D!?E£.N,Stvo ln UPRAVA v Gorici v ulici «iva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. "Prto vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK I|Z1D|E V|S\;KO sredo Poštni Sek. 'račun št. 9 - 17768 — Poštnina plačana v gotovini - Sped. In abbonamento postale II. Oruppo Uto lil, $tev. 22 GORICA DNE 28. MAJA 1947. Cena L. 10 »SMRTNI POSTELJI velikega grešnika »Družabna pravda« z dre 1. V. 1947 Piše: Vsakomur, ki zasleduje z odprtimi oemi svetovni gospodarski razvoj, le danes jasno: kapitalistični dru- abm re(j ieži ua j,xni-tni postelji! Negovo pestro, laži im goljufij pol-ji° življenje se bliža neslavnemu 'oncu. Toda stari grešnik še ne bi umrl. S poslednjimi močmi je-uib mišic se smrti trdovratno u-ll!|ra Sredi porajanja novega sveta Pa stoji, navdihnjena od >. ponižanih -a razžaljenih« množic, ob njegovi Postelji smrt in mu reže počasi žilo Za žilo. S-gurnost smrti pa je tako velite, da se svet za umirajočega veli ‘aiia že več ne briga. Eden njego-Vl« zdravnikov, ameriški veleindu-** Galec; je pred kratkim . še enkrat oklical v svet zdravilo za bolniko-rešitev: »Nazaj k čistemu gospodarskemu liberalizmu!« Toda nje Kov glas je takoj zamrl v hrušču Prometa ulic San Francisca. Arneri-* za ta klic ni imela odprtih svo-■jdr radio aparatov. V Evropo pa se “e o ul samo komaj slišen odjek. Svete so zdi vsekakor važnejše urejati 'Prašanje dediščine, kot pa pooluša-1 nasvete za povrnitev zla! Vpra jtenje dediščine pa jo v zmedah na-eka časa silno zapleteno. Čimbolj bliža trenutek smrti, tem važnej-jo vprašanje: kdo bo nasledniki j1 bo dediščino prejel mirnim poten, ali bodo morda skoro dvesto-^ litemu življenju kapitalističnega _1 užabnoga sistema sledile pravde Za dediščino ali morda celo nasled s Veui boji! Kot kandidat za dediščino se jav-te socializem. Toda njegovo upanje aa Uspeh ni veliko. Je že prestar, B °ro bi lahko rekli, da je najsta-jflši gin umirajočega. Njegova živ Jenjska sila je izčrpana. Gospoduje K‘;'Po še v Angliji in nekaterih Skandinavskih državah. Povsod drugje jig samo še pokoren hlapec ^v°jega mlajšega nasilnejšega brata komunizma. Zdi se, da bo ta njegov Prat, če mu bo dano, pobasal tudi njegov delež. Socializem tako živi samo še v spominih na svoi nekdanji mladostni polet in se polagoma tudi sam pripravlja na smrt. Kot resen dedič ne prihaja več v poštev. Čisto iz drugega testa je pa drugi pretendent na dediščino — komunizem. Je gospodar petine zemeljske oble. Nagrabljeno posestvo je ogradil z visoko železno ograjo. Za njo pripravlja načrte in bruii meče, da se dediščine polasti s silo, ako mu ne bi bila priznana mirnim potom. Priznati moramo, da obstoji možnost, da se dela dediščine — same v sebi razdvojene in razkrojene Evrope tostran železne zavese — res polasti. Toda ali ne bi to pomenilo njegove lastne smrti! V najboljšem primeru pa bo komunizem kot hudoben sosed vsakemu drugemu dediču vedno hudobno prestavljal mejnike in mu poskušal škodovati, kjerkoli bo mogel. Mir.io in solidno tedaj svetovnega družabnega reda ne bo mogoče urediti, dokler bo živel ta hudobni sin zločestega očeta! Tretji resni kandidat za dediščino pa nima tako ogromnega posestva, kakor ga ima komunizem, niti tako velikega ne, kakor ga ima socializem, Mlad je še. Kljub slabi plači, katere je bil deležen za svoje garanje na posestvu umirajočega oderuha in kljub mladosti pa se je njegovi življenjski sili že posrečilo, da je postal vsaj bajtar. Njegovo po-sestvice so imenuje Portugalska, njegovo ime pa je: Stanovski dru žabni red. Poleg omeujčne bajte je že nakupil še nekaj njivic in travnikov — delnih poizkusov nove ure ditve družbe — v Belgiji, Švici, Franciji, Italiji., Združenih državah, Argentini in drugod. Svet, ki je pretrpel toliko škode radi zaletavanja iz skrajnosti v skrajnost, se za njegovo poizkuse živo zanima, občuduje njegovo mlado silo, vztraj nost, umerjenost in poštenje. Morda svet še ne prizna njegovo pravico do dediščine. Mladega fanta pa to ne moti. Manjka mu sicer let, toda ne manjka mu življenjskih izku šenