ne glede na dodatek etreko špi-rituoznih kemičnih sestavin v suhem ali mokrem stanju, aceton in eter za industrijsko porabo, špirit za industrijsko izdelavo lekarniških predmetov pod kontrolo uporabe (izdelki so prosti) . . kg oz. liter 1-50 4 Pripomba: Dehidrirani špirit za mešanje bencina je prost mestne trošarine. Vino: a) vino v sodih in medikamen-tozno vino liter 1.50 Pripomba : sem spadajo vinski mošt, vin6ka drozga in medica; b) vino v steklenicah, rebula, teran, vermut in slična vina, izdelana na območju mestne občine liter 3 — c) vermut izvenljubljanski, pro-šek, maraštino, bermet, ba-karska vodica, fruškogorski biser in slično liter 5 — 5 Brezalkoholne pijače: a) sadni mošt liter 0-50 b) vino iz jagod, malinovec in vsi drugi sadni 6oki .... kg 1 — c) limonova, vinska in mlečna kislina, kakor tudi V6e druge sadne kisline in sirupi brez alkohola, sladni izvlečki kakor dioslad, diamalt itd., ogljikova kislina kg 1 — č) brezalkoholne pijače, kolikor niso posebej imenovane, kakor: pokalice, Chabeso in slično bodisi ljubljanskega ali izvenljubljanskega izdelka liter 0-50 6 Pripomba : Sirupe kot surovine za industrijsko proizvajanje predmetov tar. post. 22. je trošariniti po točki d) tar. post. 22. Penina: a) šampanjec in vsa druga vina, ki se penijo ali kipč . . . »teki. V»o 30-— b) domača boljša peneča vina . steki. 7/i« 15-- Tar. post. Predmet Merilo Odmera din 7 8 Pivo . , , , . „ , , . . Kis: liter 1-50 a) navadni in vinski .... od stopnje 010 9 b) kisova kislina (esenca) . . Klavna živina: kg 10-- a) nad 350 kg žive teže . . . b) od 250 kg do 350 kg žive glava 35- teže glava 30 — c) teleta do 250 kg žive teže . glava 20 — 10 č) konji brez razlike .... Drobnica: a) ovni, koze, koštruni, jagnjeta in kozlički nad 12 kg v živem stanju ali nad 8 kg glava 25-— zaklani b) kozlički in jagnjeta pod 12 kg v živem stanju ali pod 8 kg glava 8 — 11 zaklani Prašiči: a) odojki do 15 kg žive teže glava 5- ali 12 kg zaklani b) mladi prašiči od 15 do 75 kg žive teže ali od 12 do 55 kg glava 10-- zaklani c) prašiči nad 75 kg žive teže glava 20 — 12 ali nad 55 kg zaklani . . . Meso, mesni izdelki in vseh vrst masti: a) sveže meso vseh vrst, razsekana divjačina, suho meso, glava 35— 1 klobase ter 6alame .... kg 2 — b) konservirano meso vseh vrst e) prekajena in papricirana sla- kg 4 — nina č) užitna mast vseh vrst, tudi rastlinska in umetna (ceres, kunerol itd.), sveža nasolje- kg 1-50 na slanina d) krvavice, užitni loj, vampi, pljuča, vimena, goltanci, glava, parklji (tudi suhi) in kosti za privago, preproste kg T— salame (brunšviške itd.) . . kg 0-50 e) 1. 6rnjad glava 16-— 2. divja koza (gams) . . . glava 12-- 3. zajec divji 4. jerebice vseh vrst, prepe- glava 4 — lice . . 5. divji petelini, gosi, race, glava 1- fazani glava •2- 6. jeleni, košute glava 60-— 7. divji prašiči glava 20-— 13 8. domači zajec ..... Perutnina: glava 050 a) purani b) ostala perutnina kakor gosi, glava 8- race itd c) mala perutnina: kokoši, pi- glava 2- ščeta, par golobčkov ali grlic glava oz. par 1-- £) jajca Pripomba : Perutnina, uvožena v zaklanem stanju, je zavezana mestni trošarini po tar. poet. 12. a. komad 0-02 i Predmet Menilo Odmera c JZ din 14 Ribe: a) sveže, raki, žabe, polži, suhe ribe, nasoljene, prekajene, marinirane ali vložene, vse ribje konserve in vse vrste užitnih morskih živali . . . kg 2-— b) slaniki, polenovka, sardele, sardine, girice in skuše, eladkovodne ribe belice, pe- čenica, podust, mrena in klin kg 0-50 15 Sadje: a) sveže domače in vse vrste užitnih gozdnih 6adežev, do- mača nepredelana zdravilna zelišča kg 0-25 b) suho domače, limone, rožiči, rožičeva moka, mak, pekmez brez dodatka sladkorja . . kg 0-50 c) marmelade in kompoti vseh vrst, pomaranče In domače 1-50 južnO sadje ter gorčica . . kg č) ostalo južno 6adje (ananas, kokosov oreh itd.), suhe smokve, opremljene za na- kg drobno prodajo . . . . . 3’— d) rozine, smokve sveže, 6uhe, v vencih in za ind. predelavo kg 1-— e) vsi ostali neužitni gozdni sa- deži (divji kostanj, žir, želod itd.) kg 0-03 16 Med brez razlike, tudi v satovju kg 1-— 17 Poljski pridelki in povrtnina: a) krompir, zelje, repa in druge neimenovane okopavine , . kg 0-03 b) drugi poljski pridelki in do- mača povrtnina v svežem stanju (regrat, motovilec, cve- kg 0-05 tača, špinača itd.), borovnice c) suhi fižol, suhi grah ln suha kg 0-06 leča, kislo zelje in kisla repa Č) domača vložena ali konser- kg 0-25 virana zelenjava d) ostala vložena zelenjava in kg 3-— povrtnina, tudi konservirana e) zgodnja sveža zelenjava, oko- pavine in povrtnine od 1. no- kg 0-50 vembra do 31. maja v letu . f) vse vrste žita, koruza, tudi zdrobljena, oves, otrobi in kg 0-05 krmilna moka . . . . .' g) tropine za živalsko krmo . . kg- 0-10 h) sadno drevje in drevje za kg 0-05 nasade i) seno in slama kg 0-04 j) brinje kg o-oi Pripomba: Žito v bil- kah se šteje za slamo. Stelja je prosta. 18 Moka in testenine: a) moka iz žita, krompirja in sočivja vsake vrste, zmleto pšeno, zdrob, ječmenova in ovsena kaša, ajdovo pšeno in kg 0'06 prosena kaša b) vse vrste testenin, kruh, zdrobljeno pecivo in zdrob- ljeni keksi brez dodatka čo- kolade in drugih primesi ter kg 0-25 slično ,••»•»••• 19 Riž in riževa moka ..... kg 0-50 20 Jedilna olja. vosek in sveče: a) trdilno olle vseh vrst, rast- linska in zdravilna o(,a . • kg 1-— Tar. poet. Predmet Merilo Odmera din b) vosek in voščene sveče, stea- j rinove, paratinove in lojeve | 6veče, izdelki iz voska ter : glicerin vseh kakovosti . . kg T- c) stearin, parafin, ribje olje v sodih, vse voščine in odpadki od sveč, satovje kg 0-50 21 Milo: a) navadno za pranje in za industrijske namene v vseh oblikah brez dodatka kozmetičnih sredstev, pralni praški in tekočine za pranje . . kg 0-50 b) toaletno, neparfumirano in parfumirano ter medicinsko milo kg 2 — c) soda (izvzemši za kemično industrijo) kg OTO 22 Pripomba: Soda za kemično industrijo spada pod tar. post. 72. c. Milo, etiketirano v škatlah kot posebna garnitura, brez zveze ali v zvezi z drugimi kozmetičnimi predmeti (s parfumi, pudri ali kremo itd.), je tari-firati po tar. post. 68. b. Čokolada, kakao in kanditno blago: a) čokolada, kakao, izdelki iz njih, vse kanditno blago, V6e vrste slaščic, v kolikor ne spadajo pod točko b), kandirano 6adje in slično . . . kg 4 — b) pecivo, zamočeno delno ali v celoti s čokolado, neapolitan-ke, adria in slične rezine, ne glede s čim so polnjene . . kg 2-— c) vse vrste čajnega peciva in keksi, vse vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo oslajeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse slično pecivo in medičarski izdelki, ki ne izgube po notranji sestavi v primesi z drugimi dodatki značaja povsem močnatega izdelka kg T— č) sladkor za človeško prehrano kg 0-15 d) surovine za industrijsko proizvajanje predmetov tar. post. 22., točk a), b) in c), kolikor niso posebej imenovane, pod kontrolo uporabe . . . kg 0-20 23 Kava in čaj: a) 6urova kava vseh vrst in čaj, preprosto zavit kg 4'— b) kava pražena, tudi zmleta in čaj etiketiran kg 8-— c) kavini izvlečki, kavine mešanice in konserve v vsaki obliki kg 2- č) žitna kava vseh vrst in kavini dodatki (cikorija) . . kg 0-50 24 Vsi delikatesni kolonialni izdelki, posebej ne imenovani . . kg 3-— 25 Mleko in sir: a) sveže mleko in sirčki . . • kg oz. liter OTO b) mlečni praški, kon erve in kg 1- i c H Predmet Merilo Odmera din e) navadni sir v hlebčkih, čajno maslo, maslo in kakao-maslo ter smetana kg 0’50 č) sir, etiketiran kg r— d) fini siri kakor: grana, stra-ehino, gorgonzola, imperial, pristni emendolski, parmezan, chalet itd. . ... . kg 4- 1 26 Melasa: a) melasa in vse surovine za industrijsko izdelavo predmetov, spadajočih pod tar. post. 1. do vštete 27. (izvzem-ši tar. post. 22.) pod kontrolo uporabe kg 0-05 b) melasa za izdelavo špirita pod kontrolo uporabe . . . kg 0-03 i 27 Dišave in začimbe: a) vanilija, tudi umetna, žafran, muškatni oreh in cvet, kapre ■ kg 8-— j i | b) ostale dišave: poper, cimet, koreander, paprika, nageljnove žbice in slično, J uhan, Maggy in slično ..... kg 3 — I 28 I , Mineralne vode: mineralne vode vseh vrst in sifon >a ...... i Liter 0-25 B. Tarifa za me i i Predmet Merilo Odmera din 33 Železo: a) palično, lito in kovno železo, martinovo jeklo, nepredelano, železna žica in železna pločevina nad 5 mm debeline ter odpadki od kovin za industrijsko predelavo . . « kg 0-03 h) oblikovano železo, traverze, železna žica in železna pločevina do 5 mm debeline, pocinkana pločevina, železne cevi in njih deli, žeblji, železni vijaki, konjske podkve v polfabrikatu, poljedelski stroji, kakor: mlatilnice, čistilniki, kosilni stroji, slamoreznice itd kg 0-05 c) izdelki iz železa, kakor: obrtno orodje, drugo orodje, ključavničarski izdelki, stroji in njih deli, železno okovje, navadne železne peči, radiatorji in podzemni kabli, stari stroji in mehanizmi, vzmeti za postelje kg 0'10 j ' i c) železne blagajne, kasete, peči, kopalne kadi in kopalne peči, decimalne tehtnice, železno pohištvo, tudi emajlirano, lijaki emajlirani, kuhinjsko orodje (razne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in sočivja), emajlirane in barvane napisne table, hladilne omare brez motorjev, tiskarski stroji in drugi neimenovani iadelkj iz železa , . . . • . r . kg 1 0-20 1 i 3 H Predmet Merilo Odmera din 29 Cvetje: a) cvetje v lončkih in dekora- tivno grmičevje bto za neto kg o-io b) sveže, vrtno, domače brez razlike, tudi dalmatinsko, od- rezano, proste cvetlične sa- dike, lovorjevo listje in zrna ter slično, dalje divjaki in grmičevje kg 0-50 c) suho cvetje, tudi listi, narav- no ali preparirano ... kg 3'— č) sveže južno cvetje brez raz- like kg 15'— Pripomba: Umetno cvet- je je tarifirati po tar. post. 84. 30 Drva: a) mehka, butare, trske in šota m3 o- b) trda m3 4 — 31 Oglje kg 0'04 32 Premog, koks in bencin: a) premog splošno tona 5'- b) premog za industrijske na- mene tona 2'50 c) koks tona 50-— č) bencin, bencol in pogonski plini, kakor: metan, in slično kg 010 Pripomba : Koks, ki je namenjen za uporabo v li- varnah, plača 50% manj. tno uvoznino. i Predmet Merilo Odmera c a din H d) izdelki iz železa pod 'točka- ma c) in č), ponikljani, po- cinkani, pokromani, medeno platirani, ako ne 6padajo pod višjo tarifno postavko . . . kg 0'25 e) tiskarske črke, gravure in matrice kg 0'25 f) emajlirana, jeklena in po- cinkana kuhinjska posoda . kg 0-15 g) surovo in staro železo za pretapljanje kg 0'01 34 Baker, cink, med, aluminij, cin. svinec, bron in razne zlitine: a) v surovem stanju in v blokih, pločevina, cevi iz gori nave- denih kovin in žica (razen izolirane električne) . . . kg o-io b) izdelki iz kovin pod točko a), izvzeinši aluminij, kakor: na- mizno kuhinjsko orodje, ar- mature in slični ter polizdel- ki iz aluminija, žične krtače in gobe, jeklene stružnice . kg 0-50 c) izdelki iz aluminija, niklja in alpake ter rje prostega jekla vseh vret kg 2 — č) kompletni brivski aparati , kg 3'— d) britvice (gilete) komad o-io e) žepni noži, britve, škarje do 200 g teže, aparati za striže- nje in drsalke kg 2-— Pripomba: Kuhinjsko in namizno posodo in orodje iz. dragocenih kovin, kakor; 03 C-H Predmet Merilo Odmera din 35 iz 6rebra, zlata, kitajskega srebra iti slično je tarifirati po tarifni postavki 84. Elektrotehnični material: a) dinamo-stroji, elektromotorji, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, ventilatorji in vsi ostali motorji in stroji ne glede na pogonsko sredstvo kg 0-40 b) električni in plinski aparati, elektroštevct, avtomati in njih sestavni deli ter slično . • vrednost 3% c) ostali elektrotehnični predmeti, kakor: montirani ležaji, senčniki, izolatorji, razno stekleno in porcelanasto blago, stikala in ostali elektrotehnični material kg 0-50 č) električna Svetila, viseče in namizne električne svetilke in lestenci, tudi v razkloplje-nem stanju vrednost 3 % d) baterije za žepne svetilke ter anode in slično kg 2 — e) svetilke za poulični promet, kakor: avtomobilske, motorne, za kolesa, na olje, karbid in električne ter za vsa druga vozila, tudi v razklop-ljenem stanju kg oz. komad 5-— f) mrežice vseh vrst za svetilke komad 1 — 36 Glasbila in drugi aparati precizne mehanike: a) klavirji, pianini, orgle, harmoniji, orkestrom in druga 6lična glasbila in njih sestavni deli, tudi stari . . . kg 2-— b) gramofoni in njih sestavni deli, gramofonske plošče . . kg 6'— c) fotografski aparati in sestavni deli, tudi stativi vrednost 3 •/ ° /o č) vsi drugi predmeti precizne mehanike, kakor: seštevalni stroji, merilni instrumenti, fizikalni, zdravniški, godalni, pihalni in slični instrumenti, razen električnih, tako kovi-nasti kakor tudi leseni, harmonike, puške in samokresi, vsi sestavni deli navedenih predmetov, kakor tudi strune iz črev, žice in slično, etuiji za godala, kolofonij v škatlah, analitične in avtomatične tehtnice, igralni aparati, registrirne blagajne .... kg G — d) šivalni stroji in stroji za pletenje vseh vrst ter njih se-stavni deli kg r- e) traki za pisalne in slične stroje, tudi kemični vseh vrst . kg 20- f) pisalni stroji in njih sestavni deli, razmnoževalni in kopirni stroji in aparati vseh vrst, tudi leseni . , , . . kg 3-— 87 Vozila: a) osebni avtomobili, letala vseh vrst kg 1-— aa) stari avtomobili in stara motorna kolesa 050 Predmet Merilo Odmera a din JH b) tovorni avtomobili, avtobusi, šasije in karoserije .... kg 0-50 bb) stari tovorni avtomobili, av- tobusi, šasije, karoserije, sta- ri in novi tovorni priklopni avtomobilski vozovi .... kg 0-25 c) ostala motorna vozila, mo- torji za vozila in čolne, mo- torni priklopni sedeži . . . kg 2-— č) kolesa vseh vrst in posamez- ni deli za sestavo in popra- vilo koles, motorjev in avto- mobilov kakor tudi vsi drugi deli za mehanična vozila ter sesalke za kolesa .... kg r— d) otroški vozički brez razlike . kg i-— e) kočije in zapravljivčki . . . kg 0-30 38 Guma, mehki in trdi kavčuk ter izdelki iz njega: a) za avtomobile, motorje, kolesa, otroške vozičke, gumene cevi za škropljenje in slične potrebe, arabska guma, trda in tekoča, vse gumene raztopine, kadilo, gumeni izdelki, tkanine, prepojene s . kavčukom za obrtno in indu- strijsko potrebo kg 1-— b) vsi drugi boljši gumeni iz- delki kakor: glavniki, žoge, igrače, športni, drogerijslci predmeti, galoše, snežni čev- lji vseh vrst in vsa druga obutev iz kavčuka ali dru- gega materiala s podplati iz kavčuka, ostalo blago iz gume in kavčuka ter iz tkanin, prepojenih z gumo ali kavčukom, oblačilni izdelki, ka- terih glavni sestavni del je guma ter vse celuloidne in kg gumene igračke 4'— c) obrtniška lepila vseh vrst ne kg 0-50 glede na tvarino, tudi škrob č) surova guma, mehki in trdi kavčuk, plošče in palice iz celuloida, galalita in bake- kg lita in sličnih umetnih smol 1-— d) gumene pete, gum. podplati kg 2* e) odpadki gume in gumena kg o-io pnevmatika v popravilo . . 39 Azbest, amiant: a) surov in zmlet, v ploščah, kg 1-- čistih vlaknih, ldingerit i.sl. b) azbest v nečistih vlaknih in 0-15 prahu za industrijske namene kg 40 Nafta: a) nafta za pogon in druge po- kg o-io trebe, surovo olje .... b) nattini odpadki kg 0-05 41 Karbid: karbid za razsvetljavo, obrt kg 0-15 in industrijo 42 Olja vseh vrst v tehnične namene : a) olje za mazanje in v vse tehnične in industrijske namene, nečisto ribje olje, koko- sovo olje, terpentin, karbol kg (V20 in slično aa) pokosti (firneži) in laneno 0-30 olie i «••»•••• i kg j" ■ ■ 1 1 Tar. poet.l Predmet Merilo Odmera din Tar. post. 1 Predmet Merilo Odmera din i b) olje antracensko, karbolno, b) fino obdelan kamen in dal- kreozotno, kafrno, anilinsko kg 0-50 matinski marmor v blokih, in drugo slično robniki in kocke za tlako- c) fina etrska rožna in dišeča vanje kg 0-03 olja, vsa druga slična olja ter c) izdelki iz kamna kg 0-05 dišeče vode brez alkohola za 49 48 predelavo kg 10 — Izdelki iz keramičnega materiala (gline, kamene mase, Mast za tehnično uporabo: a) za mazanje, v vse tehnične in porcelana in sličnega materiala) : industrijske namene, neužitni loj, neužitna rastlinska in a) glinasta posoda, surovo izde- lana in preprosto glazirana . kg 0-05 mineralna mast ter domača čreva . . kg 0-10 b) glinasta posoda, fino glazirana ter keramični izdelki, b) čreva tujega izvora, umetna 2 — izvzemši galanterijske in lu- čreva in ostali izdelki iz črev kg ksuzne; kuhinjska posoda in c) vse vrste voščil in čistil za posoda za gospodarske in usnje, les in kovine ter slično kg 2'— obrtne namene, smirkov prah, 44 Barve: karborundum izdelki in glazure za keramično industrijo kg 0-40 a) barve v suhem stanju vseh vrst kg 0-25 c) galanterijski izdelki, kakor: navadne vaze, kipi itd. . . kg 1-— b) barve, mešane z oljem, glicerinom, pokostom (firne- 50 Steklo in stekleni izdelki: žem) ali z drugimi prirod- a) steklo za okna in vrata v nimi snovmi, nadalje vse tablah do 4 mm debeline in barve grafične stroke, ani- stare steklenice kg C-25 linske, brončeve barve, sika- b) žično steklo, steklena opeka, tivi, kiti razredčeni, brunolin kg 0.50 plošče, navadne steklenice. ter vse vrste apreture . . . sifonske in medicinske, ter c) kreda, trda in zmleta, kiti. navadni kozarci kg 0-50 lojevec, grafit in vsi drugi c) steklo za izložbe, steklo bru- rudninski proizvodi, zmleti šeno in matirano, polirano, ali v trdem stanju za indu- mlečno, barvano in slično . kg 0-75 strijsko predelavo, dalje saje, č) ogledala iz 6tekla ter ostali razne smole za stavbene in kg o-io izdelki iz stekla, izvzemši električne izolacije .... luksuzne in ga’anterijske . kg T— č) akvarelne in oljnate umetne barve (tudi v tubah) . . . kg 2'— d) fotografske plošče in zrcala v okviru kg 2'— 45 Mavec (gips): 51 Barometri, termometri in optični a) zmleti in v kosih kg 0-05 izdelki v zvezi z drugim ma- b) izdelki iz mavca (gipsa), ka- terialom, naočniki vseh vrst kor: kipi, plakete in slično . kg 0-50 z opremo ali brez nje in op- 46 Cement: a) cement vseh vrst in 6lične mešanice b) cementni izdelki, heraklitne plošče in ksilolit, okviri, robniki in podstavki za grobe kg 0-02 52 tično steklo, nemontirano . . Žarnice: a) do vštetih 15 W (žarnice za žepne električne svetilke je tarifirati po tar. post. 81 b) . b) nad 15 W do vštetih 75 W . kg komad komad 10- 0-50 1-— ter navadni nagrobni spome- c) ostale žarnice nad 75 W . . komad 2 — niki iz raznih cementnih me- šanic kg 0-05 53 Filmi: c) cementni izdelki v dekora- a) vsi filmi za javna predvaja- tivne namene kg 0-50 nja komad 400-— .Marmor: b) reklamni filmi vseh vrst, ted- 47 niki, predigre in slično od a) neobdelani grški, italijanski dolžine meter 0-50 in koroški marmor, alabaster kg 0-10 Pripomba: Nemi filmi b) neobdelani ostali marmorji, plačajo 50% manj. serpentin, granit in porfir . kg 0-05 54 Papir, karton in izdelki iz njih: c) obdelani marmorji in nlaba- a) navadna lepenka, celuloza in ster iz točke a), razni izdelki papirni odpadki kg 003 iz njih, izvzemši luksuzne . kg 1-— b), časopisni in tiskarski papir, č) obdelani ostali marmorji, ser- navadni pisalni in risalni pentin, granit in porfir ter papir, zavojni papir, tudi na- kiparski izdelki iz njih , . kg 0-25 tiskan, navadno izdelane vre- 48 Kamen vseh vrst: čice za špecerijo in slično, grob karton, barvana in gia- a) neobdelan in prosto obdelan, jena lepenka kg 0-05 vseh vrst, tudi podpeški, les- c) preparirana prešana lepenka nobrdski in ihanski marmor za industrijsko predelavo, v blokih ter odpadki od mar- smirkov papir in rebrasti morja za izdelavo oblog • . kg o-oi karton (zlepljen papir za pa- Tar. Tar. post. Predmet Merilo Odmera din ketiran]e) ter povoščena in druga 6lična platna za knji-govesko stroko kg 0-20 g) konfekcionirani pisarniški papir vseh vrst, pivni papir, navadni, barvan, kopirni papir, napojen 6 parafinom ali kemikalijami vseh vrst, karton, kuverte, pisemski papir in kuverte brez razlike, vse vrste kartonažnih izdelkov, boljše papirnate vrešice, krep-papir, svileni in staniolni papir, vseh vrst tapetniški in pergamentni papir, celofan-papir, šablone za slikarije, geografske in ostale karte, papirne imitacije usnja in slično za tapeciranje pohištva, prevleke raznih predmetov, ves drugi papir, prepariran z voskom (firnežem), katranom ali smolo, papirne tapete in preproge in slično, šolski zvezki brez razlike . kg 0-50 d) tiskovine vseh vrst, vseh vrst papirno reklamno blago, lepaki in letaki, tudi s slikami, tiskane pole za knjige, poslov,,e in ostale knjige, vseh vrst beležnice, žepni, stenski, namizni ko'edarji, navadne slike, podobice, razglednice, fotografije, bloki tiskani in vezani kg 3- e) fotografski papir in fotografski filmi kg 250 Pripomba: Časopisi in periodične revije so prosti uvoznine; f) šolske knjige in učbeniki . kg 1-50 55 Plutovi na: a) navadna plutovina, surova in izolacijske plošče iz plutovine kg 0-15 b) izdelki iz plutovine za predelavo in plošče iz plutovine za polaganie tal . . . . . kg 0-35 c) gotovi izdelki iz plutovine . kg T— č) suhe morske gobe vseh vrst, očiščene in predelane . . . kg 7-50 d) suhe morske gobe za industrijo in predelavo .... kg 3 — 56 Bombaž, juta, lan, konoplja in izdelki iz teh snovi: a) bombaž, juta, lan, konoplja in vata, vse vrste preje iz teh snovi ter odpadki od naravne in umetne svile, vse za industrijsko upora-b o (pod kontrolo uporabe) . kg 0-20 b) isto ter sukanec in nove vreče, uvožene za ambalažo pri izvozu blaga, vse za trgovino kg 0'50 c) tkanine in pletenine iz bombaža, lanu, jute in konoplje v kosih za prodajo na meter, linolej v kosih za prodajo na meter in z odrejeno dolžino, prepojene tkanine, izvzemši tkanine prepojene z gumo in kavčukom, navadni koci in odeje do dobavne cene din 60'— « • • kg 0-75 8, c 03 H Predmet Merilo Odmera din č) izdelki iz tkanin in pletenin iz zgoraj omenjenih snovi z odrejeno dolžino, kakor: navadne brisače, preprosta posteljna pregrinjala, preprosto namizno perilo, preprosti žepni robci in rute, preproste nogavice in perilo, tekači in navadni traki iz omenjepih snovi, tudi vezalke kg 0-75 d) boljše perilo in jopice iz bombaža, jute, lanu in konoplje (pleteno in tkano), kakor: nogavice, rokavice, rute, robci, traki, posteljna pregrinjala, čipke in vezenine, tudi na meter, čepice, pozamenterija, tudi elastična, naramnice, boljše namizno perilo, kakor garniture in servijete, podveze in kravate, koci in odeje nad din 60'— nabavne cene kg 4-— e) oblačilni izdelki, kakor: obleke, plašči iz bombaža, jute in lanu, nepremočljivi plašči, katerih glavni sestavni del je bombaž, juta ali lan . . . kg 6-- f)'prešite odeje iz bombaža, jute, lanu in konoplje . . . komad 3-— g) odpadki bombažnih tkanin, krpe in preja za čiščenje, stare vreče ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz bombaža, jute, lanu fn konoplje . kg 0-10 i 57 Volna in izdelki iz nje: a) volna surova in vse preje iz nje za industrijo (pod kontrolo uporabe) .... kg 0-40 b) isto za trgovino . . . kg T— 1 c) tkanine in pletenine iz volne in polvolne v kosih za p roda j o na meter. . . . kg 1 1-25 č) tkanine in pletenine iz volne in polvolne z odrejeno dolžino, kakor navadne rute, prti, nogavice, preprosto perilo, preprosta posteljna pregrinjala, tekači in slično kg 2 — d) boljše perilo in jopice iz volne in polvolne (pleteno in tkano), kakor: nogavice, rokavice, rute, traki, čipke in vezenine, tudi na meter, čepice, kravate, pozamenterija, tudi elastična, boljše namizno perilo, kakor: garniture in servijete kg 5 — e) oblačilni izdelki, kakor obleke, plašči iz volne in polvolne ter nepremočljivi dežni plašči, katerih glavni sestavni del je volna kg 12-- f) prešite odeje, fini koci ter boljša posteljna pregrinjala iz volne in polvolne . . . kg 5‘- g) odpadki tkanin, krpe in preja za čiščenje ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz volne in polvolne kg 0T0 Pripomba: Za polvol-neno blago velja blago, ki k s H Predmet i Merilo Odmera din 58 vsebuje nad 10—50% volne. Vzorci tkanin in pletenin so prosti. Svila — naravna, umetna, pol-svila in izdelki iz njih: a) naravna in umetna svila, od-motana preja za industrijo in obrt pod kontrolo uporabe, ter svilena vata kg 1 — b) preja iz naravne in umetne svile, opremljena za nadrobno prodajo . . . kg 5’— c) tkanine in pletenine pome-t r u iz polsvile, umetne svile in naravne svile, razen oblek kg 6 — c) izdelki iz polsvile, umetne in naravne svile, kakor: rute, traki, pozamenterija, prti, rokavice, nogavice, kravate, pletene jopice, kepice, naramnice, tudi elastične, Čipke in vezenine, tudi na meter, mrežice, podveze in vse perilo, razen oblek .... kg 10 — d) šivani izdelki iz polsvile, naravne in umetne svile, kakor: obleke, plašči, prešite odeje, zavese, tudi na meter in slično kg 20 — e) niti — zlate, srebrne in iz drugih kovin, pletene ali sukane za vezenje, ostanki iz svilenih tkanin do 40 cm dolžine kg 4 — i 59 Pripomba: Za svileno blago velja blago, ki vsebuje nad 25% svile. Vzorci tkanin in pletenin so prosti. Trdi ovratniki brez izjeme, na-rokvice in naprsniki . . . kg kg 5 — 60 Izdelane dekorativne preproge: a) preproge iz jute, bombaža, volne, izvzemši tekače . . . 6 — b) polsvilene in svilene, perzijske in ostale orientalske preproge kg 12 — 61 Klobučevina, klobuki, kape in čepice: a) klobučevina in polst iz volne ali iz živalskih dlak ter izdelki iz nje, izvzemši' klobuke in kape komad 1 — b) moški in ženski klobuki in slamniki komad 3 — c) kape iz sukna ali platna ter neizgotovljene oblike (tulci) in čepice, v kolikor ne spadajo pod tar. past. 56. d), 57. d) in 58. c), otroški klobuki in slamniki , . . . . komad 1 — č) modne gamašo par 1 — 62 Usnje, kože, kosti, inczdra, rogovi in perje: a) kože, presne in nasoljene . . kg 0-05 b) kože suhe in odpadki iz usnja kg 010 c) navadno usnje za vrhnje dele čevljev in za drugo obrtno uporabo ter podplati . . . kg 0-50 č) kozličje usnje, ševro, lakasto vseh vrst, želvino, antilopno, brokatno, zlate in srebrne kombinacije in slično finejše Usuje y kosih , , , . , kg ir , i c H Predmet Merilo Odmera din d) kosti in mezdra, parklji in rogovi brez razlike in prazne morske školjke ..... kg 005 e) puh kg 5 — f) očiščeno perje (smukano) . kg 3 — g) neočiščeno perje kg r- h) perje za okras ...... kg 10 — 63 Izdelki iz usnja: a) galanterijski izdelki iz usnja, kakor: ročne torbice, kovčegi (tudi iz natopljenih tkanin in vulkan-fibra), obleke, pasji ovratniki, pasovi, gamaše in aktovke, vsa oprema ter dru-. go boljše blago kg 5- b) usnjene rokavice kg 15'— c) šolske torbice iz usnja . . . kg 1 — č) jermeni za vse industrijske namene, vsa konjska oprema, spojke iz živalskih kit in usnja, vsi polizdelki iz usnja ter drugi izdelki za industrijo, obrt in gospodinjstvo . kg 1- d) moški in ženski čevlji jz navadnega usnja ter športni čevlji kg 2 — e) moški in ženski čevlji iz boksa, ševroja in laka ter ženski modni čevlji in polčevlji ne glede na vrsto blaga, tudi semiš in imitacije .... kg 4 — f) navadne vrste moških, ženskih ter otroških platnenih čevljev, preproste sandale, opanke in copate, bakanče, delavski čevlji, okovani in podkovani, otroški čevlji iz usnja do št. 32 (23 cin dolžina) razen čevljev s podplati iz kavčuka (gl. tar. post. 38) kg 1 — 64 Pripomba : Čevlje — svilene ali deloma svilene, atlasne, brokatne, iz bronsi-ranega, pozlačenega ali posrebrenega usnja, ter čevlje, ki se uvažajo preko carinarnice, je tarifirati po tar. post. 84. Pisarniške potrebščine: a) Vse šolske potrebščine, svinčniki v lesu vseh vrst, radirke, žebljički, sponke in slični predmeti, peresniki in slično blago, nastavki za črnilo iz lesa in kovin, pivniki in druga 6lična oprema v lesu in kovinski izdelavi, temu slične garniture, risalno orodje, navadno ali v garniturah, pečatni vosek, tuši in črnila vseh vrst, rdečila, ravnila in kr i vuljniki, risalne deske in slični predmeti kg 040 Pripomba: Polnilna peresa iz trdega kavčuka ali celuloida je tarifirati po tar. post. 38. b), polnilna peresa, zlata ali z zlatom okovana pa po tar. post. 84. b) svinčniki in držala iz gala-lita, celuloida in kovinaeli , kg 2- 65 , (Jambi: a) iz kosti, umetne kosti, celuloida. tpieui. iz blaga iu usai# kg »■- i t.' ' c: H | Predmet Merilo Odmera j din i b) zapestni gumbi v etuijih, razen gumbov iz dragocenih kovin garnitura 5 — c) gumbi iz lesa in železne pločevine bruto za neto . . . kg 1-— Č) gumbi kokosasti (kameni oreh) iz galalita, porcelana, stekla, umetne smole ter ko-vinasti kg 2- 66 Ščetarsko blago: a) krtače, čopiči, omela in izdelki iz živalske dlake in žime kg 1 — b) isto iz rastlinskih snovi . . kg 0-50 e) f i bris, ščetine, žima in živalska dlaka ....... • kg 0-50 č) slamnati podnožniki, metle, sirkove metle in krtače . . kg o-io d) sirkova 6lama in brezove metle ......... kg 0-02 67 Kožuhovina in krzno vseli vrst: a) kožuhovina, strojena in ne-strojena od domačih živali ter polhove in jazbečeve kože kg 1- b) kožuhovina, strojena ali nastrojena od divjačine, domačih živali, delno prikrojena, barvana ali imitirana . . . kg 5'- c) kožuhovina od divjačine, delno prikrojena, barvana ali imitirana kg 8 — č) krznarsko blago od domačih živali, polhov in jazbecev . kg 10- d) i .sto od divjačine kg 20-— e) nagačene živali kg 10 — f) živali za nagačenje .... kg 0'50 68 Pripomba: Dragoceno krzno v kakršni koli obliki je tarifirati po tar. post. 84.; sem spadajo: srebrna lisica, sobolj, nerc, hermelin, plava lisica, kitna zlatica, astrahan, perzijantc itd. Kozmetika: a) parfumi, črtala za ustnice, barva za lase, ličila in kreme za lepotičenje, fina dišeča olja, bruto za neto . . kg 25-— b) puder, kozmetične vode, bri-iantin, pomade in kreme za negovanje kože, toaletno milo v etuijih in slično, bruto za neto ' kg 10 — 69 Antiseptična sredstva: vata v zavojih, bombažna in papirnata, obveze, ovojne tančice, vsa navadna razkužila v suhem ali mokrem stanju (ealierlin in flit), bencinski eter in slično (bruto za neto) kg r— 70 Lasuljarski izdelki kg 2-— 71 Umetno zobovje in zobotehnični instrumenti, ves material, kakor: živo srebro, amalgami, gumi in gutaperča, razni vložki in mavci, mostički, zobne krone, vrtalni stroji električni ali na nožni pogon, sonde, svedri, umetno zobovje kakor tudi zlato v ta na-111611 vrednost 3% i 0 E— Predmet 1 Merilo Odmera din 72 Lekarniške in drogerijske potrebščine: a) dozirana zdravila in lekarniški proizvodi s posebnimi imeni, specialitete ter eter v zdravilne namene, bruto za neto kg 5-- b) razne kemikalije, zdravila, droge in čisti vazelin, ovo-inaltine, salvo-malt, vse dietične prehrane ter vinski kamen za nadrobno prodajo . kg 1-— c) kemikalije vseh vret za industrijo, vse vrste jedkih in kislih tekočin, vinski kamen v industrijske namene, vse vrste soli in slično — tudi smole v industrijske in obrtne namene ter soda za kemično industrijo pod kontrolo uporabe kg 0-05 č) umetna gnojila in galica . . kg o-oi d) kisik in dissous-plin itd. . . kg 0-25 73 Led: navaden in umeten . . . -kg o-oi 74 Kvas in drože kakor tudi vseh vrst pecilni praški .... kg 1-50 75 Sejnena; suhe gobe, rozine, smokve in masline: a) semena za poljske in gozdne pridelke in povrtnina, ku-mna, janež kg 010 b) vse vrste cvetličnih semen . kg 5-— c) gomolji in čebulice za cvetje kg 1-— č) oljnata semena, kakor: laneno, ricinovo in slično . . . kg 0-03 d) suhe gobe kg 015 76 Suha roba in sitarsko blago: a) sitarsko blago za gospodarsko rabo, pleteno blago in boljše pletarsko blago . . . kg 0-50 b) preprosti lesni izdelki domače obrti v gospodinjske namene, suha roba, pletene košarice iz protja in lesa (kot ambalaža) kg 010 77 . Les in izdelki iz njega: a) okrogel les iglavcev in listavcev, žaganje, lubje in vejevje 100 kg 0-60 b) tesan les iglavcev in listavcev kg 0’02 c) rezan les iglavcev, zaboji in vse vrste železniških pragov kg 0-03 č) rezan les listavcev .... kg 0-04 d) oblane deske, zarezane, neobdelane doge in polizdelki, zeljarski sodi iz mehkega lesa, lesna volna in moka, kocke za tlakovanje, šibje, beljeno ali barvano, ročaji za metle in groba stojala za stole . . . kg o-io c) tesarski, kolarski in sodar-ski izdelki iz mehkega in trdega lesa kg 0-30 f) mizarski in rezbarski izdelki iz mehkega Ie6a, pleskani ali nepleskani . . . ... . kg 050 g) mizarski in rezbarski izdelki iz trdega lesa ali furnirani . kg 060 h) furnirji kg 0-50 i) vezane ploščice in parketne deščice, eksotični les, ne glede ua predelavo, tudi trstje u rt H Predmet Merilo Odmera din — surovo ali cepljeno (bambus, španski trskovec, li-gnuin sanctum) itd kg 0-20 j) staro pohištvo v prodajne namene kg 0-05 k) sanke in smuči, tapetniški izdelki kg 1 — 78 Pečarski izdelki: a) vse vrste pečarskih izdelkov, postekleni ali emajlirani (dlaške) kg 0-25 b) porcelanaste plošče za peči, štedilnike in razne obloge . kg 0-40 c) glina (ilovica), kaolin in rude za industrijsko predelavo . . kg 0-03 č) bavksit in slično ter pepeli in izgoretine za rafiniranje . 100 kg 0-60 79 Gradbeni material: a) ves neimenovani gradbeni material, kakor: rabljen gradbeni les, kamenje, gramoz, pesek 100 kg 0-60 b) opeka — zidaki 100 kg 1-25 c) ostali opekarski izdelki — votljaki, strešna opeka in slično — tudi cementna opeka, predmeti za tlakovanje cest, posebej ne imenovani, kakor: cestol, asfalt itd. . . 100 kg 1-75 č) trstje za strope in slično ter strešna lepenka vseh vrst . kg 0-02 d) pesek v industrijske in obrtne namene in izolacijo, pesek za čiščenje, katran in ter . . kg 0-03 e) šamotna opeka in šamotna moka/ kg 0-03 f) pleteno in vezano trstje v stavbne namene . , . , , kg 0-05 80 Vrvarski izdelki: a) vse vrvarske surovine in polizdelki, rafija in navadna kravja dlaka, sisal in dreta . kg 050 b) vsi vrvarski izdelki . . . , kg 1 — c) afrik kg o-io 81 Galanterijski izdelki vseh vrst, kolikor niso posebej imenovani: a) toaletne in zobne krtačke, paste in praški za zobe . . kg 2-— b) izdplki iz lesa, celuloida in gume, iz kovin, iz kosti in umetnih smol, blaga, porcelana in sličnih sestavin, iz mavca, stekla in sličnega, iz slame in papirja, U6nja in usnjenih imitacij, športni predmeti iz lesa, tudi nahrbtniki vseh vrst, kovinasta ogledala, glavniki za česanje iz roženine (domači izdelek), če za te izdelke ni večja odmera po postavkah glede na material kg l-- 82 Posamezni galanterijski izdelki: a) sprehodne palice vseh vret . kg 4 — 83 84 Predmet b) karte za vse vrste iger, domine in slično...................... c) svileni in polsvileni dežniki in sončniki ....................... č) ostali dežniki in sončniki . . d) steklenice thermos ter njih deli................................ e) naprsne igle in zaponke z okraski, kameni, kamneni in slični izdelki, kakor- stekleni biseri za okras obleke, svetilk ter navadna bižuterija . I) vse vrste razstreliv in prazni naboji.............................. g) polni naboji in pirotehnični predmeti............................ Ure: a) ure vseh vrst do din 80'— fakturne cene....................... b) vse ure nad din 80'— fakturne cene............................. c) srebrne, pokromane in tulske ure................................. Č) zlate ure ...................... d) sobne, stenske in konzolne ure ter slične od din 150'— do din 300'— fakturne cene e) iste nad din 300'— fakturne cene................................ f) mehanizmi za žepne ure, stenske in sobne ter ostale ure................................. g) vsi deli, ki spadajo v urarsko in zlatarsko stroko, iz niklja in ameriškega zlata in sličnih zlitin...................... Luksuzno blago: Sem spadajo: vsi izdelki iz žlahtnih kovin, dragega in poldragega kamenja, izdelki iz slonove kosti in imitacij, izdelki iz jantarja, gagata in morske pene, luksuzni izdelki iz biserovi-ne, celuloida, ribje kosti, umetno cvetje vseh vrst in izdelki iz njega, luksuzni izdelki iz stekla in porcelana brez zveze ali v zvezi z drugim materialom, kakor: servisi in njih posamezni deli ter slično, izdelki iz steklenih biserov, koral in sličnega, luksuzni izdelki iz papirja in kartona, kakor: lampijončki, konfeti, korijandoli, albumi, krinke in slično, luksuzni izdelki iz usnja, krzna, ter izdelki iz navadnih kovin, pozlačeni in posrebreni, boljša bižuterija, tkanine, prepletene ali okrašene s ko-vinastimi nitmi ali vložki in slično, luksuzni izdelki iz živalskih tvarin za rezbarstvo in drugi, posebej na imenovani izdelki, dalje vsi posebej ne imenovani dekoralivni predmeti, kakor: gobelini, V6i predmeti, okovani z zlatom ali srebrom ali okrašeni na sličen način, vrh tega anti-kvitete in slično , , . . . Merilo Odmera din igra komad komad kg kg kg kg komad komad komad komad komad komad kg T— 10--5 — 2 — 7-— 1-50 2 — l-— 3 — 5-— 20 — 10-— 25 — 10 — 5- vrednoet 10% C. Pripombe k tarifi za mestno trošarino-uvoznino. 1. a) Za vse predmete, ki se uvažajo v prosta skladišča (§ 41. uredbe o mestni trošarini) in se pozneje izvažajo, razen za blago, prijavljeno in obdačeno za potrošnjo v mestu, ter za blago, prepeljano iz enega v drugo prosto skladišče, se pobira kontrolna pristojbina od 100 kg . din 1'— V skladiščih s stalnim trošarinskim uslužbencem se pobira ta pristoj. ina le v znesku, ki presega določeni ekvivalent za trošarinskega uslužbenca. b) Za pivo, ki se uvaža v mesto, se plača za liter ....................................... „ 0‘05 c) Pri povračilih se plača na račun manipulacijskih stroškov od vrnjene vsote . . 10% Povračajo se le vsote nad din 10‘—. To ne velja za pogrešno zaračunane zneske. č) Za izredno časovno podaljšanje tranzitnih bolet preko roka, določenega v uredbi, se plača od vsote, zaračunane po ustrezni tarifni postavki: 1. za nadaljnjih 24 ur ...... . 10% 2. preko 48 ur...................................... 25% Vendar pa se bolete za trošarinsko blago ne morejo podaljšati preko 5 dni in bolete za uvozninsko blago ne preko 15 dni, v kolikor v posameznih primerih ne sklene trošarinski odbor drugačne olajšave. 2. Za tranzitno blago se pobira pristojbina od 100 kg.......................................... 1'— 3. Za spremljanje tranzitnega blaga se plača: a) v dnevnem času................................. 15'— b) v nočnem času . .............................. 30‘— 4. Za nobeno pošiljko se ne sme pobrati na račun trošarine oz. uvoznine manj ko „ 0'50 5. Za kalo pri vinu in žganju v založnih kleteh veljajo določila čl. 14. pravilnika 0 višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. 6. ToČilcem na drobno, ki nimajo založnih kleti, se dovoljuje ob uvozu vina nad 100 1 v lesenih posodah 1% odpis na mestni trošarini. 7. Mestno poglavarstvo more po sklepu trošarinskega odliora mestnega sveta onim veletrgovcem, ki se v pretežni meri pečajo s trgovino na debelo in blago izvažajo z ozemlja mestne občine, na podstavi utemeljenih prošenj, vloženih v 1 mesecu po preteku proračunskega leta, povrniti del preko din 20.000'— v proračunskem letu 1939.,40. plačane uvoznine. Odstotke povračila kakor tudi trgovinske stroke, ki se morejo s tem povračilom koristiti, določi po pooblastilu mestnega sveta trošarinski oduor po svobodnem preudarku. Mestna trošarina. Člen 45. Uredba o mestni trošarini. I. Splošne določbe. A. Trošarinski predmeti. § 1. Mestna trošarina se pobira po tarifi za mestno trošarino na vse blago ki se uvozi, proizvede ali kakor koli da v promet v mestnem trošarinskem območju radi potrošnje v njem. § 2. Predmeti, za katere se plačuje mestna trošarina, so navedeni v vsakokratni odobreni tarifi za mestno trošarino (trošarinski predmeti, trošarinsko blago). B. Trošarinsko območje. \ § 3. Za mestno trošarinsko ozemlje se smatra ozemlje mestne občine ljubljanske. Če se ozemlje mestne občine ljubljanske razširi, je za trošarinske predmete, kar jih je ob razširitvi v priključenem delu mesta, plačati mestno trošarino. § 4. Meja mestne občine ljubljanske je obenem trošarin-ska meja, ki je označena na glavnih dovoznih cestah z mestnimi trošarinskimi linijskimi odseki. § 5. Vsi trošarinski predmeti se smejo uvažati ali vnašati v mestno trošarinsko območje samo po trošarinskih potih. Za trošarinske poti se smatrajo tiste, ki jih za take proglasi mestno poglavarstvo. Ob teh potih so postavljene mestne trošarinske postaje (linijski odseki, njih poslovalnice in stražnice); pri le-teh se uvaža, prijavlja blago in plačuje mestna trošarina. Na vse inozemsko blago, ki se uvaža v mesto neposredno preko carinarnice, se pobira mestna trošarina pri mestnem trošarinskem linijskem odseku na carinarnici in njenih oddelkih. Na poštne pošiljke, zavezane mestni trošarini, se plačuje trošarina na trošarinskih postajah na poštnih uradih. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v mestno trošarinsko območje po zračnem potu, se prijavljajo in se plačuje zanje trošarina trošarinskim uslužbencem na mestnem aerodromu. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v mestno trošarinsko območje po železnici, se prijavljajo in trošarinijo na trošarinskih postajah na kolodvorih. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v mestno trošarinsko območje po rekah, se prijavljajo in trošarinijo na trošarinskih postajah, za to določenih. C. Trošarinski zavezanci. § 6. Mestno trošarino morajo plačevali proizvajalci, trgovci, prodajalci iu uvozniki trošarinskih predmetov. § 7. Za proizvajalce trošarinskih predmetov se smatrajo tisti, ki jih izdelujejo pod kontrolo v mestnem trošarin-skem območju. § 8. Za prodajalce oziroma trgovce se smatrajo tisti, ki nabavljajo trošarinske predmete, izdelane kjer koli, ter jih prodajajo na drobno ali na debelo v mestnem območju. § 9. Za uvoznike se smatrajo tisti, ki uvažajo v mestno trošarinsko območje trošarinske predmete iz tuzemstva ali iz inozemstva. § 10. Obveznost plačila trošarine nastane: 1. za uvožene trošarinske predmete, ko blago prestopi mestno trošarinsko mejo, 2. za trošarinske predmete, proizvedene v mestnem območju, ko se proizvedejo, 3. za trošarinske predmete, ki so v prostih skladiščih, ko se iz njih dajo v potrošnjo v mestnem območju, 4. za trošarinske predmete v založnih kleteh, ki so jim lastniki istočasno točilci na drobno, ko se iznesejo iz založne kleti zaradi potrošnje. II. Uvoz trošarinskih predmetov. A. Vobče. § H- Noben trošarinski predmet, donesen ali uvožen v mestno območje na kakršen koli način in v kateri koli namen, ne sme priti v mestnem območju v promet prej, preden se ne izvršita prijava in pregled in preden ni plačana ustrezna trošarina na uvozni trošarinski postaji. Trošarinski organi niso dolžni pozivati stranke, naj prijavljajo trošarinske predmete, vendar pa morajo na prošnjo stranke pomagati pri sestavi prijave. § 12. Ako se mestni trošarinski linijski odsek, poslovalnica ali stražnica ne nahaja na trošarinski meji, je treba trošarinske predmete, ki se uvozijo v predel mesta izven omenjenih trošarinskih postaj, najprej pripeljati ali prinesti do njih zaradi prijave, pregleda in plačila mestne trošarine. B. Prijava. § 13. Prijave je podajati pismeno na uradnih tiskovinah, če znaša ustrezna trošarina preko 500'— din, sicer se izvrši prijava ustno. Prijave, pismene ali ustne, morajo biti točne tako v pogledu količine kakor tudi kakovosti in se morajo povsem ujemati s pravim stanjem blaga. Podane morajo biti v merilu, ki ga navaja tarifa za tisto blago. Če stranka ne more podati točne prijave, je količino in kakovost blaga ugotoviti po trošarinskih organih z uradnimi pripomočki. § 14. Za prijavo in njeno pravilnost so odgovorni lastnik, uvoznik in prevoznik blaga po predpisih te uredbe. Vse te osebe so odgovorne tudi, če njih uslužbenci ali poverjeniki blaga ne prijavijo ali ga nepravilno prijavijo. Tro-iarinski organ ni dolžen ugotavljati pravilnost podpisa in istovetnost osebe, ki predloži prijavo. Ob prijavi je predložiti morebitni vozni list oziroma dobavnico. Če stranka predloži vozni list ali dobavnico, iz katerih je razvidna množina in vrsta blaga, pismena prijava na uradnih tiskovinah ni potrebna. V tem primeru se dobavnica pridrži na trošarinski postaji. C. Pregled blaga, odmera in plačilo trošarine. § 15. Ko je prijava predložena, se pregleda blago in plača trošarina. Pregledu mora prisostvovati lastnik, uvoznik ali prevoznik blaga ali njih pooblaščenci. Ako pa bi stranka namenoma ne hotela prisostvovati pregledu blaga, je za odmero trošarine merodajna ugotovitev trošarinskih organov in te ugotovitve stranka ne more osporavati. Stranka, ki meni, da je trošarina odmerjena napačno* lahko zahteva ponovni pregled blaga pri mestnem tro-šarinskem oddelku, V tem primeru mora na svoje stroške predložiti vzorec tistega blaga in nosi tudi stroške pregleda, če se izkaže, da je bila trošarina pravilno odmerjena. Ako pa se stranka z uradno ugotovitvijo ne strinja, se na njeno prošnjo in na njene stroške izvrši kemična analiza v laboratoriju mestnega poglavarstva. To pa ne odloži plačila trošarine, odmerjene pri vstopni trošarinski postaji. § 16. Mestna trošarina se plačuje v gotovini v zakonitem denarju. Najmanjši znesek trošarine je 50 par. Pri proizvajalcih in prostih skladiščih more mestni svet odobriti plačevanje trošarine v rokih ali pavšalno. Plačevanje se mora v teh primerih vršiti, če gre za plačevanje v daljših razdobjih, točno ob odrejenem času. § 17. Mestna trošarina se plačuje po merilu, kakor je to določeno v odobreni tarifi. § 18. Blago, ki ni imenovano v trošarinski tarifi in ni označeno v kakšni njeni postavki, se obdači po postavki, ki je z njim po kakovosti ali uporabnosti najsorodnejša. § 19. Ako je izdelano blago iz raznih snovi, se plačuje trošarina po glavni snovi, ki jo ima predmet v sebi. § 20. Mestna trošarina se zaračunava, kolikor ni drugače odrejeno, po čisti teži, po odbitku tare. Čista vsebina posod se ugotavlja po uradno ugotovljeni cimentaciji, drugače pa po odbitku tare ali stvarni izmeritvi čiste vsebine. § 21. Mestna trošarina se mora plačevati ob uvozu ali vnosu trošarinskega predmeta v mestno območje, oziroma neposredno, ko se da predmet v promet — kolikor ni drugače odrejeno. Trošarino plača tisti, ki blago uvozi ali tisti, ki da predmet v promet. j Za plačilo trošarine pa jamčijo solidarno lastnik, prodajalec, proizvajalec, prejemnik in prevoznik osebno in z blagom, s spravilom in vozilom. Na trošarinske predmete, vnesene ali uvožene v prosta skladišča, se plača trošarina — v kolikor ni drugače odrejeno — ko se blago iz skladišča izvozi ali iznese v mesto. § 22. Mestna trošarina na trošarinske predmete v prostih skladiščih se plačuje pri trošarinskih postajah, ki jih določi mestno poglavarstvo. V primerih, izvzetih iz določb § 5. te uredbe in prednjega odstavka, se plačuje mestna trošarina pri blagajni mestnega trošarinskega oddelka, v kolikor se za vsak posamezni primer ne določi drugače. § 23. Kreditiranje mestne trošarine se načeloma ne dovoljuje, v kolikor tega v izjemnih primerih ne dovoli mestni .svet. § 24. Mestna trošarina se plačuje izključno na uradno priznana potrdila; obliko in vsebino predpisuje mestno poglavarstvo. § 25. Za goveda se pobira trošarina na mestni klavnici. Na teleta, ovce, koze, koštrune in na prašiče se pobira trošarina na uvoznih trošarinskih postajah. Ako je te vrste živina uvožena v mestno območje na sejem, se ob izvozu povrne trošarina, zaračuna se le sejmarina. Ako se uvaža živina v zaklanem stanju, je zaračunati trošarino po teži od kilograma kot od mesa, razen pri zaklanih živalih, namenjenih za izvoz v inozemstvo, kjer je računati trošarino od glave. § 26. Pri uvozu zaklanih govedi, konj, prašičev, telet, ko-štrunov, ovac, koz, rib in perutnine ter mesa je treba predložiti predpisano zdravstveno potrdilo za sveže meso in položiti kavcijo. Stranka dobi poleg plačilne bolete še kavcijsko potrdilo. Kavcija se rabi tudi kot varščina, da stranka pripelje živali ali meso v klavnico na ogled. Kavcije obračunava mestna klavnica. Nevrnjena kavcijska potrdila se obračunavajo neposredno pri mestni blagajni v dobro mestne klavnice. § 27. Kavcij ni pobirati ob uvozu prekajenega mesa, prekajene ali papricirane slanine, topljene masti in mesnih konserv, Če so opremljene s predpisanim zdravstvenim potrdilom za mesne izdelke. Na te predmete se na trošarinskih postajah pobira oglednina namesto kavcije. Trošarinske postaje so dolžne sproti prijavljati mestnemu tržnemu uradu uvoz teh predmetov in navesti naslov prejemnika blaga. Za blago brez zdravstvenega potrdila se položi kavcija, blago pa se pošlje k nadpregledu v mestno klavnico. § 28. Ob uvozu mesa, mesnih izdelkov, slanine, perutnine in masti je zaračunati oglednino po odobrenem proračunu. Kadar se pobere kavcija, ni zaračunati oglednine. Nadalje ni zaračunati oglednine za meso, mast, slanino ali koline do 2 kg, ki jih stranka kupi pri mesarjih izveu mestne meje, ali če uvozi to za lastno družinsko uporabo. To pa ne velja za omenjeno blago, uvoženo v obrtne namene. D. Oprostitve in olajšave. § 29. Mestni trošarini niso zavezani: 1. trošarinski predmeti, ki zapustijo v 24 urah po uvozu mestno območje v neizpremenjenem stanju; 2. trošarinski predmeti, ki so v carinskih, mestnih, javnih in zasebnih prostih skladiščih, dokler ne pridejo iz njih v mesto radi potrošnje v mestu; 3. trošarinski predmeti, ki se odpravljajo iz enega od omenjenih skladišč v drugo. § 30. Mestne trošarine so oproščeni: 1. trošarinski predmeti, namenjeni za uporabo kraljevskega doma, na podlagi izkažila upravnika dvora; 2. predmeti državnega monopola, našteti v zakonu o državnih monopolih, ki se morajo prodajati po stalnih cenah; 3. javne službene pošiljke, ki jih pošiljajo javna oblastva naše države in zastopništva tujih držav medsebojno, ob pogoju vzajemnosti; 4. trošarinski predmeti, ki jih uvažajo poklicni zastopniki tujih držav v zasebne namene, pod pogojem vzajemnosti; 5. trošarinski predmeti, namenjeni za potrebe vojaških edinic (člena 65. in 74. zakona o administraciji vojske in mornarice), na podlagi potrdila pristojnega oblastva; 6. blago oz. vzorci, ki jih jemljejb ljubljanski trgovski potniki na poslovna potovanja ter jih kot take zopet nosijo v mestno območje, s pogojem, da podajo neposredno pred odhodom pri izstopni trošarinski postaji prijavo in točen popis vsega iznesenega blaga oz. vzorcev. Za trgovske potnike se priznavajo le osebe, ki se izkažejo z uradno legitimacijo; 7. v mestu izdelano blago, če se vrača v šestih mesečih od dne izvoza ljubljanskim trgovcem na njihove naslove, ako ne ustreza prejemnikom, s pogojem, da je možno ugotoviti istovetnost izvoženega in vrnjenega blaga; 8. trošarinski predmeti, ki naj se razstavijo na velesejmu ali drugih javnih razstavah, v kolikor se ne dajo za potrošnjo v mestu; 9. vse življenjske potrebščine, ki jih uvozi lastnik ob selitvi, razen alkoholnih pijač; 10. trošarinski predmeti, ki jih na prošnjo oprosli plačila trošarine mestni svet. § 31. Na trošarinsko blago, ki se začasno izvozi iz mestnega območja radi predelave ali izboljšanja in se povrne v treh mesecih od dne izvoza v mestno območje, se pobira ob ponovnem uvozu le 15% redne trošarine po tarifnih postavkah, katere bi bilo uporabljati za blago v stanju, v kakršnem se vrača na mestno ozemlje. Za predelavo blaga, ki je v mestnem ozemlju nemogoča ali otežkočena, moro mestni svet dovoliti posebne izjeme. III. Tranzitni promet, § 32. Tranzitni promet je promet z blagom: 1. ki je prepeljano preko ozemlja mestne občine v teku 24 ur v nespremenjenem stanju; 2. ki je uvoženo v prosta skladišča ali izvoženo iz njih izven mestnega območja; 3. ki je ob uvozu v mestno območje prijavljeno v popravilo ali predelavo in za izvoz v treh mesecih; 4. ki je uvoženo v mestno območje, pa prejemniku ne ustreza, in je vrnjeno pošiljatelju v teku 60 dni od dneva uvoza. § 33. Uvoz tranzitnega blaga je prost plačila trošarine, če se izvrši po predpisih te uredbe, zaračunati pa je tranzitno pristojbino po vsakoletnem odobrenem proračunu, razen za blago, ki je uvoženo v prosta skladišča. § 34. Uvoznik, prevoznik, izvoznik oz. njihov pooblaščenec So dolžni prijaviti trošarinskim organom, da je blago tranzitno, in zahtevati tranzitno boleto. Poleg vrste in količine blaga je treba prijaviti še ime lastnika blaga, njegov naslov, prejemnika blaga s celotnim naslovom ter izstopno trošarinsko postajo. § 35. Za blago, ki ni bilo izrečno prijavljeno kot tranzitno blago, je zaračunati redno trošarino; ta se ne povrne, četudi blago zapusti mestno območje. § 36. Blago, ki je bilo prijavljeno za tranzit, je vpisati na tranzitno boleto. S tranzitne bolete mora biti razvidno: izstavna trošarinska postaja, datum in ura izstavitve izstopna trošarinska postaja, ime lastnika, prevoznika oz. voznika in njegov naslov, ime in naslov prejemnika blaga, vrsta blaga, količina blaga, vrsta spravila (koliko zabojev, vreč, ovojev, kosov itd.), tarifna postavka, deponirana trošarina in odmera tranzitne pristojbine. Tranzitno boleto podpišeta vodja trošarinske postaje in uslužbenec, ki je blago pregledal. Izstopna trošarinska postaja potrdi na boleti izvoz blaga s čitljivim podpisom uslužbenca (uslužbencev), ki je blago pregledal, in vodje trošarinske postaje. Z odpisane tranzitne bolete morata biti razvidna dan in ura izstopa blaga. Tranzitno boleto sme odpisati le trošarinska postaja, ki je na boleti označena. Stranka mora dobiti ob oddaji tranzitne bolete potrdilo, da je boleto oddala. Tranzitno blago je natančno pregledati tako ob uvozu, kakor tudi ob izvozu, po količini, kakovosti in teži Odpis tranzitne bolete je odkloniti: 1. ako ne odgovarja količina in vrsta blaga navedbi na boleti; 2. ako je termin za izvoz potekel in boleta ni bila podaljšana; 3. ako je boleta pomanjkljivo izstavljena ali popravljena; 4. ako je boleta naslovljena na drugo trošarinsko postajo, § 37. Stranka mora na vstopni trošarinski postaji založiti za tranzitno blago varščino v višini redne trošarine; varščina se vrne na izstopni trošarinski postaji. Izjemoma se varščina ne zahteva od popolnoma znanih strank. Za vsako nepravilnost pa v takem primeru odgovarja izsta-vitelj tranzitne bolete, ako se ne ugotovi dejanski krivec. § 38. Vstopna trošarinska postaja sme odrediti po svoji uvidevnosti, da spremljaj tranzitno blago trošarinski uslužbenec. V takih primerih ni zahtevati založitve trošarine, stranka pa mora plačati pristojbino za spremstvo, kakor je določeno v odobrenem proračunu. Pa tudi v takih primerih mora biti blago točno pregledano na vstopni in izstopni trošarinski postaji, blago pa mora biti prepeljano brez zadržka v mestu naravnost na izstopno trošarinsko postajo. § 39. Mestno poglavarstvo sme veljavnost tranzitne bolete podaljšati proti plačilu pristojbine za podaljšanje tranzitnih bolet. Ne more pa podaljšati tranzitnih bolet za trošarinsko blago preko petih dni po uvozu, v kolikor mestni svet ne sklene drugače za posamezne primere ali vrste blaga. Za bolete, ki so sicer veljavne več kot 24 ur (povratno blago, vrnjeno blago), je za vsako podaljšanje, ki presega v uredbi določeni čas, zaračunati 25% redne trošarine kot pristojbino za podaljšanje veljavnosti bolete. § 40. Nepravilna prijava tranzitnega blaga, sprememba vrste ali količine blaga od izdaje tranzitne bolete do izvoza, ponarejanje tranzitnih bolet, pridržavanje takega blaga v mestnem območju in vsaka kršitev predpisov o tranzitnem blagu se more kaznovati po tej uredbi, ne glede na morebitne posledice po kazenskih in drugih zakonih. IV. Prosta skladišča. § 41. Prosta skladišča so zasebna ali javna skladišča, v katerih se smejo hraniti trošarinski predmeti brez plačila trošarine. Prosta skladišča imajo namen olajšati trgovino na mestnem ozemlju. § 42. Prosta skladišča so dvojna: 1. javna, 2. zasebna. Javna prosta skladišča so tista, ki so ustanovljena po zakonu o javnih skladiščih. Vsa druga skladišča so zasebna prosta skladišča. Zasebna prosta skladišča se dele v: 1. prosta skladišča samo za alkoholne pijače (založne kleti), 2. prosta skladišča za alkoholne pijače in za ostale trošarinske predmete. § 43. Prosta skladišča podeljuje mestno poglavarstvo po predhodni odobritvi mestnega sveta na pismeno prošnjo stranke ob pogojih, ki jih smatra v vsakem posameznem primeru za potrebne, da so koristi mestne občine zavarovane. Prosilec za prosto skladišče mora: 1. dokazati, da ima predpisano dovoljenje za obrtno ali trgovsko poslovanje, 2. navesti predmete, ki jih bo shranjeval v prostem skladišču, 3. navesti kraj, kjer bo prosto skladišče, in dokazati, d« prostori ustrezajo predpisom za prosta skladišča, 4. obvezati se, da bo vodil po navodilih mestnega poglavarstva skladiščne knjige tako, da bo vsak čas mogoče ugotoviti stanje trcšarinskih predmetov, 5. imeti v skladišču vse potrebne priprave (posode, uteži in mere) za kontrolo blaga, 6. izjaviti, da bo vsak čas pustil trošarinskim organom dostop v prosto skladišče in ostale prostore, ki so v zvezi s prostim skladiščem, da bo dal na razpolago skladiščne knjige, vozne liste in dobavnice radi trošarin-ske kontrole, 7. položiti predpisano varščino za plačilo trošarine, 8. pristati na morebitno sozaporo skladišča po mestnem poglavarstvu, 9. pristati na stalno trošarinsko kontrolo, ako bi to mestno poglavarstvo zahtevalo, in izjaviti, da bo plačeval za to kontrolo določeno odškodnino, dal na razpolago primerne pisarniške prostore z opremo, preskrbel vse pisarniške potrebščine, skrbel za razsvetljavo in kurjavo, 10. povrniti mestnemu poglavarstvu vse stroške za Uradne tiskovine, 11. izjaviti, da se bo ravnal po vseh predpisih, izdanih za prosta skladišča. § 44. Prostori za prosta skladišča morajo: 1. biti zgrajeni iz trde snovi, 2. biti zavarovani zoper požar, 3. imeti zamrežena okna, 4. biti urejeni tako, da imajo samo en izhod, ki se mora zaklepati z dvojno ključavnico, 5. biti ločeni od prodajnega prostora in delavnice. Založne kleti morajo biti po javni poti ločene od točilne kleti. § 45. Ista oseba sme imeti v mestnem območju na raznih krajih več prostih skladišč. Treba pa je, da si izposluje za vsako skladišče posebno dovoljenje. § 46. Pred podelitvijo prostega skladišča si komisija dveh irošarinskih uslužbencev ogleda prijavljene prostore in sestavi komisijski zapisnik na kraju samem; tega mora Podpisati tudi stranka. Stranka mora pred lokalnim °gledom prostorov položiti na trošarinskem oddelku za vsakega člana komisije komisijsko pristojbino po 50'— din. § 47. Prosto skladišče se more podeliti stranki, ki ima povprečno v zalogi toliko trošarinskega blaga s trošarinsko stopnjo od 0'50 din navzgor, da znaša trošarina nanje Preko 10.000'— din, za trošarinsko blago, na katero znaša trošarinska stopnja pod 0'50 din, pa nad 5.000'— din. V posebnega ozira vrednih primerih more mestni ®vet dovoliti izjeme. Ako se ob pregledu prostega skladišča ugotovi, da v prvem odstavku določena povprečna količina padla pod 25% in lastnik prostega skladišča ne dopolni zaloge v določenem roku, izgubi pravico do prostega skladišča. Za predmete, za katere znaša trošarinska stopnja manj kot 0'05 din, se prosto skladišče ne more podeliti. Isto velja za klavno živino, drobnico, prašiče, sveže meso, perutnino, rake in sveže ribe. § 48. Osebam, ki so bile kaznovane zaradi prestopkov po tej uredbi in od izreka kazni še ni preteklo leto dni, ali ki so bile kaznovane zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja in od izreka kazni še ni preteklo leto dni, se ne more podeliti prosto skladišče. Isto velja za osebe, ki so v stečaju, poravnavi, pod varuštvom ali skrbstvom. § 49. Prosto skladišče se sme odvzeti: 1. ako je bil lastnik kaznovan po tej uredbi zaradi tihotapstva, 2. ako preneha kateri koli pogoj, pod katerim je bilo prosto skladišče podeljeno, 3. ako se v roku enega leta ob pregledu skladišča ugotovi presežek ali nedovoljeni primanjkljaj blaga v prostem skladišču. O odvzemu prostih skladišč sklepa mestni svet. § 50. V prostem skladišču se ne smejo hraniti trošarinski predmeti: 1. za katere je že plačana trošarina, 2. ki lahko zgnijo ali zavro ter s tem utegnejo škodovati ostalemu blagu v skladišču, 3. za katere se ne plačuje trošarina, 4. ki niso last lastnika prostega skladišča, 5. za katere prosto skladišče ni podeljeno. § 51. Trošarinski predmeti, ki so uvoženi v prosta skladišča s stalno trošarinsko kontrolo, morajo biti prijavljeni na vstopni trošarinski postaji. Ta izstavi tranzitno boleto za prosto skladišče. Uvoznik odda tranzitno boleto tro-šarinskemu uslužbencu v prostem skladišču, ki na boleti potrdi prejem blaga in vpiše blago v skladiščne knjige. Vsako količino trošarinskih predmetov, ki kakor koli zapuste prosto skladišče s stalno trošarinsko kontrolo, je prijaviti trošarinskemu uslužbencu v izogib uvedbe kazenskega postopanja, trošarinski organ pa izda plačilno oziroma tranzitno boleto po napovedi stranke. Posojanje ali zamenjava trošarinskega blaga med prostimi skladišči se sme izvršiti samo po prijavah in izpolnitvi tranzitnih bolet. Blago, uvoženo v prosta skladišča brez stalne troša-rinske kontrole, mora biti prijavljeno na vstopni trošarinski postaji, ki izstavi tranzitno boleto. Lastnik prostega skladišča potrdi prejem blaga na hrbtu tranzitne bolete, tranzitno boleto odda najkasneje v teku 24 ur trošarinskemu oddelku, količino prejetega blaga pa vpiše v skladiščne knjige. Ob izvozu ali iznosu blaga iz prostega skladišča brez stalne trošarinske kontrole izda tranzitno boleto lastnik prostega skladišča sam po predpisih za tranzitno blago in upoštevajoč določila § 54. te uredbe. Lastniki prostih skladišč plačujejo kontrolno pristojbino po vsakoletni odobreni tarifi in v rokih, ki jih določi mestno poglavarstvo. § 52. Če so trošarinski predmeti, ki se hranijo v prostih skladiščih, pod zaporo katerega koli oblastva, se ne morejo izvoziti oziroma iznesti, dokler ni zanje plačana mestna trošarina. § 53. Če bi zaradi dolgega ležanja predmetov v prostem skladišču grozila nevarnost, da se pokvarijo in bi trošarina presegla njihovo vrednost, sme mestno poglavarstvo te predmete prodati na javni dražbi in iz izkupička pokriti redno trošarino. § 54. Trošarinski predmeti se smejo izvoziti oziroma iznesti izven mestnega območja (tranzitirati) v vsaki količini le iz takih prostih skladišč, ki imajo stalno trošarin-sko kontrolo. Iz ostalih prostih skladišč pa se sme tranzitirati blago le v izvirnih zabojih in posodah, sicer pa samo v količinah nad 5 kg, v kolikor za posamezne predmete ne odredi mestno poglavarstvo drugače. § 55. V prostih skladiščih ni nikomur dovoljeno predelovati trošarinske predmete, razen v skladiščih žganja, kjer se sme žganje pojačevati, in v skladiščih vina, kjer se sme vršiti potrebno ravnanje za ohranitev vina in pretakanje v steklenice. Če pa se s takim ravnanjem spremeni količina ali predmet ali pri alkoholu jakost, se mora vršiti vedno vpričo trošarinskih organov. § 56. Trošarina na vino, shranjeno v založni kleti, se plača, ko se vino odstrani iz kleti za potrošnjo. Če bi se v založni kleti polnile steklenice z vinom, ki je bilo uvoženo v sodu, je to prijaviti trošarinskemu oddelku in je zaračunati trošarino po ustrezni tarifni postavki. To velja tudi za uvoznike vina, ki nimajo založne kleti. Za navadno vino v steklenicah, ki niso trgovsko zaprte, se ta razlika ne zaračunava. § 57. V prostih skladiščih se smejo rabili le pravilno ci-mentirane posode in uteži po zakonu o merah. To pa ne velja za ležake v založnih kleteh. Ležak je sod, ki je vedno na stalnem mestu in služi samo za shranjevanje. § 58. Trošarinski organi smejo vstopiti v vsa prosta skladišča vsak čas med poslovnimi urami skladišča. Trošarinskim organom je dovoljeno vsak čas med poslovnimi urami popisovati zalogo trošarinskih predmetov v prostih skladiščih, a vedno vpričo lastnika ali njegovega pooblaščenca; le-tcga lastnik prostega skladišča mora določiti, ako sam ne prisostvuje, da se izogne kazenskim posledicam. Popis zaloge se zabeleži v skladiščne knjige in se napravi zapisnik o izidu. Ta zapisnik podpiše tudi stranka, ima pa pravico staviti pismeno svoje pripombe. Ako pa zapisnika ne podpiše in ne stavi pripomb, veljajo ugotovitve trošarinskih organov kot pravilne. Za primanjkljaje mora stranka plačati trošarino, za previške se pa obremeni v skladiščni knjigi. Ako obstoji sum, da je nastal previšek ali primanjkljaj zaradi neupravičenega vskiadiščenja ali iz-skladiščenja ali potrošnje v skladišču samem, se sme uvesti kazensko postopanje, no glede na posledice po § 49., št. te uredbe, § 59. Kadar smatra mestno poglavarstvo za potrebno, s® sme uvesti v prostih skladiščih stalna trošarinska kontrola po sklepu mestnega sveta. Vedno pa mora mestno poglavarstvo uvesti stalno trošarinsko kontrolo, kadar to zahteva stranka. V javnih skladiščih mora biti v vsakem primeru stalna trošarinska kontrola. Stroške za stalno trošarinsko kontrolo nosi lastnik prostega skladišča. Poleg tega nosi vse stroške za primeren prostor za stalno trošarinsko kontrolo, za pisarniško opremo, za pisarniške potrebščine, razsvetljavo, kurjavo itd. V vsakem primeru, tudi ako v prostem skladišču ni stalne trošarinske kontrole, nosi vse stroške kontrole (za registre, tiskovine itd.) lastnik prostega skladišča. § 60. Vsak lastnik prostega skladišča mora prijavljati vskladiščenje in izskladiščenje trošarinskih predmetov po predpisih te uredbe, dalje plačevati redno trošarino, kontrolno pristojbino in morebitne druge, s tem združene stroške in se sploh ravnati po vseh navodilih mestnega poglavarstva, sicer se mu sme prosto skladišče odvzeti. Vsak lastnik prostega skladišča je dolžen vodili skladiščno knjigo po navodilih mestnega poglavarstva in vanjo čitljivo vpisovati vsako vskladiščenje in izskladiščenje blaga. Kdor ne vodi knjig redno in po teh navodilih, se mu sme prosto skladišče odvzeti. Ako predpiše kr. banska uprava ali država za svojo trošarino posebne skladiščne knjige, mora lastnik prostega skladišča voditi skladiščne knjige za mestno trošarino ločeno, ako ni drugače odrejeno. § 61. Mestno poglavarstvo ima pravico vsak čas odrediti sozaporo prostega skladišča po trošarinskih organih. Vendar pa mora v takih primerih urediti tako, da no ovira stranke v poslovanju med poslovnimi urami. § 62. Uradne ure za trošarinske postaje v prostih skladiščih so od 1. maja do 31. oktobra od 7. do 19. ure, v drugem času pa od 8. do 18. ure z dveurnim opoldanskim odmorom. Kadar zahteva lastnik pnostega skladišča od trošarinskih organov delo izven rednega uradnega časa, plača na trošarinskem oddelku pristojbino din 10'— za vsako začeto uro za vsakega trošarinskega organa. Prve pol ure po preteku uradnega časa se ne upošteva. § 63. Koncem vsakega meseca je lastnik prostega skladišča dolžen javiti trošarinskemu oddelku knjižno zalogo blaga zaradi medsebojne kontrole. Vse nedostatke in razlike je lastnik prostega skladišča dolžen urediti in poravnati. V spornih primerih so odločilni vpisi v knjigah trošarinskega oddelka, ako ne more lastnik prostega skladišča verodostojno dokazati, da so njegovi vpisi pravilni. § 64. Lastniku prostega skladišča je dovoljeno jemati vzorce trošarinskega blaga iz skladišča. Za te vzorce pa mora plačati mestno trošarino, Lastniku prostega skladišča je dovoljeno trošarinsko blago po potrebi premeščati iz kraja v kraj, da se ne pokvari. Trošarinsko blago mora biti v prostem skladišču zloženo tako, da je pregled vedno mogoč. § 65. Lastnikom prostih skladišč se priznata osušek in kalo po posebnih sklepih mestnega sveta. Primanjkljaj, ki bi nastal med vožnjo od vstopne trošarinske postaje do prostega skladišča, se ne prizna, razen v posebnega ozira vrednih primerih. Če se trošarinski predmeti v prostem skladišču pokvarijo ali postanejo neporabni in se to uradno ugotovi, se lastnik prostega skladišča za to količino v skladiščni knjigi razbremeni. § 66. Lastnik prostega skladišča mora založiti varščino v višini trošarine na povprečno mesečno zalogo blaga. Varščino je založiti ali v gotovini, ali v hranilnih knjižicah likvidnih denarnih zavodov, ali v garancijskih pismih ali v vrednostnih papirjih po kurzni vrednosti. Le mestni vrednostni papirji se računajo po nominalni vrednosti- Mestno poglavarstvo more delno ali v celoti zaseči založeno varščino, ako lastnik prostega skladišča ne plača dolžnih zahtevkov na poziv mestnega poglavarstva, in obenem zahtevati, da varščino dopolni na določen znesek proti siceršnji izgubi prostega skladišča. .V. Proizvajalci trošarinski h predmetov. A. Obča določila. § 67. V mestnem območju smejo proizvajati trošarinske predmete vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje in predpise te uredbe in drugih predmetnih zakonov ter predpise, ki jih izda mestno poglavarstvo za proizvajalce na mestnem ozemlju. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v proizvajalne namene in ki zaradi tega spadajo pod nižjo tarifno postavko, so pod kontrolo trošarinskih organov. § 68. Proizvajalec trošarinskih predmetov more biti: 1. kdor plačuje mestno trošarino na surovine in izdelke po odobreni tarifi, vendar pa spada pod trošariu-sko kontrolo, 2. kdor plačuje mestno trošarino na surovine in na Polizdelke in je oproščen plačila trošarine na izdelane Predmete. Pod točko 1. tega paragrafa spadajo proizvajalci kisa, alkohola, alkoholnih in vseh brezalkoholnih pijač pod točko 2. pa vsi ostali proizvajalci. B. Dolžnosti proizvajalcev. § 69. * Kdor želi proizvajati v mestnem območju trošarinske Predmete, mora najkasneje 14 dni pred začetkom prodajanja javiti mestnemu poglavarstvu, katere predmete namerava proizvajati, kje bo imel obratne prostore in iz Česa bo predmete proizvajal. § 70. Proizvajalci trošarinskih predmetov so dolžni: 1. da urede in vzdržujejo svoje izdelovalnice, skladišča in ostale poslovne prostore v stanju, kakor je to predpisano za vršitev trošarinske kontrole po zakonu in pravilniku o državni trošarini, s to uredbo in z ostalimi predpisi, 2. da vodijo predpisane knjige, iz katerih je mogoče vsak čas ugotoviti količino nabavljenih surovin za proizvodnjo, količino izdelanih predmetov in količino predmetov, danih v promet, 3. da vsak čas dopuste pregled vseh surovin, polizdelkov in izdelkov v vseh prostorih in skladiščih radi trošarinske kontrole, 4. da redno in v roku, ki ga določi mestno poglavarstvo, prijavljajo količine surovin, polizdelkov in izdelkov in plačujejo mestno trošarino, 5. da nosijo vse stroške trošarinske kontrole. § 71. Ugodnost proizvajalca na mestnem ozemlju se sme odvzeti vsakomur: 1. kdor preneha s proizvodnjo, 2. kdor ne pošilja prijav, ali ne plačuje trošarine v osmih dneh po dospelosti, 3. kdor je bil kaznovan po tej uredbi zaradi tihotapstva. § 72. Noben proizvajalec iz točke 1. §a 68. te uredbe ne sme dati v promet v mestnem območju noben predmet, dokler ni plačana mestna trošarina. § 73. Predmete, za katere je v kontrolne namene predpisano oznakovanje in se dobe brez oznake v prometu v mestnem območju, je smatrati, da so vtihotapljeni in da zanje ni plačana trošarina, če lastnik ne more verodostojno dokazati, da je trošarina plačana. ’ § 74. Vsak proizvajalec iz točke 1. §a 68. te uredbe mora imeti, če je istočasno prodajalec, delavnico oziroma obrtne prostore ločene od prodajalnice. § 75. Za proizvod, ki se da v promet v mestnem območju, plačuje proizvajalec iz točke 1. §a 68. te uredbe mestno trošarino po odobreni tarifi, za uvožene surovine in polizdelke pa po tarifni postavki za proizvajalce, kakor to določi mestni svet v vsakoletnem proračunu. Za izdelke, izdelane v mestnem območju in podvržene mestni trošarini, se mestna trošarina ne zaračuna, ako se izvozijo z mestnega območja in ima proizvajalec ugodnost prostega skladišča. C. Nadzor nad proizvajalci. § 76. Proizvajalcem na mestnem ozemlju, ki izdelujejo trošarinske predmete, omenjene pod točko 1. §a 68. te uredbe, more mestuo poglavarstvo dati ugodnost prostega skladišča ob pogojih, ki jih določa ta uredba za prosta skladišča. Mestno poglavarstvo ima pravico kontrolirati vsako proizvodnjo trosarinskih predmetov v mestnem območju. Zato more po svoji uvidevnosti nastaviti pri proizvajalcu stalno trošarinsko kontrolo pod pogoji, ki so navedeni v tej uredbi za prosta skladišča, ali zahtevati sozaporo prostorov, ali sicer po svoji uvidevnosti nadzirati proizvodnjo. Zato mora proizvajalec prijaviti trošarinskemu oddelku čas (uro), kdaj začne proizvodnjo in kdaj neha Mestno poglavarstvo ima v svrho kontrole pravico vse stroje in proizvajalne naprave zapečatiti za čas, ko se proizvodnja ne vrši, pri tem pa je upoštevati želje stranke v okviru te uredbe, da proizvodnja ne trpi. Delovni čas trošarinske kontrole pri vseli proizvajalcih traja od 1. maja do 31. oktobra od 7. do 19. ure, v ostalem času pa od 8. do 18. ure, z dveurnim opoldanskim odmorom. Kadar proizvajalec zahteva, naj se kontrola vrši izven rednega uradnega časa, mora plačati mestnemu poglavarstvu za izredno delo trošarinskega organa pristojbino po din 10'— za vsako začeto uro, ne glede na značaj proizvodnje in čin kontrolnega organa. Odškodnina za prekourno delo pripada v celoti organu, ki je kontrolo vršil, proizvajalec pa jo plača pri blagajni trošarinskega oddelka. § 77. Trošarinski kontrolni organi so upravičeni zahtevati vsak čas med poslovnimi urami pregled vseh surovin, polizdelkov in izdelkov v vseh prostorih in skladiščih ter pregled knjig, pri tem pa so dolžni najstrože varovati poslovno tajnost. Ako se ob reviziji ugotovi primanjkljaj, mora proizvajalec zanj plačati mestno trošarino. Ako se pa ugotovi previšek, se zanj stranka obremeni v skladiščni knjigi. Za prekomerne previške in primanjkljaje se sme uvesti kazensko postopanje. Ako vrši pri proizvajalcu kontrolo državni finančni organ, rabijo podatki o proizvodnji in prometu, ki jih da državni finančni organ, kot osnova tudi za plačilo mestne trošarine. Pa tudi v takem primeru imajo mestni trošarinski organi pravico kontrole v poslovnih prostorih, če smatrajo to za potrebno z ozirom na koristi mestne občine. § 78. V primerih, kjer se ne more kontrolirati proizvodnja trošarinskih predmetov, je mestno poglavarstvo upravičeno na osnovi praktičnih opazovanj in po morebitnem zaslišanju sodnih izvedencev na stroške stranke določiti približno količino izdelanih trošarinskih predmetov in na tej osnovi odmeriti mestno trošarino. § 79. Določila, ki veljajo za popis zaloge v prostih skladiščih, veljajo v celoti tudi za popis zalog pri proizvajalcih. V spornih primerih so odločilni vpisi v knjigah trošarinskega oddelka, ako ne more stranka verodostojno dokazati, da so ti vpisi napačni. C. Pavšaliranje. § 80. Mestno poglavarstvo more na proizvajalčevo prošnjo odmeriti tudi pavšalno plačevanje trošarine na surovine, polizdelke in izdelke ali pa tudi samo na izdelke. Pa še v takih primerih je proizvajalec dolžen sporočati troša- rinskemu oddelku uvoz in porabo ter prodajo surovin, polizdelkov in izdelkov. Pavšal se plačuje mesečno naprej. V kritje plačila pavšalno odmerjene trošarine sme mestno poglavarstvo zahtevati varščino. D. Proizvodnja posameznih predmetov. § 81. Špirit se sme na ozemlju mestne občine proizvajati le v tovarnah, ki imajo za to potrebno dovoljenje od pristojnega oblastva. Za izdelani špirit, ki se potroši na mestnem ozemlju, mora tvornica takoj plačati mestno trošarino, za špirit pa, ki ga tvornica proda izven mestnega ozemlja, izdaja tranzitne bolete in postopa z njim kakor s tranzitnim blagom. Na surovine za izdelavo špirita se pobira mestna trošarina po tarifni postavki za proizvajalce. Vsa določila prejšnjega odstavka veljajo tudi za tovarne žganja in kisa. Za žganje se smatra destilat drozge in koščičastega sadja z enim ali več zrni, ali sadja, katerega plod je jagoda, nadalje destilat vinskega mošta, brozge ali drozge, korenin, dinj. buč in medice. Žganje je zavezano plačilu mestne trošarine ne le takrat, kadar se proizvaja za prodajo, ampak tudi takrat, kadar ga proizvajajo zasebniki iz lastnih ali tujih surovin za lastno uporabo. Zato je vsakdo, ki na ozemlju mestne občine kuha žganje iz kakršnih koli — lastnih ali tujih surovin — dolžen prijaviti kuho žganja mestnemu poglavarstvu in za žganje plačati mestno trošarino. Mestna trošarina, plačana za surovine, se v tem primeru ne upošteva, ako proizvajalec ne uživa kake ugodnosti za kuho žganja že po posebnem dovoljenju mestnega poglavarstva. § 82. Za denaturirani špirit veljajo ista določila glede mestne trošarine kakor za špirit vobče. § 83. Za špirit, ki se uporablja za izdelavo kisa, se plača trošarina po tarifni postavki za proizvajalce, na kis se pa plača trošarina kot na izdelek po toč. 1. §a 68. te uredbe. Uporaba špirita za kis in izdelovanje kisa na mestnem ozemlju sta pod kontrolo trošarinskega oddelka. Za v'oo, ki se denaturira za izdelavo kisa, se zaračuna mestna trošarina po tarifni postavki za proizvajalce, že plačana trošarina za vino se pa stranki na prošnjo povrne. § 84. Če se proizvajajo na mestnem ozemlju kateri koli drugi predmeti iz špirita, se za špirit zaračunava mestna trošarina po tarifni postavki za proizvajalce. Plačati pa je tudi trošarino za proizvode špirita po odobreni tarifi, v kolikor ta za posamezne predmete ne določa drugače. Predmeti, ki se proizvajajo na mestnem ozemlju iz špirita v zasebne namene, so prosti plačila mestne tro* šarine, proizvajalcem se pa ne vrne plačana trošarina na surovine. § 85. Za pivo, ki se vari na mestnem ozemlju, se pobira mestna trošarina po vsakoletni odobreni tarifi, ko se pivo izskladišči za porabo na mestnem ozemlju. Če se pa pivo izvaža iz mestnega območja, je postopati z njim kakor s tranzitnim blagom. Depoti za pivo se smatrajo za prosta skladišča. Izdelovanje piva in depoti so pod trošarinsko kontrolo. Na surovine za izdelavo piva se pobira mestna trošarina po odobreni tarifi oziroma po tarifni postavki za proizvajalce. § 86. Izdelovanje mesnih izdelkov na mestnem ozemlju ni pod trošarinsko kontrolo, nanje se pobira mestna trošarina samo ob uvozu. To pa ne velja za one industrijske obrate, ki imajo pravico klati živino v lastnih klavnicah. Ti obrati so pod trošarinsko kontrolo, ki jo izvršuje mestno poglavarstvo po načinu, ki velja za ostale proizvajalce. § 87. Pod trošarinsko kontrolo ni izdelovanje pekovskih in medičarskih izdelkov. Trošarina se pobira na surovine po odobreni tarifi. Pač pa je pod trošarinsko kontrolo izdelovanje predmetov iz čokolade, kave in kanditnega blaga. Na povrtnino, okopavine, na poljske pridelke in sadje, ki zraste na mestnem ozemlju, se mestna trošarina ne pobira. § 88. Za izdelovanje drugih predmetov, ki jih ta uredba ne omenja, veljajo splošna določila za proizvajalce na mestnem ozemlju. VI. Trošarinska kontrola. A. Splošno. § 89. Trošarinska kontrola obsega celokupnost vseh predpisov in postopkov, katerih namen je, da se prepreči kakršno koli prikrajšanje mestne trošarine. Trošarinska kontrola obsega vse mestno ozemlje. § 90. Vse trošarinsko blago, uvoženo v mestno območje ali izdelano na mestnem ozemlju, spada pod kontrolo trošarinskega oddelka. § 91. Pod trošarinski nadzor spadajo vse osebe, ki uvažajo ali vnašajo v mestno območje trošarinske predmete, dalje prodajalci, trgovci in proizvajalci trošarinskih predmetov na mestnem ozemlju, kakor tudi vsi njihovi poslovni prostori, skladišča in delavnice, dalje vse surovine, polizdelki in izdelki. Trošarinski organi so upravičeni preiskovati ob uvozu ali vnosu blaga vsa vozila, vse tovore in prtljago potnikov kakor tudi sumljive osebe. Ženske osebe smejo preiskovati samo ženske. Preiskava oseb se sme izvršiti le v uradnih prostorih in to v primeru, če je upravičen sum, da stranka kaj prikriva, če kljub pozivu ne prijavi blaga ali ne pokaže predmetov. § 92. Trošarinskim organom je dopusten dostop v vse poslovne prostore in skladišča v poslovnih urah. Nadalje jim gre pravica vpogleda v skladiščne knjige, tovorne liste in dobavnice, v katere se vknjižujejo in na podlagi katerih se vknjižujejo dobave ali prodaja trošarinskih predmetov. § 93. Vsa prevozna podjetja so dolžna dovoliti trošarin-*kim organom pregled svojih knjig o uvoženem trošarin- skem blagu in dati vsak čas potrebne podatke o uvozu trošarinskih predmetov. Železniški in poštni uradi so dolžni dati na zahtevo mestnemu poglavarstvu vse podatke, da se more ugotoviti, kakšno trošarinsko blago, v kakšni količini, za katero osebo oziroma podjetje je dospelo na mestno ozemlje. § 94. Če obstoji upravičen sum, da je bilo uvoženo ali vneseno na mestno ozemlje trošarinsko blago, ki ni bilo prijavljeno, se sme na mestnem ozemlju zasledovati, ne glede na to, ali je bilo določeno za uporabo na mestnem ozemlju ali za prevoz preko mestnega ozemlja. V takem primeru je zasačeno blago obdačiti kot za potrošnjo na mestnem ozemlju in se sme uvesti kazensko postopanje. Da se v takem primeru blago izsledi in doženejo odgovorne osebe, se sme izvršiti po potrebi hišna preiskava. § 95. Hišna preiskava se sme izvršiti le na podlagi pismenega odloka predsednika mestne občine. Preiskava stanovanj in drugih prostorov se sme izvršiti samo, če je zadosti osnovana domneva, da se najdejo predmeti, ki utegnejo biti važni zaradi neplačila trošarine, ali da se razkrijejo sledovi tihotapstva. Pred preiskavo je stranki vročiti odlok predsednika mestne občine. Hišno preiskavo morata izvršiti najmanj dva trošarinska uslužbenca, eden od njih ,mora biti uradnik. Na zahtevo stranke morata hišni preiskavi prisostvovati dva državljana. Hišna preiskava se sme izvršiti le podnevi, ne prekine se pa, če je v teku preiskave nastopila noč. Hišni preiskavi stanovanj in ostalih prostorov prisostvuje lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma ostalih prostorov; če tega ni, njegov pooblaščenec, če pa tudi tega ni, kdo izmed odraslih domačinov. Hišno preiskavo je izvršiti čim mirneje in dostojneje; upoštevati je dobro ime osebe in strogo varovati vse zasebne tajnosti. S silo se smejo odpreti prostori in shranila le, če stranka ne nudi možnosti za odpiranje. Če se ob preiskavi zaplenijo predmeti, spisi ali računi, je treba gledati na to, da za vsebino ne zvedo neupravičene osebe. O preiskavi je sestaviti takoj zapisnik, podpiše naj ga tudi stranka. § 96.' Preiskovanje tovorov se mora izvršiti po štetju kosov (zunanje preiskovanje) in po količini, vrsti in kakovosti blaga (notranje preiskovanje). Spravila smejo trošarinski uslužbenci odpreti kolikor in kadar je potrebno za ugotovitev kakovosti blaga ali drugih okoliščin za pravilno zaračunanje trošarine. Necimentirane posode je takoj na vstopni trošarinski postaji izmeriti in ugotoviti količino vsebine, v posebnih primerih pa posode zapečatiti radi pregleda na domu. § 97. Če se pri pregledu ugotovi, da se strankina napoved ne ujema z dejanskim stanjem, ali če se pri tranzitnem blagu ugotovi, da se je zmanjšala količina ali spremenila kakovost blaga, se. sme uvesti kazensko postopanje. Če se je količina ali kakovost pri tranzitnem blagu spremenila, je obdačiti vse blago, plačana trošarina se ne povrne. V posebnega ozira vrednih primerih je obdačiti le razliko med blagom, vpisanim na boleti in dejansko izvoženim. § 98- Na vseh ljubljanskih kolodvorih je potnikom izhod dovoljen le pri izhodu, kjer je postavljena trošarinska postaja. Vsak potnik je dolžen prijaviti vrsto in količino trošarinskih predmetov, ki jih nosi sam ali kdo drugi zanj. Ako nastanejo dvomi glede pravilnosti prijave, ako ima stranka večjo količino blaga ali alkoholne pijače, ali ako ima tranzitno blago, mora počakati, da se odpravijo stranke, ki takega blaga nimajo. Vobče pa morajo troša-rinski organi odpravljati stranke na kolodvorih kar najhitreje. Tovorno blago, ki je podvrženo plačilu mestne trošarine in je uvoženo po železnici, morajo stranke prijavljati pri trošarinskih postajah, ki so postavljene v ta namen. Z blagom se postopa kakor na ostalih trošarinskih postajah. Dokler je blago na kolodvorskem ozemlju, se smatra, da ni uvoženo. Če se tako blago pošilja dalje po železnici, ga ni treba prijavljati trošarinskim organom. § 99. Za osebe, ki stanujejo v kolodvorskih poslopjih in za železniške uslužbence veljajo glede prijave blaga in plačila trošarine splošna določila te uredbe. § 100. Blago, ki se uvaža v mesto na čolnih ali na splavih, se sme iztovarjati samo na prostorih, za to določenih, ter se mora prijavljati za to določenim trošarinskim postajam, sicer se smatra, da je podan povod za kazensko postopanje. § 101. Za pregledovanje poštnih pošiljk so postavljeni trošarinski organi na pošti. Ti organi izstavljajo plačilne bolete za plačilo trošarine in te bolete oddajajo poštni upravi; le-ta pobere trošarino po svojih organih in jo obračunava s trošarinskim oddelkom mesečno. Trošarino je odmeriti na podlagi poštne spremnice ali pregleda blaga. Pošiljke, ki jih trošarinski uslužbenci označijo kot nepregledane in na katerih je napisano, da jih lastnik pred prihodom trošarinskih organov ne sme odpreti radi ugotovitve vrste blaga, morajo ostati nedotaknjene do prihoda trošarinskih uslužbencev. Odpiranje takih pošiljk pred prihodom trošarinskih uslužbencev more imeti povod za uvedbo kazenskega postopanja. Ako pa trošarinski uslužbenec ne pride v teku G ur, sme stranka brez njega odpreti pošiljko. Ako pa stranka odpre pošiljko pred določenim terminom, nima pravice zahtevati povračila plačane trošarine po uradni odmeri. sko oznakovanje, se smatrajo za vtihotapljene, v kolikor stranka ne dokaže verodostojno, da je zanje trošarina plačana. Trošarinski predmeti, ki se najdejo v mestnem območju brez potrdila, da je mestna trošarina plačana, se smatrajo za vtihotapljene, ako stranka verodostojno ne dokaže, da je mestna trošarina plačana. Ako stranka dokaže, da je nezatrošarinjeno blago kupila v mestnem območju pri zakonitem prodajalcu, se sme uvesti kazensko postopanje proti prodajalcu. Ako pa je stranka kupila blago od nezakonitega ali neznanega prodajalca, odgovarjata za neplačilo trošarine prodajalec in kupec, ako pa je prodajalec neznan, samo kupec. B. Posebni ukrepi. § 104. Mestno poglavarstvo sme po svoji uvidevnosti ali po odredbi drugih oblastev zahtevati pri uvozu potrdilo o izvoru za trošarinske predmete, glede katerih je to potrebno. § 105. Blago, ki je bilo uvoženo na podlagi potrdila pristojnega oblastva za vojaške edinice, pa ga te iz kakršnih koli vzrokov ne sprejmejo, mora stranka prijaviti radi obdačitve. Za prijavo odgovarjata lastnik blaga in uslužbenec vojaške edinice. VII. Zastaranje. § 106. Naknadno pobiranje trošarine zastara v p?tih letih od dne, ko jo je bilo treba plačati ali prijaviti trošarinske predmete zaradi plačila trošarine. VIII. Povračila mestne trošarine. § 107. Mestna trošarina, plačana na kateri koli osnovi to uredbe, se povrne na pismeno prošnjo osebe, ki je trošarino plačala, ako se ta prošnja vloži v roku'6 mesecev od dne plačila: 1. ako se uradno ugotovi, da se je nepravilno uporabila višja tarifna postavka in je zaradi tega stranka preveč plačala, 2. ako je bila plačana mestna trošarina na mestne trošarine oproščene ali nezavezane predmete, 3. ob denaturiranju predmeta, ako je bila trošarina na nov proizvod ali surovino plačana. Prošnjo je vložiti v roku 6 mesecev od dne izvršenega denaturiranja. Če je potrebna analiza, se izvrši na stroške stranke, 4. za trošarinske predmete, ki se uvozijo v mestno območje, pa naročniku ne ustrezajo, ob pogoju, če naročnik v roku 60 dni od dne uvoza vrne take predmete pošiljatelju, 5. v posebnega ozira vrednih primerih, ako pismeni prošnji ugodi mestni svet. Zoper to odločbo mestnega sveta ni dopustno nikako pravno sredstvo. Mestna trošarina se povrača v gotovini in v zakonitem denarju. Povračajo se le zneski nad 10’— din z odbitkom 10% na račun manipulacijskih stroškov. Vse to pa ne velja za pogrešno zaračunane zneske. O povračilih odloča mestno poglavarstvo, v kolikor ni določeno drugače, in sicer v roku 60 dni od dne, ko je § 102. Za olajšanje trošarinske kontrole in kot dokaz, da je mestna trošarina plačana, rabi: 1. uradno potrdilo o plačani trošarini (plačilna boleta), 2. za predmete, nabavljene v mestnem območju, potrdilo o plačani trošarini ali pa račun, na katerem jo označeno, da je mestna trošarina plačana, 3. za predmete, za katere je predpisano oznakovanje, ta oznaka. , Obliko in način oznakovanja predpiše mestno poglavarstvo. § 103. Trošarinski predmeti, ki se najdejo na mestnem ozemlju brez oznake in za katere je predpisano trošarin- bila vložena prošnja. Stranka mora prošnji priložiti uradno potrdilo o plačani trošarini in zadostne dokaze, da ima pravico do povračila. Zoper odločbo mestnega poglavarstva je možen v roku 8 dni ugovor na mestni svet ljubljanski. Zoper odločbo mestnega sveta je dopustna v 15 dneh od dne vročitve omenjene odločbe pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. Omenjena pravna sredstva se vlagajo pri mestnem poglavarstvu. § 108. V sporih glede plačila mestne trošarine sploh ali glede uporabe poedine tarifne postavke se sme uvesti na pismeno prošnjo stranke preiskava o pravilnosti odmere, plačila in postopanja. Uvedba in tok postopka ne zadržujeta plačila odmerjene trošarine. Za postopanje po tem paragrafu veljajo predpisi prejšnjega paragrafa. § 109. Prošnje za povračilo mestne trošarine so oproščene plačila državne in mestne takse, ako so utemeljene. Ako se ugotovi, da je prošnja neutemeljena, mora stranka doplačati ustrezne takse za prošnjo, priloge in rešitev. § no. O izvršenih povračilih vodi trošarinski oddelek poseben seznam. IX. Trošarinske kazni. A. Trošarinska kazniva dejanja in kazni. § Ul. Za trošarinska kazniva dejanja se smatrajo: 1. tihotapstvo, 2. kršitev predpisov te uredbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih v okviru te uredbe. a) Tihotapstva. § 112. Za tihotapstvo se smatra vsako zadržanje, ki povzroči ali meri na prikrajšanje plačila mestne trošarine. Zlasti je smatrati za tihotapstvo: 1. če se vnesejo ali uvozijo trošarinski predmeti v mestno območje mimo trošarinskih postaj brez prijave in plačila mestne trošarine, v kolikor ta uredba ali predpisi, izdani na njeni podlagi, ne določajo drugače; 2. če se vnesejo ali uvozijo trošarinski predmeti v mestno območje po potih, kjer ni trošarinskih postaj; 3. če se trošarinski predmeti trošarinskemu organu ne prijavijo, pa se zalotijo ob pregledu; 4. če se trošarinski predmeti iz prostih skladišč ali iz poslovnih prostorov proizvajalcev iznesejo, ali izvozijo, ali dajo kakor koli v promet ali potrošnjo brez prijave in plačila mestne trošarine; 5. če se kdo izogne plačilu mestne trošarine s tem, da vnese ali uvozi trošarinske predmete kakor koli skrivaj; 6. če se ugotovi v prostih skladiščih in pri proizvajalcih trošarinskih predmetov primanjkljaj, ki presega priznani osušek ali izgubek; 7. če se vsebina poštne pošiljke na poštni spremnlci nepravilno označi; 8. če se trošarinski predmeti, kt so po kakršni koli osnovi oproščeni plačila mestne trošarine, uporabijo v druge namene, ne pa v tiste, zaradi česar so bili oproščeni; 9, če se trošarinska oznaka, ki je bila že uporabljena, ponovno uporabi; 10. če se pri trošarinskih predmetih, ki se trošarinijo po vrednosti, ta pri prijavi očividno napačno označi. § H3. Storilci kaznivega dejanja tihotapstva se kaznujejo z denarno kaznijo v enkratnem do petkratnem znesku redne mestne trošarine na vtihotapljene trošarinske predmete. Poleg tega morajo plačati redno mestno trošarino na omenjene predmete. Če se izvrše poleg tihotapstva še druga dejanja, kazniva po kazenskih zakonih, se izreče kazen zaradi tihotapstva neodvisno od kazni za omenjena dejanja, ki jih izreko pristojna oblastva. § 114- Nepoznanje ali nepravilno pojmovanje trošarinskih predpisov ne izključuje kazenske odgovornosti. V upoštevanja vrednih primerih pa sme mestno poglavarstvo odmeriti manjšo kazen. § 115. Tihotapljeno trošarinsko blago, vozilo in spravilo se zapleni in rabi v prvi vrsti za plačilo redne mestne trošarine in denarne kazni s pripadki, ne glede na to, kdo je lastnik blaga, in ne glede na to, kdo je storilec tihotapstva. To ne posega v regresne pravice lastnika nasproti obsojencu. §•116. Trošarinski predmeti, vozila in spravila, ki so bili zaplenjeni, se izročijo stranki ali njenemu pooblaščencu v prosto razpolaganje, brž ko plača ali založi v gotovini ustrezno vsoto za redno trošarino in denarno kazen s pripadki. Če gre za živo in pokvarno blago, ga sme mestno poglavarstvo takoj prodati, denar pa se založi do končne rešitve v blagajni trošarinskega oddelka. Ko je postopek končan, oziroma ko postane odločba pravnomočna, se pokrijejo iz tega denarja zahtevki mestnega poglavarstva, morebitni preostanek pa se izroči lastniku najkasneje v treh mesecih od dne, ko je bil postopek končan. Ako lastnika blaga ni moči najti oz. je neznan, se blago proda, iz denarja pa se pokrijejo zahtevki mestnega poglavarstva. Ostanek se po preteku treh mesecev izroči mestnemu ubožnemu zakladu. Zaplenjeno blago so proda na javni dražbi, v kolikor za manjšo količino mestno poglavarstvo v posameznih primerih ne odredi drugače. § 117. Čo izvrši tihotapstvo več oseb, plačajo redno mestno trošarino nerazdelno (solidarno), na denarno kazen se pa obsodijo vsak posebej po stopnji njih kazenske odgovornosti. Kakor storilec se kaznujejo načeloma tudi na-snovatelj, pomočnik in prikrivalec ter razpečevalec vtihotapljenih trošarinskih predmetov in druge udeležene osebe, vendar se srnojo po okolnostih kaznovati mileje. § 118. Ako se izvrši tihotapstvo po prevoznikih, voznikih, pooblaščencih ali uslužbencih lastnika vtihotapljenega blaga, odgovarja za plačilo mestne trošarine in odmerjene kazni s pripadki lastnik omenjenega blaga, ne glede na to, ali je na tihotapstvu udeležen oz. je zanj vedel ali ne. To ne posega v njegove regresne pravice do obsojenca. Ako se vtihotapljeno blago ni zaseglo, odgovarja za plačilo redne mestne trošarine in denarne kazni s pri-padki poleg oseb, omenjenih v § 117., lastnik omenjenega blaga, ne glede na to, kdo je izvršil tihotapstvo. § 119. Ako je lastnik vtihotapljenega blaga družba ali korporacija, odgovarja v smislu zgoraj omenjenih predpisov ona, ne glede na to, kdo je dejanski storilec. § 120. Denarna kazen se zviša za 50 %: 1. ob ponovnem tihotapstvu, ako se izvrši pred pretekom enega leta od dne storitve; 2. če je tihotapstvo izvršeno po sončnem zahodu, a pred sončnim vzhodom. § 121. Otroci, mlajši mladoletniki in nevračunljive osebe se ne kaznujejo. Pač pa so za trošarinska kazniva dejanja storjena po njih, odgovorni njih starši oziroma osebe, ki jih vzdržujejo ali pod katerih neposrednim nadzorstvom so, ako so vedeli za ta dejanja. Te osebe odgovarjajo ob pogojih prejšnjega odstavka tudi za plačilo denarne kazni s pripadki in redne mestne trošarine za osebe, ki so starejši mladoletniki, v kolikor ni mogoče teh zneskov izterjati od dejanskih obsojencev § 122. Če se vtihotapljeno trošarinsko blago nikakor ne more zaseči, se sme izreči kazen po § 113. samo, če so se ugotovile točna količina in kakovost blaga in kazenska odgovornost. Če se količina in kakovost blaga nista mogli ugotoviti, tihotapstvo in kazenska odgovornost pa sta dokazana, se odmeri samo denarna kazen v okviru od din 50'— do din 10.000'—. § 123. Denarne kazni se ob neizterljivosti spremenijo v zaporno kazen. Za vsakih din 50'— kazni se računa 1 dan zapora. Zapor se prestaja na stroške mestne občine v zaporih mestnega poglavarstva, v kolikor ni odrejeno drugače, in sme trajati najmanj 1 dan in najdalj leto dni. Zneski, manjši od din 50'— in ostanki večjih denarnih kazni, manjši od din 50'—, se računajo kot polnih din 50'—. l>) Kršitve. § 124. Za kršitev predpisov te uredbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih na podstavi te uredbe, se smatrajo vsa trošarinska kazniva dejanja, ki se ne morejo smatrati kot tihotapstvo. § 125. Proizvajalci, prodajalci in trgovci s troSarinskimi predmeti, kakor tudi vse druge osebe se kaznujejo za kazniva dejanja, omenjena v prejšnjem paragrafu, kolikor ni določeno drugače, v denarju od din 20'— do din 500'—. § 126. Osebe, ki bi zabranile trošarinskim organom pregled svojih poslovnih prostorov, se kaznujejo s kaznijo, omenjeno v prejšnjem paragrafu. B. Trošariuski kazenski postopek. § 127. Trošarinska kazniva dejanja preiskuje trošarinski oddelek, odločbe pa izdaja predsednik mestne občine v. skladu z določili § 96. zakona o mestnih občinah. § 128. Kazen se odmerja po skrbni presoji vseh okolnosti v okviru, podanem v § 113. § 129. Za postopanje glede trošarinskih kaznivih dejanj veljajo predpisi te uredbe, kolikor pa ti ne zadoščajo, je subsidiarno uporabljati predpise, po katerih postopajo občinska oblastva, in načela zakona o sodnem kazenskem postopanju, kolikor narava trošarinskega kazenskega postopanja ne zahteva drugače. § 130. Nihče ne sme biti kaznovan, dokler ni bil pristojno zaslišan ali zakonito pozvan, naj se brani. Če se stranka kljub dvakratnemu pozivu ne odzove k zaslišanju brez tehtnega opravičila, se sme kaznovati brez zaslišanja. § 131. Kazniva dejanja tihotapstva zastarajo po preteku enega leta od dne izvršitve, ostala kazniva dejanja pa v 6 mesecih od dne izvršitve. Denarne kazni in ostali zahtevki mestnega poglavarstva zastarajo v petih letih od dne, ko postanejo izvršni. Zastarevanje.se prekine z vsakim dejanjem oblastva, ki je naperjeno zoper stranko zaradi preganjanja. Ako stranke ni moči najti ali zaslišati, se zastarevanje zadrži, dokler ovire ne odpadejo. Zastaranje se upošteva uradoma. § 132. Redne mestne davščine se v odločbi odmerjajo vedno po tarifi, ki je veljala ob času, ko je nastala obveznost plačila teh davščin. § 133. Spravilo, ki rabi izključno ali očividno za izvrševanje trošarinskih kaznivih dejanj, se sme odvzeti in se ne povrne kljub plačilu vseh zahtevkov mestnega poglavarstva. Ti predmeti se smejo prodati ter izkupiček oddati mestnemu ubožnemu zakladu, kolikor se v vsakem posameznem primeru ne odredi drugače. § 134. Ako stranka prijavi ali razkrije trošarinsko kaznivo dejanje, se kazensko postopanje zoper njo ne uvede, ako je na dejanju udeležena, ne more pa se koristiti z ugodnostmi § 144. te uredbe. § 135. Pri trošarinskih kaznivih dejanjih tihotapstva se vsak nadaljnji postopek ustavi in izda odločba na podlagi pripoznanja (odpustna izjava), če stranka popolnoma prizna svoje dejanje, se odpove vsaki pravici do pravnih sredstev in plača takoj ali — na prošnjo — v obrokih redno mestno trošarino in denarno kazen ter takso po tar. post. 229. zakona o taksah. Veljavnost odpustne izjave je vezana na svojeročni podpis stranke. Odločbe na podlagi pripoznanja (odpustne izjave) izdajajo trošarinski oddelek meslnega poglavarstva in vodje trošarinskih postaj v okviru pooblastila. V primerih, ko izdajajo odločbe na podlagi pripoznanja vodje trošarinskih postaj, podpišeta odločbo poleg stranke vodja postaje in še en trošarinski uslužbenec kot priča. Taka odpustna izjava je za stranko obvezna takoj po podpisu, trošarinski oddelek pa sme odmerjeno kazen po izvedeni preiskavi spremeniti po svobodni oceni. Tudi pri izdaji odločbe na podlagi pripoznanja je upoštevati določila § 120. § 136. Določila prejšnjega paragrafa veljajo smise'no tudi pri kaznovanju kršitev predpisov te uredbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih v okviru te uredbe (§ 111., toč. 2.). § 137. V primerih neznatnih trošarinskih kaznivih dejanj smejo vodje trošarinskih postaj poleg plačila redne mestne trošarine odmeriti brez izstavitve odpustne izjave na posebno plačilno bolelo primerno doplačilo v okviru pooblastila, danega od mestnega sveta. § 138. Mestno poglavarstvo sme iz tehtnih razlogov obsojencu dovoliti odplačevanje denarnih zneskov, ki jih mora plačati, v obrokih. Ako na dvakratni poziv ne plača dogovorjenega obroka in se mu plačevanje ne odloži še nadalje, se mu ugodnost obročnega plačevanja odvzame. § 139. Za zaprisego prič in izvedencev se naprosi pristojno okrajno sodišče. Zaprisegi lahko prisostvuje uradnik tro-šarinskega oddelka. C. Pravna sredstva. § 140. Zoper odločbo predsednika mestne občine glede trošarinskih kršitev (§ 124. uredbe o mestni trošarini) je dopustna v 15 dneh od dne vročitve pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. Zoper odločbo predsednika mestne občine glede trošarinskih tihotapstev (§ 112. uredbe o mestni trošarini) je dopustna v 15 dneh od dne vročitve pritožba na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. § 141. Pravna sredstva se vlagajo pri prvostopnem ob'astvu; to jih pošlje s pripadajočimi spisi naslovnemu oblastvu. Novi razlogi se smejo v pravnih sredstvih navajati le v toliko, v kolikor jih stranki ni bilo mogoče preje navesti, ker so šele kasneje nastali ali se odkrili. § 142. Rok za izpolnitev denarnih obveznosti znaša 15 dni in začne teči od dneva, ko je odločba postala pravnomočna. § 143. Obnova postopanja je dopustna ob pogojih, ki jih predpisuje zakon o sodnem kazenskem postopku. Predlog za obnovo se mora vložiti uu mestnem poglavarstvu v roku enega leta od dne, ko je postala odločba pravnomočna. Obnova je dopustna tudi v primeru izdaje odločbe na podlagi pripoznanja (odpustna izjava), vendar le uradoma. Č. Razdelitev denarnih kazni. § 144. Denarne kazni zaradi trošarinskih kaznivih dejanj, plačane na podlagi pravnomočne odločbe ali na podlagi odpustne izjave (§§ 111., toč. 1., 2.; 135.) se razdele, in sicer: Vs se izroči skladu za reorganizacijo trošarinske službe, Vs se izroči ovaditelju in V3 zalotitelju oziroma izsleditelju. če je ovaditelj in izsleditelj oziroma zalotitelj ena in ista oseba, se mu od plačane kazni izročita dve tretjini. Če je ovaditelj in izsleditelj oziroma zalotitelj organ finančne kontrole, se izroči ‘/3 skladu finančne kontrole. Denarne kazni razdeli predsednik mestne občine. X. Organizacija trošarinske službe. A. Trošarinski oddelek. § 145. Vse posle mestne trošarine in drugih posrednih davščin mestne občine (uvoznine, tržnine, sejma rine, oglednine, tehtnine itd.) opravlja trošarinski oddelek mestnega poglavarstva. § 146. V področje trošarinskega oddelka mestnega poglavarstva spadajo predvsem tile posli: a) da po svojih organih pobira mestne davščine, omenjene v § 145. te uredbe in jih sproti odvaja finančnemu oddelku mestnega poglavarstva, ki vrši kontrolo nad denarnim poslovanjem; b) da vrši kontrolo nad pravilnim zaračunavanjem teh davščin; c) da s svojimi organi varuje trošarinsko mejo; č) da je po svojih organih v pomoč zdravstveno-poli-cijskim oblastvom; d) da vodi statistične podatke o donosih mestnih posrednih davščin; e) da sestavlja predlog za proračune dohodkov in izdatkov v svoji stroki; f) da izdaja .uredbe za izvrševanje predpisov te uredbe. § 147. Trošarinski oddelek mestnega poglavarstva se deli na: a) upravni odsek, b) kontrolni odsek, c) linijske trošarinske odseke. Linijski trošarinski odseki so na glavnih dovoznih cestah v mesto, na kolodvorih, na carinarnici, na pošti in v prostih skladiščih s stalno trošarinsko kontrolo. Linijskim odsekom so podrejene poslovalnice in stražnice. Število mestnih trošarinskih linijskih odsekov, poslovalnic in stražnic, njih naziv in kraj, kamor naj se postavijo, odreja mestni svet. § 148. Trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva načeluje načelnik trošarinskega oddelka, ki mora biti uradnik finančno-konceptne stroke s predpisanimi strokovni- mi izpiti. Načelnik podpisuje vse rešitve svojega oddelka, v kolikor tega ne vrši predsednik mestne občine ali direktor mestnih uradov, ali pa šefi podrejenih odsekov, ki jih je predsednik v to pooblastil. Načelnik skrbi za pravilnost, enotnost, skladnost in ekspeditivnost poslovanja in vzdrževanja discipline vsega oddelka. § 149. Posameznim odsekom načelujejo šefi odsekov, ki morajo imeti predpisano strokovno izobrazbo. Šefe posameznih linijskih odsekov postavlja načelnik trošarin-skega oddelka, za one šefe linijskih odsekov pa, ki imajo pravico do naturalnega stanovanja, mora postavitev odobriti predsednik mestne občine. § 150. Šefi odsekov morajo voditi svoje posle po navodilih načelnika trošarinskega oddelka, skrbeti za skladnost, enotnost in ekspeditivnost v poslovanju ter za vzdrževanje discipline v svojem delokrogu. B. TroJarinski uslužbenci. § 151. Uslužbenec trošarinskega oddelka, ki bi namerno zaračunaval trošarino in druge davščine nupačno v škodo mestne občine ali v strankino škodo in kršil jasne odredbe tarife oz. te uredbe, se kaznuje po disciplinskih predpisih za mestne uslužbence. Če se pa ugotovi, da obstoji razlog kazenskega postopanja, se izroči stvar pristojnemu sodišču. ) § 152. Podrobnejša določila o organizaciji trošarinske službe, o dolžnostih in pravicah trošarinskih uslužbencev, o razporeditvi zvanj, o pogojih za pridobitev posameznih zvanj itd. ureja, v kolikor tega ne predvideva že službena pragmatika za mestne uslužbence, poseben pravilni!?. C. Nagrade. § 153. Poštni uslužbenci, ki opravljajo posle po § 101. te uredbe, dobe kot nagrado 2 % skupne vsote, ki so jo iz naslova trošarine in drugih mestnih davščin, navedenih v § 145., pobrali. Ostalim javnim uslužbencem, ki bi vršili poleg svojih rednih službenih dolžnosti na prošnjo trošarinskega oddelka mestnega poglavarstva uradne posle po tej uredbi, je dopustno podeliti posebno nagrado. XI. Končne in prehodne od r e d b e. § 154. Lastniki prostih skladišč, ki Jim je bilo prosto skladišče podeljeno po prejšnjih predpisih, morajo v roku 1 meseca, ko stopi ta uredba v veljavo, predložiti dosedanja dovolila o prostih skladiščih v znmenjavo za nova in svoje poslovanje v roku C mesecev urediti po predpisi!) te uredbe. ' § 155. V sporih glede uporabe posameznih določil te uredbe kakor tudi pri pomanjkanju potrebnih določil v izvrševanju trošarinske službe daje navodila za uradno poslovanje mestni svet, § 156. Vsa trošarinska kazniva dejanja, izvršena pred uveljavljenjem te uredbe, se obravnavajo po prej veljavnih predpisih. § 157. Vse ugodnosti, izdane po prej veljavnih predpisih, se ukinjajo, v kolikor niso v skladu 9 predpisi te uredbe. § 158. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo odobre pristojna oblastva, obvezno moč pa dobi z dnem 1. aprila 1939. S tem dnem prenehata veljati naredba o občinski trošarini iz leta 1938. (Sl. list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. marca 1988., št. 159/25) in pravilnik za pobiranje trošarinskih naklad v mestni občini ljubljanski iz 1. 1924., ki je bil odobren z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti (Ur. list z dne 30. decembra 1924., št. 383/23). Mestna uvoznina. Clen 46. Uredba o mestni u v o z n i n i. § L Mestna uvoznina se pobira po tarifi za mestno uvoz-nino, ki je sestavni del uredbe, na vse blago, ki se uvozi ali vnosi v mestno območje. § 2. Uvoznini, predpisani v tarifi, niso zavezani: a) predmeti, ki se V9kladiščijo v mestna in javna skladišča s poslovanjem, urejenim po zakonu o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930.; vendar mora biti blago pod zaporo uprave javnih skladišč. Uvoznina na te predmete se plača, ko se iznosijo ali izvozijo v mestno območje radi predelave ali porabe; b) predmeti, ki se odpravljajo iz enega omenjenih skladišč v drugo; c) motorna vozila po tar. postavki 37. a), b), c), ki se ne mude v mestu dalj ko 10 dni nepretrgoma; č) uvozniii9ki predmeti, ki zapustijo nespremenjeni v 24 urah od uvoza mestno območje. § 3. Mestne uvoznine so oproščeni: 1. predmeti, ki so namenjeni za porabo kraljevskega doma na podlagi tzkazila upravnika dvora; 2. uvozninskl predmeti, ki so last državnega erarja, ako pristojno oblastvo predloži potrdilo, upoštevajoč predpise zakona o državnem računovodstvu; 3. predmeti državnega monopola, našteti v zakonu o državnih monopolih, ki se prodajajo po stalnih cenah; 4. denar, vrednostni papirji in javne službene pošiljke, ki jih pošiljajo javna oblastva naše kraljevine in zastopništva tujih držav medsebojno, pod pogojem vzajemnosti; 5. uvozninski predmeti, ki jih uvažajo poklicni zastopniki tujih držav v zasebne namene, pod pogojem vzajemnosti; 6. uvozninskl predmeti, namenjeni zn potrebe vojaških edinic (čl. 65. in 74. zakona o administraciji vojske in mornarice), na podlagi potrdila pristojnega vojaškega oblastva; 7. blago in vzorci, ki jih jemljejo ljubljanski trgovski potniki na poslovna potovanja ter jih kot take zopet nosijo v mestno območje, s pogojem, da podajo neposredno pred odhodom pri izstopni trošarinski postaji prijavo in točen popis vsega iznesenega blaga oz. vzorcev. Za trgovske potnike se priznajo one osebe, ki se izkažejo z uradno legitimacijo; 8. v mestu izdelano blago, če se vrača v 6 mesecih od dne izvoza ljubljanskim trgovcem na njihove naslove, ako ne ustreza prejemnikom, pod pogojem, da je možno ugotoviti istovetnost izvoženega in vrnjenega blaga; 9. blago, uvoženo v mestno območje v popravilo ali predelavo, ako se v treh mesecih izvozi, proti deponiranju uvoznine po ustrezni tar. postavki. Ako se izvoz ni izvršil v treh mesecih, more mestno poglavarstvo ta rok podaljšati za nadaljnje tri mesece proti plačilu 25 % redne uvoznine kot manipulacjjsko pristojbino; 10. uvozninski predmeti, ki naj se razstavijo na velesejmu ali drugih javnih razstavah, ako se izvozijo v 15 dneb po končanem velesejmu ali razstavi. Za avtomobile in motorna vozila velja rok za izvoz 30 dni po končanem velesejmu; 11. predmeti, ki se uvozijo iz inozemstva na velesejem in se po 6 mesecih po končanem velesejmu izvozijo v inozemstvo, ako velesejmska uprava jamči za plačilo mestne uvoznine; 12. predmeti, ki so bili izvoženi z mestnega ozemlja radi razstavitve, če se vračajo v treh mesecih v mestno območje, pod pogojem, da so bili pri izvozu na trošarinski postaji prijavljeni in točno popisani in če je možno ugotoviti istovetnost; 13. starine, znanstveni in umetniški predmeti, če so namenjeni za javne zbirke ali naučne namene; 14. nedokončana umetniška dela ljubljanskih umetnikov, ako se umetnik izkaže z izkaznico strokovnega društva; 15. rabljeno pohištvo in rabljeni predmeti hišnega gospodinjstva pri selitvi; 16. staro perilo, obleka in ostali predmeti, ki jih rabijo potniki zase na potovanju; 17. perilo, ki se izvaža radi pranja, ko se vrača na mestno ozemlje; 18. spravila ljubljanskih trgovcev, ki jih dobe kot svojo lastnino vrnjena; 19. predmeti (orodje) ljubljanskih obrtnikov, ki se uporabljajo izven mestnega območja, če ni preteklo od dneva izvoza oziroma iznosa več ko šest mesecev. Za te predmete je treba predložiti pred izvozom (iznosom) izstopni trošarinski postaji pismeno prijavo v dvojniku in popis predmetov. Na utemeljeno prošnjo, podano pred pretekom predpisanega roka, se ta rok more podaljšati brez plačila pristojbine za podaljšanje; 20. vzorci brez vrednosti, ki so uvoženi v reklamne namene; 21. motorna vozila trgovcev z motornimi vozili, ako se v teku treh mesecev izvozijo in trgovec izvoz zadostno dokaže. 2e plačana oz. deponirana uvoznina se povrne Po odbitku 10 % od plačane uvoznine plačniku na posebno prošnjo; 22. panji s čebelami, ki jih vozijo na pašo izven mestnega območja, ko se vračajo v mesto, pod pogojem, da so bili ob izvozu trošarinski postaji prijavljeni. § 4. Blago, ki je zavezano mestni uvoznini, se mora vnašati ali uvažati v mestno območje samo po trošarinskih potih, ki vodijo mimo trošarinskih postaj, ki so kot take vidno označene. Uvažati ali vnašati blago v mesto po drugih potih in stranpotih, ki ne vodijo mimo teh postaj, je prepovedano. § 5. Kdor koli uvozi ali vnese v mesto blago, zavezano plačilu uvoznine, mora uvoz blaga prijaviti pri trošarin-skib postajah in označiti vrsto in količino blaga. Prijava je lahko ustna ali pismena; pismena je obvezna, če znaša uvoznina nad din 500'—. Prijave morajo biti točne tako v pogledu količine kakor kakovosti in se morajo povsem ujemati s pravim stanjem blaga. Za prijavo odgovarjata lastnik in uvoznik blaga solidarno. Trošarinski organi niso dolžni ugotavljati pravilnost podpisa in istovetnost osebe, ki predloži prijavo. Po izvršeni prijavi se izvrši pregled blaga in pobere uvoznina. Pregledu blaga mora prisostvovati uvoznik ali lastnik blaga. Stranka, ki meni, da je uvoznina zaračunana na trošarinski postaji napačno, lahko zahteva nadpregled blaga pri trošarinskem oddelku mestnega poglavarstva. V tem primeru mora ob svojih stroških prinesti vzorec spornega blaga na trošarinski oddelek ter nosi tudi stroške analize, če se izkaže, da je bila uvoznina pravilno pobrana. To pa ne odloži plačila uvoznine, zahtevane pri vstopni trošarinski postaji. Uvoznina se plača takoj ob uvozu ali vnosu blaga v mestno območje. Na predmete, vnesene ali uvožene v javna skladišča, se plača uvoznina istočasno, ko se izvozi ali iznese iz skladišča, razen če ni odrejeno drugače; vendar mora uvoznik v tem primeru založiti pripadajočo uvoznino, ki se mu povrne po odpisu bolete. Uvoznino plača oni, ki pošiljko uvozi. Za plačilo uvoznine pa jamčijo solidarno prejemnik, lastnik in voznik z blagom in vozilom v izogib posledic § 12. § 7. Naknadno pobiranje uvoznine zastara v petih letih od dne, ko jo je bilo treba plačati ali prijaviti blago za plačilo uvoznine. § 8. Uvoznina se plača po uvozninski tarifi, ki je sestavni del tarife za mestno trošarino in uvoznino, in sicer od tarifne postavke 33. do 84. Blago, ki v tarifi ni imenovano, se obdači z uvoznino po tar. postavki, ki mu je po kakovosti in uporabi najsorodnejša. Kolikor je izdelano blago iz raznega materiala, se plača uvoznina po glavnem materialu, ki ga vsebuje predmet. § 9. Uvoznina se zaračunava za vsako vrsto blaga posebej, in sicer: po teži, komadu, jakosti, merilu ali po odstotku vrednosti blaga, kakor je to določeno v odobreni tarifi. § 10. Stranke, ki imajo obsežen uvozni promet (tvornice, veletrgovine, podjetja itd.) in ki žele plačevati uvoznino v mesečnem ali letnem pavšalu, vložijo prošnjo pri mestnem poglavarstvu, ki jo prouči in predloži v sklepanje mestnemu svetu. Dogovorjeni in odobreni pavšal je plačljiv mesečno vnaprej; v nasprotnem primeru izgubi stranka pravico do pavšala. § lt Ze plačana uvoznina se vrača samo, če je dokazano, da se je pogrešno ali neupravičeno odmerila, in sicer na pismeno zahtevo (prošnjo) osebe, ki jo je plačala ter v roku 180 dni od dneva, ko je bila plačana. Po preteku tega roka zapadfe pravica do povračila. V primeru, da je bila uvoznina previsoko odmerjena, se presežek povrne ob istih pogojih. § 12. Vsi tihotapski prestopki, posebno pa opustitev prijave o uvozu blaga, nasilen uvoz blaga in prikrajšanje plačila uvoznine, prikrivanje ali tihotapstvo blaga, poškodovanje uradnih pečatov in sploh vsa dejanja, s katerimi se prikrajša mestna davščina, ovira ali otežkoča kontrola, se kaznujejo poleg plačila redne davščine z do desetkratnim zneskom prikrajšane uvoznine, ki se v primeru neizterljivosti pretvori v kazen zapora; računajoč 50‘— din za en dan zapora. Če se izvrše poleg teh prestopkov še druga dejanja, kazniva po kazenskem zakonu, se izvrši kazen po tej uredbi nezavisno od kazni, ki jo izreče kazensko sodišče. Za kršitev predpisov te uredbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih na podstavi te uredbe, se smatrajo vsa uvozninska kazniva dejanja, ki se ne morejo smatrati kot tihotapstvo. Proizvajalci, prodajalci in trgovci z uvozninskimi predmeti kakor tudi vse druge osebe se kaznujejo za kazniva dejanja, omenjena v prejšnjem odstavku, kolikor ni določeno drugače, v denarju od 20'— din do 500'— din. Nihče ne sme biti kaznovan, preden ni bil zaslišan ali zakonito pozvan, da se zagovarja. Če se storilec kljub dvakratnemu pozivu ne odzove k zaslišanju, izostanka pa ne opraviči s polno verjptnimi dokazi, se mu izreče kazen brez zaslišanja. Prestopki tihotapstva zastarajo v enem letu od dneva izvršitve, prestopki kršitev uvozninskih predpisov pa v 6 mesecih od dne izvršitve. Zastarevanje se prekine z vsakim dejanjem oblastva, ki je naperjeno zoper storilca radi preganjanja. Izvršilni odloki in odredbe glede kazni zastarajo po preteku 5 let od dneva, ko postanejo izvršne. Za plačilo redne in kazenske uvoznine se blago in vozilo ali posoda, s katero je izvršeno kaznivo dejanje, ne glede na to, čigava last sta vozilo ali posoda, takoj zaplenijo ter se na stroške in škodo storilca prodajo na javni dražbi. Če storilec poravna redno in kazensko uvoznino, se mu vrnejo blago, vozilo in posoda v prosto razpolaganje. § 13. Kazen, predpisana v § 12. te uredbe, se zviša za 50%. če ponovi storilec dejanje pred pretekom enega leta, ali če se je dejanje tihotapstva izvršilo po sončnem zahodu ali pred sončnim vzhodom. § 14. V primeru, da se količina in kakovost blaga nista mogli ugotoviti, tihotapstvo in kazenska odgovornost pa sta dokazana, se kaznuje storilec z denarno globo 50'— din 1 do 10.000'- din. I § 15. Če je upravičen sum, da se je uvozilo ali vneslo na ozemlje mestne občine uvoznini zavezano blago ne da bi bilo prijavljeno, se sme na ozemlju mestne občine zasledovati, najsi je bilo določeno za potrošnjo ali porabo v mestni občini, ali za shrambo v javnem skladišču, ali za prevoz *skozi mestno območje. V vseh primerih velja, da se je nameravalo neprijavljeno potrošiti ali porabiti v mestni občini. Čim se zaloti, se takoj obdači in poleg tega uvede kazensko postopanje. Da se v takem primeru blago izsledi in krivec kaznuje, se sme izvršiti po potrebi tudi hišna preiskava. § 16. Hišna preiskava se sme izvršiti samo na pismeno odredbo predsednika mestne občine. Voditi jo mora uradnik trošarinskega oddelka mestnega poglavarstva vpričo dveh državljanov. § 17. Od kazenskega postopanja se odstopi, če storilec takoj prostovoljno plača prikrajšano redno uvoznino in globo, ki jo smatra mestno poglavarstvo za primerno -s pripadajočo državno takso — glede na prikrajŠek, ali če gre za drugačen prestopek, glede na značaj tega prestopka. S podpisom odpustne izjave se storilec odpove vsaki pravici pritožbe. Globa ne sme v nobenem primeru presegati najvišje denarne kazni, ki bi jo bilo izreči po § 12. Blago se izroči lastniku takoj po plačilu v prosto razpolaganje. § 18. Vse poslovanje pri pobiranju uvoznine, zasledovanje in reševanje prestopkov opravlja trošarinski oddelek mestnega poglavarstva po svojih službenih predpisih s svojimi trošarinskimi organi. § 19. Proti odmeri uvoznine ima stranka pravico ugovora na mestni svet v osmih dneh po prejemu plačilnega na-loga. Proti odločbi mestnega sveta pa ima pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo dravske banovine v Ljubljani v roku 15 dni po vročitvi odločbe. Zoper odločbo predsednika mestne občine glede uvozninskih kršitev in uvozninskih tihotapstev je dopustno vložiti pritožbo v smislu določila § 140. uredbe o mestni trošarini. § 20. Uvoznina je javna davščina. § 21. Vsi prestopki, izvršeni pred razglasitvijo oziroma uveljavljenjem te uredbe, se obravnavajo po prejšnjih predpisih. V ostalem pa veljajo subsidiarno predpisi veljavne uredbe o mestni trošarini, kolikor ne nasprotujejo tej uredbi. § 22. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo odobre pristojna oblastva, obvezno moč pa dobi z dnem 1. aprila 1939. S tem dnem prestane veljati naredba o občinski uvoznini, ' ki je bila objavljena v »Službenem listu kr. banske uprave j dravske banovine« z dne 26. marca 1938., štev. 159/26. Občinska specialna trošarina na vino. Clen 47. Specialna trošarina na vino se pobira po din 0'50 za liter v delno pokritje 6°/onega obligacijskega in 6°/onega gradbenega investicijskega posojila. Odkup osebnega dela. Člen 48. Prispevek za odkup osebnega dela civilnih in vojaških uradnikov ter uslužbencev se pobira po čl. 24. pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine (»Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine< št. 5/2 iz 1. 1931.). Občinska pristojbina za prevoz z reševalnim avtom. • ■ Clen 49. Pristojbina za prevoz z reševalnim avtom znaša: 1. v mestu od vsake vožnje..................din 50'— 2. izven mesta od vsake vožnje . in za vsak pričeti km . . . 50'- 6'- 1'ristojbine, ki ge pobirajo v mestni klavnici. Člen 50. A. Klavnina in pristojbine za ogled od živali, ki se koljejo v mestni klavnici: za govedo veliko, nad 450 kg, od glave . din 120-— za govedo malo, pod 450 kg, cd^ glave . „ 80'— za prašiče nad 100 kg, od glave , . . „ 78'— za prašiče pod 100 kg, od glave . . . „ 44'— za prašičke-odojke do 10 kg, od glave . „ 10'— za teleta, od glave.........................„ 35'— za ovne, ovce, kozle, koze, od glave . . „ 20'— za kozličke in jagnjeta, od glave ... „ 5'— za konje, od glave..........................„ 70'— za žre eta do pol leta, od glave ... „ 30'— Pristojbine za izvoz v inozemstvo se znižajo od zgoraj navedenih: pri govedih, teletih in prašičih za 50%, pri drobnici pa se zaračuna od 1 kg zaklane teže po din 0'50. B. Občinska ogledni n a (davščina za ogled): Za uvožene že zaklane cele živali se pobira občinska oglednina enaka klavnini. Za kg uvoženega mesa, mesnih izdelkov, slanine, rib in perutnine.....................................din 1 '50 od neočiščene drobovine (neočiščeni surovi vampi) za kg......................................................... 0'75 za kg uvožene živalske masti .... „ 1'— C. H l e v n i n a : v novih hlevih za veliko žival po . . din 4*— na dan, v novih hlevih za malo žival po . . „ 1*50 „ „ v starih hlevih za veliko žival po . . „ 2'— „ „ v starih hlevih za malo žival po . . „ 1'— „ „ Č. T e h t n i n a. Pristojbine za javne mestne tehtnice v Ljubljani so bile odobrene z razpisom ministrstva za trgovino, obrt in industrijo, odd. v Ljubljani, z dne 9. februarja 1924., št. 655/24, mag. št. 3997/24, v naslednji izmeri: za prašiče, teleta, ovce, koze, jagnjeta in kozliče, za glavo....................................din 2'— za goveda in konje, za glavo.................„ 4'— za blago do 500 kg po.....................„ 2'— za blago do 1000 kg po.....................„ 4'— za blago nad 1000 kg po............................. 6'— za prazen voz.....................................„ 3'— Tehtanje praznega voza, ki se tehta radi ugotovitve teže naloženega blaga, je pristojbine prosto. Pri tehtanju zaklanih živali je tehtnina do preklica znižana, in sicer: pri govedu od din 4'— na din 2'—, pri ostalih živalih od din 2'— na din 1'—. D. Najemna pristojbina od celic: 1. v hladilnici za vsak m2 pri letnem najemu . . din 900'— za vsak m2 pri mesečnem najemu . „ 120'— za mizo za slanino letnih .... „ 200'— 2. v zmrzovalnici za vsak m2 pri letnem najemu . . „ 1000'— za vsak m2 pri mesečnem najemu . „ 150'— 3. v nasoljevalnici za vsak m2 pri letnem najemu . . „ 500'— za vsak m2 pri mesečnem najemu . „ 75'— Najemnina se mora plačevati, in sicer letna v letnem znesku, mesečna pa v mesečnih zneskih vnaprej. Dnevna najemnina: Vlaganje mesa po komadih, in sicer: a) v predhladilnice: od celega goveda do 200 kg po . . din 10'— od celega goveda nad 200 kg po . . „ 12'50 od celega prašiča nad 80 kg po „. . „ 6'— od celega prašjča pod 80 kg po . . „ 4'— od celega teleta ali velike drobnice po „ 4'— od celega jagnjeta ali kozliča po . . „ 2'— od celega konja po............................... 10' — od mesa ali slanine v kosih od 1 kg po „ 0'05 Najemnikom hladilnih celic se za prvih 24 ur uporaba predhladilnice ne zaračuna,' v kolikor imajo v celici prostora, sicer se pa gorenja pristojbina pobira za vsakih pričetih 24 ur. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur po din 3'— za komad, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa po din 2'— za komad; b) v hladilne celice: od celega goveda do 200 kg po . . din 12'50 od celega goveda nad 200 kg po . . „ 15'— od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po . . „ 5-— od celega teleta po...........................„ 5'— od celega jagnjeta ali kozlička po . „ 2' — od celega konja po........................„ 1.5’— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača za prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0'10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od i kg po din 0‘05. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur za komad po din 5'—, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa za komad po din 2'—\ c) v zmrzovalne celice: od celega goveda po ..... . din 15'— od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po , . „ 5*— od celega teleta po ...... , „ 5’— od velike drobnice po........................ „ 3’— od male drobnice po . „ 2'— od srne ali gamsa po............................ 2'— od divjega zajca po.......................... „ 1'— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača od prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0’10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0'05. E. Umetni led. Umetni led se prodaja po naslednjih cenah: pri odvzemu enega kosa, kos po . o . din 5'— pri odvzemu do 100 kosov, kos po. . . „ 4— pri odvzemu od 100—200 kosov po . , „ 3'— vsi nadaljnji kosi po . .................... 2'50 Pri dostavi na dom se računa dostavnina za kos po din 1'—. F. Pristojbina za uporabo dovlačilnice. Za dovoz in odvoz vagona živine in mesa po dinarjev 100'—. G. Klavnična kavcija. Klavnična kavcija se pobira v smislu § 5. pravilnika za mestno klavnico v Ljubljani z dne 15. februarja 1927., mag. štev. 3.996/27, v sledeči izmeri: 1.'zaklani konji, govedo ... od glave din 250'- 2. prašiči „ 99 100— 3, prašiči, mali za rejo . . . „ „ 40'- 4. teleta ........... ,, J) 60'- 5. koštruni (ovca, oven, koza, kozel) ,, •n 30'— 6. kozliči ali jagnjeta . . . „ „ 99 15'— 7. meso, mesni izdelki, mast . od kg 99 ■ 5'— 8. ribe, perutnina ..... „ „ 99 3'— Pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skladu. Člen 51. Pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skladu na osnovi člena 14. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, in sicer za izdajo Živinskih potnih listov, za prenos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja: Takga a) za govedo, konja, osla *aOi‘od “niS*' Sd!n“i nad 2 leti ...... 2'50 4'90 7'40 h) isto do 2 let........... 2-50 3'40 5'90 c) za prašiča in drobnico . 2'50 3'70 6'20 Č) Ako se izda živinski potni list za večje število živali, se računa za vsako nadaljnjo žival pro-glednina še po din 0'50. d) Za prenos lastništva na živinskem potnem listu občinska taksa din 1'—. e) Za potrdilo 10dnevnega zdravstvenega stanja občinska taksa din 1'—« Opomba: Ker znašata tiskovina in vtisnjena državna taksa pod a) din 1*10, pod b) din 0'60 in pod c) din 0'30, bo veljal stranko živinski potni list pod a) din 8'50, pod b) in c) din 6'50. Občinska pristojbina za ogled mrličev. Člen 52. Pristojbina za ogled mrličev znaša: 1. za mrliške oglede po ...... . 2. za mrliške popisnice: a) od gala-pogrebov in pogrebov po prvem razredu po . .'.................... b) od pogrebov po drugem razredu po c) od pogrebov po tretjem in četrtem razredu po............................... č) od pogrebov po petem in šestem raz redu po ................................. d) od bratovskih pogrebov po . . . e) od otroških pogrebov po . . . . Ubožni pogrebi so pristojbine prosti; 3. za izdajo dovolitve za prepeljavo mrličev v tuje občine oziroma uvoz mrličev v Ljubljano: a) za izdano malo prehodnico za prevoz mrliča v ljubljansko okolico od trupla po . b) za izdane prehodnice za prepeljavo v tuzemstvu po............................. c) za isto v inozemstvo po ... . č) za uvoz mrličev iz tuzemstva po . d) za uvoz mrličev iz inozemstva po . 4. za izdajo dovolitve za izkop ali prekoi mrliča po ........... . din 100'- 50'- 30'- 20'- 20'- 20'- 50'— 100'— 200— 1Q0'— 200 — 70'— Pokopališke takse na draveljskem pokopališču. Clen 53. a) Za izkopanje in zasipanje jam za odrasle po din 100'— za vsako jamo; b) za izkopanje in zasipanje jam za otroke po din 50 za vsako jamo; c) da se grob po desetih letih za nadaljnjo dobo 10 let ne prekoplje, po din 250'— za vsakogar; č) da se izvrši pokop izven vrstnega reda, če si torej izbere stranka prostor za grob sama, po din 250'— za vsakogar; d) za vse iz teritorija tujih občin na pokopališču v Dravljah pokopane se zviša taksa pod c) in č) na trikratni znesek, to je na din 750'— za vsak grob; e) za družinsko grobnico ob zidu, dokler bo obstajalo pokopališče, din 3000'—; f) za en sam grob ob zidu, dokler bo obstajalo pokopališče, din 2000—; g) za poglobitev že obstoječega groba din 200*—. Občinske gradbene takse. Člen 54. Gradbene takse za regulacijski fond se pobirajo po pravilniku o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske, ki ga je odobril g. minister za finance z odločbo št. 2950 z dne 12. aprila 1934., objavljenem v »Službenem listu , kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 382/48 iz 1. 1934. Poleg gradbenih taks po navedenem pravilniku se pobira še: a) za dostavo odločbe ...... din 1'50 b) za vožnjo komisije k ogledu . . „ 75'— Občinske takse za pregled neprimernih vzorcev Živil. Clen 55. Takse za pregled neprimernih vzorcev živil se predpisujejo po »pravilniku o pobiranju pristojbin za dela in proizvode v higienskih zavodih in higienskih ustanovah in njihovi uporabi« (»Službeni list« z dne 13. januarja 1931., št. 9/3). Za analizo vina in vinu sličnih pijač se pobirajo posebne občinske takse na osnovi § 20. zakona o vinu, in sicer v okviru odobritve ministrstva za kmetijstvo II. št. 77.600 z dne 28. maja 1932. III. Končne določbe. člen 56. Ta pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske z vsemi proračunskimi določbami in določbami glede občinskih davščin stopi v veljavo 1. aprila 1939. V Ljubljani dne 25. februarja 1939. Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Adlešič Juro s. r. II. St. 10.304/2. Da je gornji razglas v skladu z odobritveno odločbo ministrstva za finance z dne 16. marca 1939., II. št. 23.416, se potrjuje. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 20. marca 1939. Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Hubad s. r. 135. Razne objave iz „Službenih novin“. številka 29 z dne 8. februarja 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. januarja 1939., št. 3004/V, sta bila premeščena po službeni potrebi: v glavno carinarnico v Ljubljani za višjega carinskega kontrolorja VI. položajne skupine Arko Vladislav, carinski inšpektor iste položajne skupine carinarnice 2. reda na Pagu; v carinarnico 2. reda na Pagu, za carinskega inšpektorja VI. položajne skupine Lah Franjo, carinski višji kontrolor iste položajne skupine centralne carinske blagajne X Ljubljani Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. decembra 1938. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Hrastnik A v r e 1 i j a, učiteljica V. položajne skupine v Gornjem Logatcu; Sadar-Kleinmajer Marija, učiteljica' V. položajne skupiue v Ljubljani; Nagy Evgen, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom v Domanjševcih in S t a r e Marija, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom v Zelimljah. Z odločbo ministra za finance z dne 3. februarja 1939., št. 1290/IX, sta bila premeščena po službeni potrebi: Perovič Radosav, višji poverjenik finančne kontrole VIII. položajne skupine glavnega oddelka finančne kontrole v Šmarju pri Jelšah, v glavni oddelek finančne kontrole v Kragujevcu; -Rudolf Josip, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine odseka za finančno kontrolo dunavskega finančnega ravnateljstva v Novem Sadu, v glavni oddelek finančne kontrole v Šmarju pri Jelšah. Številka 30 z dne 9. februarja 1939. Prepovtul razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 16. januarja 1939., Kns št. 118/39, razširjanje in prodajanje knjige »R a d i š i n a Čitanka«, ki se tiska v Zagrebu. Številka 82 z dne 11. februarja 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. januarja 1939. sta bila premeščena po službeni potrebi: Lapajne Adolf, profesor IV. položajne skupine 1. stopnje Ženske realne gimnazije v Ljubljani, na I. realno gimnazijo v Ljubljani; Golubovič Branka, profesor V. položajne skupine klasične gimnazije v Ljubljani, na Žensko realno gimnazijo v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. januarja 1939. je bil o d p u š č e n iz državne službe Zagožen Ivan, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Rakovcu, okraj konjiški. Številka 83 z dne 13. februarja 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov je bil p r e m e -ščen Herbe Robert, učitelj VII. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Spodnjem Logu, okraj kočevski, na ljudsko šolo v Velikem Gabru, okraj litijski. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. januarja 1939. so bili premeščeni po službeni potrebi: Kos Alfred, učitelj V. položajne skupine II. deške meščanske šole v Mariboru, za upravitelja meščanske šole v Gornji Radgoni; Volk Cecilija, učiteljica VI. položajne skupine I. deške meščanske šole v Ljubljani, za učiteljico meščanske šole v Zagorju ob Savi; Pogačnik Vida, učiteljica VII. položajne skupine I. mešane meščanske šole v Ljubljani, za učiteljico meščanske šole v Kranju; BandelMarija, učiteljica VI. položajne skupine III. mešane meščanske šole v Ljubljani, za učiteljico meščanske šole v Domžalah. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. decembra 1938. so bili premeščeni: Trifunovič Stanislava, profesor VIL položajne skupine ženske realne gimnazije v Ljubljani, na II. realno gimnazijo v Ljubljani; Sever Stanko, profesor VII. položajne skupine II. realne gimnazije v Ljubljani, na žensko realno gimuazijo v Ljubljani, oba po službeni potrebi; Kovač Marija, profesor VII. položajne skupine realne gimnazije v Ptuju, na realno gimnazijo v Mariboru, na prošnjo. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. janu-J. aria 1939. sta bila premeščena po službeni po trebi dr. K r š i c Jovan, profesor V. položajne skupine II. deške realne gimnazije v Sarajevu, na realno gimnazijo v Kranju; Medved Ivan, profesor VII. položajne skupine učiteljske šole v Ljubljani, na žensko učiteljsko šolo v Kragujevcu. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Sarajevu je prepovedalo z odločbo z dne 1. februarja 1939., Kns št. 3/39, razširjanje in prodajanje knjige »Tumačenje šeriatsko-pravnih pitanja kod n a s« od H. Mehmeda Handžiča, tiskane v Sarajevu. Številka 34 z dne 14. februarja 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. januarja 1939., št. 9044, so bili postavljeni na prošnjo: za sodnika okrožnega sodišča V. položajne skupine v Ljubljani Šporn Anton, starešina iste položajne skupine okrajnega sodišča v Črnomlju; za sodnika okrožnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Celju Papež Slavko, sodnik okrajnega sodišča iste položajne skupine in stopnje na Vranskem; po pristanku za starešino okrajnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Črnomlju Černe Josip, sodnik okrajnega sodišča iste položajne skupine in stopnje v Škofji Loki; za sodnika VII. položajne skupine okrajnega sodišča na Vranskem Kitek Gojko, pristav Vlil. položajne skupine okrajnega sodišča v Logatcu-; na prošnjo so bili premeščeni z istim ukazom: Hribar Stanislav, sodnik okrajnega sodišča VII. položajne skupine v Slov. Konjicah, k okrajnemu sodišču v Škofji Loki; P 1 a j v a j s Karel, sodnik okrajnega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Kranjski gori, k okrajnemu sodišču v Ljubljani; Ilešič Milivoj, sodnik okrajnega sodišča VI. položajne skupine v Rogatcu, k okrajnemu sodišču v Kranjski gori; dr. Lučovnik Hinko namestnik državnega tožilca IV. položajne skupine 2. stopnje v Splitu, k državnemu tožilstvu v Ljubljani za namestnika državnega tožilca iste položajne skupine in stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. februarja 1939., št. 9059, je bil postavljen na prošnjo za sodnika okrajnega sodišča VII. položajne skupine v Rogatcu Modic Kazimir, pristav VIII. položajne skupine okrožnega sodišča v Celju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. decembra 1938., št. 133.284, je bil na prošnjo upokojen dr. Ziher Franc, predsednik okrožnega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Murski Soboti, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1938. so,n a p r e d o v a 1 i: v VI. položajno skupino: Kot Ana, učiteljica meščanske šole v St. Vidu; Kotita Iva, učiteljica II. mešane meščanske šole v Ljubljani; Albert Zlatka, učiteljica L deške meščanske Šole v Ljubljani, dosedaj uradniki VII. položajne skupine; v VIL položajno skupino: Černelč Božidar, učitelj meščanske šole v Trbovljah; K u m p Anton, učitelj meščanske šole v Št. Vidu; Gruden Danica, učiteljica dekliške meščanske šole v Celju in Masten Antonija, učiteljica 111. mešane meščanske šole v Ljubljani, dosedaj uradniki Vlil. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. januarja 1939. sta bila premeščena na prošnjo Bitenc Vlasta, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Rupečah, na ljudsko šolo v Ptuju in Bitenc Rudolf, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Rupečah, na ljudsko šolo v Ptuju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. januarja 1939. sta bila premeščena na prošnjo: Dom-nik Drago, učitelj VII. položajne skupine meščanske šole v Mežici, za upravitelja meščanske šole v Slovenjem Gradcu; Skorbecki Olga, učiteljica VIL položajne skupine ljudske šole v Šoštanju, na ljudsko šolo v Kuli, donavska banovina. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. januarja 1939. je bil upokojen Vauda Milan, učitelj V. položajne skupine meščanske šole v Vojniku. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. januarja 1939. je bil razveljavljen ukaz z dne 8. februarja 1937., S. n. št. 4909, kolikor se nanaša na napredovanje Tepli Mare, učiteljice 11. dekliške meščanske šole v Mariboru, v V. položajno skupino. Z odločbo ministra za finance z dne 31. januarja 1939., št. 42142/1, je bil upokojen Grilanc Lenart, arhivar VIII. položajne skupine davčne uprave v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih in po zakonu. Številka 35 z dne 15. februarja 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. januarja 1939. je bil premeščen na prošnjo Hajnšek Franc, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Kramarovcih, na ljudsko šolo v Sv. Juriju ob južni železnici. Številka 36 z dne 16. februarja 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. februarja 1939., št. 11.315, sta bila postavljena na prošnjo: za sodnika okrožnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Novem mestu Zorko Josip, starešina okrajnega sodišča iste položajne skupine in stopnje na Vranskem; za starešino okrajnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje na Vranskem Ročnik Rudolf, sodnik okrožnega sodišča iste položajne skupine in stopnje v Celju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. januarja 1939., 0. št. 1749, je bil razveljavljen ukaz z dne 1. decembra 1938., 0. št. 20.602, s katerim je bil postavljen dr. Vadkov Nikola, asistent medicinske fakultete univerze v Zagrebu, za asistenta VIL položajne skupine državnega zdravilišča v Topolščici. Številka 38 z dne 18. februarja 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. decembra 1938. so bili odlikovani na predlog ministra za prosveto z redom Sv. Save IV. stopnje: Prijatelj Ivan, ravnatelj nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru; dr. Capuder Karel, ravnatelj I. realne gimnazije v Ljubljani; Pregelj Rudolf, profesor III.vrealne gimnazije v Ljubljani; Stopar Franc, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani; Mravljak Ivan, profesor realne gimnazije v Mariboru; dr. Piskernik Angela, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani; Šilih Gustav, profesor učiteljske šole v Mariboru; HoleČek Peter, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani; Bogovič Janez, profesor ženske realne gimnazije v Mariboru. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jkka ta zalaga tiskarna Merkur d, d, v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 23. kosu X. letnika z dne 22. marca 1989. Razglasi kraljevske banske uprave .V. No. 348/30. 854 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo instalacije centralne kurjave v poslopju Zavoda za strojništvo univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. aprila 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II, soba št. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 606.532'—. Kavcijo v znesku din 61.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljano ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 17. marca 1939. ♦t* y. No. 348/29. 853 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za elck-troinstalacijska dela in dobave v poslopju Zavoda za strojništvo univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani 1. javno pismeno ponudbeno lieitaeijo na dan 17. aprila 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11, soba št. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunov, ki znašajo za: 1. elektrotehnična dela . din 187.782'— 2. svetila...................... 33.678'— 3. slrelovodne naprave ..... . „ 10.180'— Skupaj: din 181.690'— Kavcijo v znesku din 19.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljano ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. .V Ljubljani dne 17. marca 1939. V-No. 177/9-1939. 773-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobetonskega nadvoza nad železniško progo Št. Janž—Sevnica pri preložitvi banov, ceste I. reda št. 17 (Radeče—Radna—Krško) pri Boštanju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. aprila 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni soba št. 4 tehn. oddelka kralj, banske uprave, Gledališka ul. št. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 266.333-19 dinarjev. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 10. marca 1939. * II. št. 6916/1. 763-3-3 Razglas. Pernat Anton iz Meže št. 19, občina Dravograd, namerava na mestu svojega obstoječega mlina ob Ojstriškein potoku neposredno nad izlivom potoka v Dravo zgraditi novo vodno napravo (hidroeentralo) za pogon krožne žage in benečanke, generatorja za domačo razsvetljavo in za gospodarske stroje ter obstoječega mlina. Vodna naprava je projektirana na pare. št. 269, 271/1 in 72, ki so last prosilca. Voda se zajame pod občinsko cesto pare. št. 356/1 po betonskem dovodnem kanalu v vodnem stolpu. Od stolpa vodijo lesene tlačne cevi premera 35 cm do Francis spiralne turbine. Dovodni kanal, vodni stolp in tlačne cevi so projektirane po parcelah: št. 63, last Škrabeta Jožeta in Marije iz Dravograda h. št. 53, št. 4 in 64, last Jamnika Gabrijela in Terezije iz Dravograda h. št. 51, št. 3, last Wol!'a Kajetana iz Dravograda h. št. 10 ter pod banov, cesto pare. št. 366/2. Vse omenjene parcele leže v k. o. Dravograd. Turbina maksimalne požiralne možnosti Q — 100 1/sek in največjega neto efekta 29.7 k. s. izrablja pri 9mesečni vodi Q — 73 l/sek in padcu 29'2 m bruto silo potoka Eb = 28'5 k. s., oziroma proizvaja pri istem vodostaju na svoji osi En — 22-8 k. s. Glede na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb tj 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/53/1931), v smislu odredb §§ 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 27., 28. iu event. 29. marca 1939. s sestankom komisije dne 27. marca 1939. ob 11. uri pri obstoječem mlinu Pernata Antona. Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg od dne prve objave razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 26. marca 1939. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer domnevalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 23. marca 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine, V Ljubljani dne 8. marca 1939. * K V-No. 200/7-1939. 639 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 2 od km 643'920 do 6I5'200 (skozi Kranj) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. aprila 1939. ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260.a med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsot® odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 3.566.012'63. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 2. marca 1939. * V. No. 346/19. 685 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za elek-troinstalacijska dela v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. aprila 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Ljubljana, Gledališka ul. 8/11, soba št. 131. Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 2. marca 1939. glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dra/heni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. / Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 10. marca 1939. I 479/38-7. * 513 Dražbeni oklic. Dne 24. aprila 1939. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Turnišče vi. št. 1240 B 6/č, 7/č, 1/20 pare. št. 867 — pašnik; vi. št. 1241 B 7/č, 8/č, 1/40 pare. št. 868 — pašnik in vi. št. 1374 B 5/b, K pare. št 203/2 — stavbišče, dvor, % pare. št. 203/3 — travnik; obe parceli sta združeni in predstavljata sedaj stavbišče s hišo št. 163 in gospodarsko Doslopje. > Cenilna vrednost: din 3.300'—. Najmanjši ponudek: din 2.200'—. Varščina: din 330'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi sp ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 2. februarja 1939. * 743 I 740/38-8. Dražbeni oklic. Dne 29. aprila 1939. dopoldne ob 8.15 u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Imeno vi. št. 47, zemljiška knjiga Imeno vi. št. 463. Cenilna vrednost: din 9701-80. Vrednost priteklin: din 1005—. Najmanjši ponudek: din 6467'90. Varščina: din 970-25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dtaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Kozjem dne 7. marca 1939. & Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 252.924 —. Predpisana kavcija znaša din 26.000'—. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 3. marca 1939. K V-št. 123/30. 706-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev gradbenih del pri zatvornici na Ljubljanici v Ljubljani pri Sv. Petru drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. aprila 1939. ob 11. uri dopoldne v prostorih terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov din 750'— ravno tam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 1,858.227'05. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in terenske tehnične sekcije za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani. Kralj, banska uprava dravske banovine. x V Ljubljani dne 7. marca 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 8/38-13. 866 Sklep. Odločba z dne 15. decembra 1937., Os 14/37—6, s katero je bil Uderman Jožef, kajžar v Kranjski gori 48, zaradi umobolnosti popolnoma preklican, se razveljavlja. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 20. marca 1939. Hi P 131/39-2. 857 Oklic. Drolcu Jožetu, Drolcu Francu, Drolcu Leopoldu in Drolcu Juriju, vsem pos. sinovom iz Zg. Tuhinja, sedaj neznanega bivališča, ter ležeči zapuščini po pok. Pančur Mariji por. Drolc, preuž. iz Zg. Tuhinja, bo vročiti v pravni stvari tožeče stranke Drolca Blaža, pos. iz Zg. Tuhinja št. 17 in Drolc Marije, por. Podbevšek, pos. iz Zg. Tuhinja št. 12, ki ju zastopa dr. Potokar Ivo, odv. v Kamniku, zoper toženo stranko Drolca Jožeta, Drolca Franca, Drolca Leopolda in Drolca Jurija, pos. sinove iz Zg. Tuhinja, sedaj neznanega bivališča in ležečo zapuščino po pok. Pančur Mariji, por. Drolc, preuž. iz Zg. Tuhinja, tožbo z dne 1. marca 1939., opr. št P 131/39—1, s katero se iztožuje izdaja izbrisnihpo-botnic peto 2.200 dinarjev. Ker bivališče Drolca Jožeta, Drolca Franca, Drolca Leopolda in Drolca Jurija, vseh pos. sinov iz Zg. Tuhinja, ni znano, ležeča zapuščina pa nima zastopnika, ker se zapuščinska razprava zaradi neimovitosti ni vršila, se postavlja njim in ležeči zapuščini po pok. Pančur Mariji, por. Drolc, preuž. iz Zg. Tuhinja, za skrbnika Ponikvar Alojzij, pos. v Kamniku, ki jih bo zastopal na njih nevarnost in stroške, dokler se ne oglase sami ali ne imenujejo pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II., dne 13. marca 1939. H* P 113/39—1. 848 Oklic. Tožeča stranka 1. Tanko Ema, trgovka v Ljubljani, Kapiteljska ul. št. 3, 2. »Vitamin« družba z o. z. v Ljubljani, Masa rykova 46, je vložila proti toženi stranki Grajšu Ivanu, trgovcu v Mali gori, radi 1.007'75 din s prip. in 764'— din s prip. k opr. št. P 113/39—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 18. aprila 1939. ob 3A11. uro dop. pred tem sodiščem v sobi št. 3, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja toženčeva mati Grajš Marija, posestnica v Mlaki št. 3, za skrbnika na čin, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 17. marca 1939. H* I O 546/38-12. 678 3-3 Poklic dediča neznanega | • I • v v bivališča. Vorbach Frančiška, žena železniškega kontrolorja v Celju, Ipavčeva XI, je dne 18. maja 1938. umrla. Poslednja volja se ni našla. Zapustničin bral Hegulj Alber, čigar bivališče sodišču ni znano, se s tem obvešča o pripadu dediščine, s pristavkom, da poda, če bi v letu dni ne prišel sam k sodišču ali ne bi imenoval pooblaščenca, g. Stepic Robert, davčni nadupravitelj v pokoju, na Lavi, ki se s tem postavlja za skrbnika, v njegovem imenu dedno izjavo in da «e bo hranila čista zapuščina, ki mu pripada, pri sodišču. dokler se sam ne zglasi ali se ne dokaže, da je umrl ali bil proglašen mrtvim. H? I 4488/38-8. 814 Dražbeni oklic. Dne 25. aprila 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ostrožno vi. št. 150. Cenilna vrednost: din 68.258'50. Vrednost pritekline: din 1290*—. Najmanjši ponudek: din 45.506—. Vadij: din 6825-85. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dra/he, sicer bi se ne mogle več uveljavljati 1 1944/38-7. 849 Sklep. Izvršilna stvar: Zaht stranka: Zupan Ivan, mlinar m žagar, Smlednik, ki ga zastopa dr. Megušar Anton, odvetnik v Kranju. Zavezana stranka: Zavbi Marija, darja žena, Smlednik št. 53. Dražba, določena za dne 24. mar68 1939. ob 10. uri, se preklicuje in se določa nov narok na dan 21. aprila 1939. ob devetih-V ostalem se so^šče sklicuje na beui oklic z dne 25. februarja l93y-» opr. it. I 1944/38—6, čigar podatki veljajo za to dražbo. Okrajno sodišče v Kranju, odd. II., dne 18. marca 1939. * I 334/39-29. 806 Dražbeni oklic. Dne 28. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grad vi. št. 416, zemljiška knjiga Cerklje vi. št. 468, zemljiška knjiga Šentur-šk gora vi. št. 434. Cenilna vrednost: din 346.920'—. Vrednost pritekline: din 318.000'—. Najmanjši ponudek: din 178.280'—. Varščina: din 34.692-— v domačih izplačljivih vrednostnih papirjih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najjio/.neje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se uprizarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Kranju dne 9. marca 1939. * I 832/38-8. 354 Dražbeni oklic. Dne' 29 aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Knezdol vi. št. 84, 100, 151, 160. Cenilna vrednost: din 134.753-20. Vrednost pritekline: din 7090’—. Najmanjši ponudek: din 89.835*46. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Laškem dne 10. januarja 1939. I 39/39-7. 856 Dražbeni oklic. Dne 26. marca 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Boreči vi. št. 19 do polovice. Cenilna vrednost: din 56.326'—. Vrednost pritekline: din 1.075'—. Najmanjši [>onudek: din 37.550'66. Varščina: din 5.631'60. Pravice, ki bi ne piipuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 10. marca 1939. I 4/38-20. 810 Dražbeni oklic. Dne 28 aprila 1939. ob osmih bo na mestu samem v Šalovcih dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šalovci 7/us vl. št. 28, 470; t/a vi. št. 56; s/6» vi. št. 667, 868, 669, 68, 147; vl. št. 568; V,, vl. št. 288, V«, vl. Št. 279, «/« vl. št. 185. Cenilna vrednost: din 12.635-05. Najmanjši ponudek: din 8429'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., due 10. marca 1939. * I 3523/37-22. 807 Dražbeni oklic. Dne 26. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Dragonja vas vl. št. 12, zemljiška knjiga Zg. Jablane vl. št. 16, v 9 skupinah. Cenilna vrednost: I. skup. din 6954'—, II. skup. din 4263-—, III. skup. 1291-— din, IV. skup. din 18S6'40, V. skup. din 309480, VI. skup. din 550350, VII. skup. din 5010-—, VIII. skup. 4478'— din, IX. skup. din 46.84770-—. Vrednost priteklin: za IX. skup. din 2450 —. Najmanjši ponudek: za I. skup. din 4636-—, za II. din 2863-—, za III. din 861'—, za IV. din 1258-—, za V. din 2034'—, za VI. din 3670--, za VII. din 3340'—, za VIII. din 2985-—, za IX. din 31.232—. Pravire. ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 15. marca 1939. I 2407/38-12. 850 Dražbeni oklic. Dne 26. aprila 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Gruškovje vl. št. 126 in 127. Cenilna vrednost: din 19 253'—. Vrednost priteklin: din 320'—. Najmanjši ponudek: din 12.837'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v šk:>do zdražitelja, ki je ruvual v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. L, dne 15. marca 1939. •j* I 1038/38-12 in 705 I 33/39-6. Dražbeni oklic. Dne 27. a p r i 1 a 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 6 dražba nepremičnin -zemljiška knjiga Brezje vl. št. 30 in 258 v dveh skupinah. Cenilna vrednost: I skup. 37.047-27 din, II. skup. din 3499-—. Najmanjši ponudek: T. skup. 24.698-18 din, II. skup. din 2332-67'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 2. marca 1939. •j* I 478/38-6. 722 Dražbeni oklic. Dne 28. aprila 1939. dopoldne 0 poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zalo-že vl. št. 63. Cenilna vrednost: din 33.741'50. Vrednost priteklin: din 2252'50. Najmanjši ponudek: din 22.542'—. Varščina znaša: din 3380—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko dne 5. marca 1939. 1 417/38-10. 700 Dražbeni oklic. Dne 28. aprila 1939. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zgor. Motnik vl. št. 4. Cenilna vrednost: din lt.551'75. Najmanjši ponudek: din 7702-—. Varščina: din 1156—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri iiaž,-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavliati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče Vransko dne 14. februarja 1939. I 496/38-9. 760 Dražbeni oklic. Dne 28. aprila 1939. dopoldne o p o 1 i enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Smiklavž vi. št. 80. Cenilna vrednost: din 14.28650. Vrednost priteklin: din 817 50. Najmanjši ponudek: din 9525'—. Varščina znaša: din 1429 —. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko dne 15. februarja 1939. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 261. Sedež: Slovenj Gradec. Dan vpisa: 22. februarja 1939. Besedilo: Karničnik Miroslav & Comp. Obratni predmet: Trgovina z živino za tuzemstvo in inozemstvo. Družbena oblika: Javna trgovska družba. Družbeniki: Karničnik Miroslav, trgovec z živino in Zorzini Miroslav, mesarski mojster, oba v Slovenjem Gradcu. Za namestovanje upravičen: Vsak družbenik zase. Podpis firme: Firmo podpisujeta vsak družbenik zase na ta način, da bo pod štampiljko, s strojem pisano ali napisano besedilo firme lastnoročno podpisoval svoje ime. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 22. februarja 1939. Rg A III 221/2. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 262. Sedež: Brežice. Dan vpisa: 22. februarja 1939. Besedilo: »Globus« družba z omejeno zavezo v Brežicah. Po sklepu občnega zbora z dne 30. januarja 1937. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Boccio Josip, restavrater v Mariboru, Betnavska cesta št. 39. Likvidacijska firma: »Globus«, družba z omejeno zavezo v Brežicah, v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 22. februarja 1939. Rg C I 42/37. 263. Sedež glavnega zavoda: Maribor. Sedež podružnic: Novi Sad in Zagreb. Dan vpisa: 2. marca 1939. Besedilo: Ludvik Franz in sinovi. Obratni predmet: Mletje in trgovina z žitom in mlinskimi pridelki, izdelovanje in trgovina z makaroni in testeninami. Izbriše se zaradi smrti dosedanji edini lastnik tvrdke dr. Franz Rudolt, kakor tudi zaznamba njegovega preklica in postavitve skrbnika Pfrimerja Julija. Odslej javna trgovska družba od 12. septembra 1938. Družbenici: Franz Inga in Blanke Gerhilda, obe industrialki v Mariboru, Meljska cesta 19. Obe družbenici zastopata družbo kolektivno. Podpis firme se vrši tako, da obe družbenici ali ena družbenica z enim prokuristom ali po dva prokurista kolektivno pristavijo od kogar koli napisanemu. natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke svoje ime, prokuristi s pristavkom »p. p.«. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. marca 1939. Rg A I 177/25. * 261. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 2. marca 1939. Besedilo: Ovitekt družba z o. z. za izkoriščanje Ovitekt patentov. Družbena pogodba z dne 28. maja 1938., št. 674/1938 z dodatkom z dne 5. julija 1938. se je dopolnila z notarskim zapisom z dne 16. februarja 1939., št. 754/1939, v točki XII. z besedilom: »Prokurist zastopa družbo napram oblastem in tretjim osebam samostojno ter podpisuje besedilo tvrdke, ki je lahko napisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno, z dodatkom, ki označuje prokuro.« Prokurn se je podelila dr. Engels-rathu Josipu, Zagreb, Jelačičev trg 12. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. marca 1939. Rg C III 18/4. * 265. Sedež: Ormož. Dan vpisa: 2. marca 1939. Besedilo: Rudolf Anderlič in drug, družba z o. z. Družba se je razdružila in stopila v likvidacijo. Likvidator: Gniušek Franc, trgovec v Ormožu. Likvidacijska firma: Rudolf Anderlič in drug, družba z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da pristavi pod napisano, tiskano, tipkano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. marca 1939. Rg C II 78/16. 266. Sedež: Ribnica. Dan vpisa: 8. marca 1939. Besedilo: A. & M. Rudež, javna trgovska družba v Ribnici. Izbrisal se je dosedanji družbenik Rudež Anton zaradi smrti. Tvrdka bo poslovala v nadalje kot firma posameznika. Zanjo pa bo prav-noveljavno podpisoval le njen edini imetnik Rudež Marko, trgovec v Ribnici. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. marca 1939. Reg II 53/3. Izbrisale so se nastopne firme: 267. Sedež: Marenberg. Dan izbrisa: 2. marca 1939. Besedilo: Max Bauer. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Zaradi smrti lastnika in opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. marca 1939. Rg A I 96/7. Uradni izbrisi: Uradno so se izbrisale dne 3. marca 1939. zaradi opustitve obrata: a) »Saša« javna trg. družba Kocbek Viktor in drug, Ljubljana (Rg A VII 155), b) Franja Košak, trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom v Ljubljani (Rg A III 23), c) I. Oister in drug, proizvajanja tekstilnih izdelkov v Kamniku (Rg A V 12), č) Gregor Jelenc, žagarski obrt v Rudnem (Rg A I 200), d) Fran Derenda, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani (Rg A II 200), e) A. Hafner, trgovina z lesom na drobno in debelo v Zg. Šiški (Rg A IV 233). Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, pis. odd. III., dne 3. marca 1939. Rg A VII 155/8. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 269. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 7. marca 1939. Besedilo: Stavbna zadruga »Slovenski doin« r. z. z o. z. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem Članom prodaja oziroma prepu-šča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem. Dan ustanovne skupščine: 10. februarja 1939. Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež: znaša 100 din in 80 plača ali takoj pri vstopu ali pa v obrokih, ki jih določi upravni odbor, venda^ najkasneje v enem letu. Vsak zadružni® mora vpisati vsaj 1 delež. Poleg tega lahko še vpiše nadaljnjih 9 deležev, ki jih pa tudi lahko odpove. Jamstvo: je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadrugo zastopa: upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno 2 člana upravnega odbora. ali pa en član upravnega odbora in en član pooblaščeni nameščenec zadruge. Upravni odbor: sestoji iz 4 zadružnikov, ti so: 1. Schiffrer Franc, nadgeometer v Kočevju 257, 2. Stopar Anton, kaplan, Kočevje 121, 3. Dobovšek Mira, upraviteljica, Kočevje 98 in 4. Kun tara Vilko, mestni organist, Kočevje 48. Oznanila se objavljajo z nabitjem na razglasni deski v poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega tudi v »Narod-nem gospodarju« v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. marca 1939. Fi 7/39 — Zadr. I 21/2. * 270. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 16. februarja 1939. Besedilo: »Dijaški dom« v Mariboru, zadruga z omejenim jamstvom. Zadruga je bila ustanovljena na ustanovni skupščini dne 23. januarja 1939. za nedoločen čas. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da oskrbuje njih otrokom, varovancem ali podpirancem skupno hrano, stanovanje, vzgojo, nadzor in pomoč pri učenju. Poslovni delež znaša 10*— din in se vplača ob pristopu. Vsak zadružnik jamči s svojimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Skupščinski sklepi in priobčitve zadruge se objavljajo na razglasni deski v poslovalnici in v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: dr. Wankmuller Alfonz, zdravnik, Frančiškanska ul. 8, dr. Kejžar Mirko, sodnik, Vrtna ul. 23, Milač Simon, profesor, Vrazova ul. 6, Richter Jakob, ravnatelj, Gosposka ul. 23 in Lekan Jožef, uradnik Mestnih podjetij, Aleksandrova c. 6/II., vsi v Mariboru. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 1(1., dne 16. februarja 1939. Fi 3/39-3 - Zadr I 29/2. 271. Sedež: Petrovče. Dan vpisa: 28. februarja 1939. Besedilo: Slomškov dom v Petrovčah registrirana zadruga z omejenim jamstvom. Obrat in predmet: Zadruga ima namen zgraditi si lasten dom, v katerem naj dobe poslovne prostore vse krajevne katoliško usmerjene zadružne, gospodarske, prosvetne in telesno vzgojne organizacije. Zadružna pogodba (statut) z dne 26. januarja 1939. Poslovni delež znaša din 100'— in se mora plačati takoj ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po razglasni deski, vabila na skupščine se objavljajo zadružnikom s pismenimi dopisi. ' Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Člani upravnega odbora so: Pri-slan Janko, šolski upravitelj, Jelovšek Stanko, posestnik, Omerzo Ivan, kolar, vsi v Petrovčah. Arzenšek Franc, posestnik, Arja vas 14, Sedovnik Franc, posestnik v Drešinji vasi in Roter Ignac, posestnik v Dobriši vasi. Pravico zastopati zadrugo ima: upravni odbor ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po 2 člana upravnega odbora ali pa po en član upravnega odbora in eden v to pooblaščeni in registrirani nameščenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 28. februarja 1939. Fi 1/39 — V 52/4. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 272. Sedež: Črcnšovci. Dan vpisa: 16. februarja 1939. Besedilo: Agrarna in gospodarsko podporna zadruga za dravsko iu savsko banovino v Črenšovcib, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Antolin Jožef, Ferenčak Jožef, MatjaŠec Štefan, Cigan Ivan, Horvat Anton in Lejko Martin, vpišeta se novo izvoljena člana načelstva: Lutar Štefan, šol. upravitelj v Cren-šovcih in Horvat Anton, pos., Žižki 56. Okrožno kot trg. sodišče v Mur. Soboti, odd. IV., dne 16. februarja 1939. Zadr. I 37/30. * 273. Sedež: Globoko. Dan vpisa: 28. februarja 1939. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Globokem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na občnem zboru dne 18. decembra 1938., naslanjajočih se na zakon o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937, Ime zadruge: Hranilnica in posojilnica v Globokem, zadruga z neomejenim jamstvom. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun, 2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita, 3. daje svojim zadružnikom kredite, 4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja. Cas trajanja nedoločen. Poslovni delež znaša din 10'— in se mora plačati ob pristopu. Jamstvo je neomejeno. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine mora razglasiti 8 dni pred skupščino z objavo v poslovalnici. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružui-kov. Zadrugo zastopa upravni odbor, ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor, njeno firmo pa podpisujeta po d%’a člana upravnega odbora in po en v to pooblaščeni in sodno registrirani nameščenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Zivič Franc, Zidarič Martin, Lepšina Martin, Križan Anton, Kežman Andrej, vsi posestniki in Mikolič Oto, šolski upravitelj v Globokem. Izbriše se dosedanji član načelstva Gregorevčič Franc. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 28. februarja 1939. Zadr. II 42/68. Sedež: Gornja Radgona. Dan vpisa: 16. februarja 1989. Besedilo: Posojilnica v Gornji Radgoni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Za podpisovanje je pooblaščena Cilka Gobec, uradnica Posojilnice v Gornji Radgoni, ki podpisuje s še enim članom načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 16. fe’—uarja 1939. Zadr. I 2/73. * 275. Sedež: Jesenice. Dan vpisa: 20. februarja 1939. Besedilo: Ljudska kuhinja na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva Noč Albin, Žnidar Stanko in Juran Ignac, vpišejo pa se člani načelstva: Godina Jožef, kaplan, Jelovčan Jožef, uradnik KID, Vindišer Stanko, tov. delavec, vsi na Jesenicah. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1939. Zadr. IX 133/14. 276. Sedež: Jesenice. Dan vpisa: 20. februarja 1939. Besedilo: Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, registro-vana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 29. novembra 1938. oz. 20. decembra 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo odslej: Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, zadruga z omejenim jamstvom Jcsenico-Sava. Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov, ki se volijo za dobo Ireh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec. Namen zadruge je, pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih zadružnikov s tem, da: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge v tekočem računu, 2. si pridobiva nadaljnja potrebna sredstva z zadružnim kreditom, 3. daje svojim zadružnikom posojila, 4. oskrbuje svojim zadružnikom in-kaso, 5. eskomptira menice, 6. oskrbuje svojim zadružnikom konverzije hipotekarnih dolgov, 7. pospešuje v svojem okolišu snovanje gospodarskih in produktivnih za- druF> , . ..... 8. skrbi za strokovni pouk in sirjenje zadružne misli med svojimi zadružniki. Zadruga je ustanovljena za nedoločen c&s« Zadružni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še s petkratnim zneskom istih. Javni razglasi zadruge se vršijo z na-bitjem oznanila v zadružni poslovalnici in z oglasom v glasilu Zadružne zveze, pri kateri je zadruga včlanjena, oziroma v listu, ki ga za to določi upravni odbor. Okrožno kot trg. soiliščo v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1939. Zadr. I 78/29. Zadr. VII 278/29. * 277. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 7. marca 1939. Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Kočevju. I. Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937., ki se v izvlečku glase: Sedež: Kočevje. Besedilo: Kreditna zadrnga državnih uslužbencev v Krčevju r. z. z o. j. Predmet poslovanja: Namen zadruge je: 1. da sprejema hranilne vloge od svojih članov in nečlanov, ter da propagira in širi misel za štednjo; 2. da daje posojila svojim članom ob najugodnejših možnih pogojih; 3. da, v kolikor ji ne bi zadostovala lastna sredstva, najema v lastne namene ugodna posojila; 4. da sprejema vplačila in izvršuje iz-p’ačila za svoje člane; 5. da posreduje pri vseh poslih zavarovanja med svojimi člani in »Za-družnim zavarovanjem« Zveze nabav-ljalnih zadrug državnih uslužbencev; 6. da nabavlja za svoje člane sredstva' za poljedelsko pridelovanje in da se bavi s komisijsko prodajo njihovih pridelkov (§ 1., odst. 7., zak.); 7. da na pridelke, ki jih sprejema od zadrugarjev radi prodaje, lahko najema posojila za zadrugarje, lastnike proizvodov (§ 1., odst. 9., zak.); 8. da zbira rezervne in druge posebne sklade, s pomočjo katerih bo sama ali s sodelovanjem zveze ali z drugimi zadrugami ustanavljala, vzdrževala ali podpirala razne socialne, dobrodelne, zdravstvene, gospodarske in prosvetne ustanove na korist svojih članov in njihovih rodbin, tei svojih uslužbencev; 9. da svoje člane zadružno in gospodarsko vzgaja, jih izobražuje in da širi zadružno misel sploh. Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša 100 din, ki se mora plačati takoj ali pa najkasneje v 10 mesečnih obrokih od dneva vpisa. Vsak zadrugar vpiše lahko tudi nad-številne poslovne deleže, ki jih pa tudi lahko odpove. Jamstvo zadružnikov: je omejeno; vsak zadrugar jamči z vpisanimi deleži in še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor. Podpis zadruge: Besedilo firme podpisujeta skupno 2 člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge. Upravni odbor sestoji iz B zadružnikov, ki so že vpisani. Naznanila izvršuje zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, 'ahk > pa tudi drugače in sicer z izvešanjem, z vročitvijo na podpis, z letaki in plakati itd. 11. Izbrisala so se vsa dosedanja plavila Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. marca 1939. Fi 8/39 — Zadr. I 22/6. * 278. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 2. marca 1939. Besedilo: Gospodarska zavarovalna zadruga »Drava« registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Izbrišeta se izstopivša člana načelstva Božiček Franc in Valjak Juro. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne'2. marca 1939. Zadr. V 40/53. 279. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 24. februarja 1939. Besedilo: »Prva dolenjska posojilnica v Metliki r. z. z n. z.« Izbriše se dosedanji član načelstva Malešič Ivan ml., vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Kopinič Julij star. v Metlika 220. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 24. februarja 1939. Zadr. 1 1/60. 280. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 10. februarja 1939. Besedilo: Vinarska in kletarska zadruga r. z. z o z. v Metliki. Izbrisala sta se dosedanja načelstve-na člana Gornik Ivan in Pečarič Martin, vpisala pa sta se novo izvoljena člana načelstva Crnugelj Jožef, posestnik v Grahovem št. 11 in ŠManič Martin, posestnik v Draščah št. 7. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10 februarja 1939. Zadr. lit 104/16. * 281. Sedež: Predanovci. Dan vpisa: 16. februarja 1939. Besedilo: Kmečka hranilnica in po* sojilnica v 1’redanovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadruga temelji odslej na novih pravilih, prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937., sprejetih na izredni skupščini 30. oktobra 1938. Naziv odslej: Kmečka hranilnica in posojilnica v Predanovcih, zadruga * neomejenim jamstvom. Namen: Zadruga ima namen, pospeševati g°* spodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun; 2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita! 3. daje svojim zadružnikom kredite! 4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja. Ustanovljena je za nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 25'—, ki £8 Je plačati takoj ob pristopu. Jamstvo: vsak zadružnik jamči z vso svojo imovino. Razglase objavlja zadruga na razglas* ni deski v svoji poslovalnici, javne ra*' glase, zlasti vabila na skupščine pa v enem lokalnem časopisu, ki ga doloc upravni odbor. Zadrugo zastopa upravni odbor, h sestoji iz 6 Članov. Člani upravnega od' bora so: 1. Vlaj Štefan, posestnik, Predanovci št. 10 (predsednik), 2. VratariČ Nikolaj, posestnik, danovci št. 20 (namestnik), . 3. Vlaj Viktor, posestnik, Predano'8 št. 9, 4. Jonas Štefan, posestnik, Predanovci št. 44, 5. Šiftar Miha, posestnik, Strukovci št. 42, 6. Norčič Ivan, posestnik, Kupšinci št. 19. Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Barbarič Štefan, Sočič Ludvik, Šiftar Ludvik in Hodošček Ludvik. Podpisovanje zadruge se vrši na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po 2 člana upravnega odbo-r ali en član upravnega odbora s pooblaščenim nameščencem. Okrožno kot trg. sodišče v Mur. Soboti, odd. IV., dne 16. februarja 1939. Zadr. 34/18. Zadr. II 4/18. Izbrisali sta se nastopni zadrugi: 282 Sedež: Črnomelj. Dan izbrisa: 10. februarja 1939. Besedilo: Vinarska in sadjarska zadruga r. z. z o. z. v Črnomlju. Ker ne posluje. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. februarja 1939. Zadr. IV 50/3. * 283. Sedež: Hinje. Dan izbrisa: 24. februarja 1939. Besedilo: Parni mlin in žaga r. z. z o z. v likvidaciji. Po končani likvidaciji. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 24. februarja 1939. Zadr. III 63/6. Konkurzni razglasi 284. # 871 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini re-gistrovane tvrdke >Klemenčič Berta & Co. ,Moiko‘ moda in konfekcija« v Ljubljani, Selenburgova ul. 6. Konkurzni sodnik: dr. Rupnik Vlado, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Frlan Franc, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne 7. aprila 1939. ob 9. uri. Oglasitveni rok do 22. aprila 1939. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 28. aprila 1939. ob 9. uri v sobi št. 140. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. marca 1939. St 2-39—2. 285. * Poravnalni oklic. 839 Uvedba poravnalnega postopka o imovini Beneša Petra, zasebnega uradnika V Mariboru, Prešernova ul. 2, Poravnalni sodnik: dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: dr. Veble Andrej, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 80, dne 1. maja 1939. o '/29. uri. Rok za oglasitev do vključno 24. aprila 1939. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1939. Por 4/39—2. * 286. 838 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopka o imovini Beneš Alojzije, soproge zasebnega uradnika v Mariboru, Prešernova ul. 2. Poravnalni sodnik: dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: dr. Veble Andrej, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 80, dne 1. maja 1939. o */z9. uri. Rok za oglasitev do vključno 24. aprila 1939. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1939. Por 5/39-2. Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 912/39. 861 Predmet: Š. u. Straža — Dražba oglja dne 20. aprila 1939. Razglas. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani bo prodala na javni ustni dražbi dne 20. aprila 1939. pri gozdni upravi razlaščenih gozdov v Straži ca. 590.000 kg v lastni režiji izdelanega bukovega oglja loco gozd. Pogoji in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1 in pri gozdni upravi Straža pri Novem mestu. Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani dne 16. marca 1939. •I* Št. 899/39. 860 Predmet: R. v. Log — Dražba režijskih drv leta 1939. Razglas. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani bo prodala na javni ustni dražbi dne 25. aprila 1939. v Rogatcu ca. 4175 prin v režiji izdelanih bukovih drv franco vagon Sv. Rok-Lupi-njak, Dobovec in Rogatec. Pogoji in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani, Cesta 29. oktobla št. 24/1 in pri revirnem vodstvu razlaščenih gozdov Log pri Rogatcu. Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani dne 16. marca 1939. Narodna banka 843 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. marca 1939. Aktiva. dinarjev Podloga . . . 1.914,560.175 76 '+ 807.181-89) Devize, ki niso v podlogi 444,373.606-60 s— 1,648 491*21) Kovani denar 343.297 595 75 (+ 6,062.690-25) Posolila . . .1.645,978 395-07 (-12,610.529-25) Vrednostni papirji . . . 264,382.468-45 (— 55.444-90) Preišnjt predirni državi .. .1.629,303.934-79 (+ 13.416-64) Začasni prediemi gl. drž blagajni 600,000.000'— Vrednosti rezervo tonda 235,501.978-91 (— 1,206.321 58) V rednosti ostaiih fondov ........... 36,652.310-05 (— 16.640-68) Nepremičnine 183,565.149-76 (+ 163.070-53) Razna aktivaM^,403.7*7 69 + 10,832.921-23) 9.337.019.402-83 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180.000.000-— Rezervni fond .... 239,360.785-28 (+ 1,140.053-92) Ostali fondi 38,791.134-79 (+ 188.534-56) Bankovci v obtoku . . 6.426,113.200-—(—101,155.900--) Obveze na pokaz . . . 2.174,282.716-37(+ 81,358.041-06) Obveze z rokom .... 30.000.000-— Razna pasiva 243.471.566-41'+ 20,811.123 38) 9.337.019.402-83 Obtok in obveze .... 8.600.395.916-37 Oelotnokritje .... z8"60% Kritje v zlatu .... 28 44% Obrestna mera: po eekomptu.................. • > • • 5% po zastavah: ua zlato in varante 5% na vrednostne papirje 6% *. Št. 295/4/5 ex 1938. 820-3-2 Razpis. Uprava policije v Ljubljani razpisuje zaradi nezadostuega števila interesentov pri licitaciji dne 16. marca 1939. T smislu čl. 94. zakona o drž. računovodstvu ponovno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo 29 zimskih zeleuih bluz, 29 zelenih dolgih hlač, 280 zelenih zimskih kap in 244 malih službenih pletenic. Ponovna ustna licitacija se bo vršila dne 28. marca 1939. ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže uprave policije v Ljubljani. Pogoji za to dobavo se dobijo pri podpisani upravi — poveljniku drž. polic, straže. Uprava policije — polic, straža v Ljubljani dne 16. marca 1939. Štev, 1536/39. Razpis. 870 Občina D. M. v Polju, srez ljubljanski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega cestarja. Pravilno kolkovane prošnje z vsemi potrebnimi listinami po čl. 7. in 8., razen pod točkama 1. in 6., uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Polje dne 18. marca 1939. * Št. 478/39. 852 Razpis. Občina Pameče, srez slovenjgraški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina potrebna. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa pri tej občini. Prednost imajo prosilci, ki so posečali tečaj v smislu čl. 91. zakona o občinah. Št. 711 Občina Pameče dne 16. marca 1939. * Razpis. 835 Občina Sv. Rupert v Slov. gor., srez Maribor-levi breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika, ustrezno členu 12. uredbe o občinskih uslužbencih. Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole oziroma spregled kvalifikacije v smislu čl. 152. u. o. u. Prednost imajo prosilci s potrebno prakso. Plača din 750’— mesečno, kavcija znaša din 10.000'—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. u. o. u., je vložiti do 16. aprila 1939. pri tej občini. Občina Sv. Rupert v Slov. gor. dne 14. marca 1939. * Št. 663. Razglas. 844 Občina Št. Vid nad Ljubljano razpisuje za oddajo del ob priliki adaptacije občinske ubožnice v Stanežičah ponovno javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. marca 1989. ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani občine Št. Vid nad Ljubljano, in sicer za: 1. zidarska, težaška, betonska in žel. betonska dela ..... din 58.349'18 II. tesarska dela . , . „ 7.023'40 III. krovska dela . . . „ 467'50 IV. kleparska dela . . „ 568*40 za skupno proračunsko vsoto.................... . din 66.408’48 Pojasnila in ponudbene pripomočke, kakor tudi nadrobna navodila dobe in-teresentje proti plačilu napravnih stroškov pri občinskem uradu med uradnimi urami, kjer je do dneva licitacije vlagati pismene zapečatene ponudbe. Skrajšani rok za oddajo del je dovolilo sresko načelstvo v Ljubljani. Ponudniki morajo položiti 10% no kavcijo na dan licitacije, najkasneje pa do 10. ure pri omenjenem uradu. Občina št. Vid nad Ljubljano dne 18. marca 1939. Št. 2500-2501. * 846 3-1 Razpis licitacij. Na podstavi čl. 82., 85.a, 86.a, 88., 89., 94. in nasl. zakona o državnem računovodstvu in v zvezi s pravilnikom o izvrševanju določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« istega zakona razpisuje uprava državnega zdravilišča v Topolščici naslednji licitaciji za dobavo v času do 30. septembra 1939.: dne 24. aprila 1939. prvo javno pismeno licitacijo za dobavo mesa, dne 25. aprila 1939. prvo javno pismeno licitacijo za dobavo mleka in slad ke smetane. Obe licitaciji se bosta vršili vsakokrat ob 11. uri dopoldne v prostorih uprave državnega zdravilišča v Topolščici. Vse informacije glede dražbenih in dobavnih pogojev daje uprava zdravilišča. Uprava državnega zdravilišča v Topolščici dne 17. marca 1939. $ Št. 781. 859 Razpis. Uprava umobolnice Ljubljana-Stude-nec razpisuje za čas od 1. aprila 1939. dalje dobavo: mleka, kruha in kvasa, mesa in mesnih izdelkov za zavod v Ljubljani in na Studencu. Pismene, z 10'— din kolkovane ponudbe sprejema uprava umobolnice najdalj do 12. ure dne 27. aprila 1939. Nadrobnejša pojasnila daje uprava bolnice. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana - Studenec v Ljubljani. Poljanski nasip št. 52. Razne objave 863 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 1. aprila 1937., št. 14.510/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 1. aprila 1987. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 1. marcem 1937.; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 °/o, računajoč od 1. marca 1937. dalje. Podzemelj dne 18. marca 1937. Hranilnica in posojilnica v Podzemlju, r. z. z n. z. * 872 Vabilo na XXVII. redno sejo upravnega odbora »Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani« dne 19. aprila 1939. ob 15. uri v dvorani »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, I. nadstropje. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika XXVI. seje upravnega odbora. 2. Poročilo ravnateljstva o poslovanju od zadnje seje upravnega odbora. 3. Poročilo pregledovalnega odseka. 4. Odobritev računskega zaključka za upravna leta 1936., 1937. in 1938. 5. Slučajnosti. Odbor. * 858 Objava. Izgubil sem odpustnico osnovne ljudske šole v Sv. Benediktu v Slov. gor., izdano dne 14. januarja 1923 od šolskega upraviteljstva Sv. Benedikt v Sl. gor. na ime Ješovnik Matevž, ter jo proglašam za neveljavno. Ješovnik Matevž s. r. * 845 Objava. Izgubil sem spričevalo IT. letnika bivše Mah rove trgovske šole v Ljubljani iz 1. 1903./04. na ime: Košutnik Franc iz Dramelj. Proglašam ga za neveljavno. Košutnik Franc s. r. $ 842 Objava. Izgubil sem prom. knjižico za kolo, evid. št. tablice 84296, in jo proglašam za neveljavno. Lenič Stanko s. r., Zupeča vas, Cerklje ob Krki, Krško. * 847 Objava. Izgubila se je prometna knjižica p°f' niškega avtomobila znamke Opel Olin1' pia ev. št. 3253 na ime Vuga & Bačnar, Ptuj, in jo proglašamo za neveljavno. Vuga & Bačnar s. Ptuj. * 867 Objava. Ukradena mi je bila uradniška led1' timacija št. 125828. Proglašam jo za ne' veljavno. Žunee Oton s. r., šol. uprav., . Sv. Ema, srez Šmarje pri JeUal' Izdaja kraljevska baneka uprava dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiaka In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predatuvnik: O. Mikalek v Ljubljani.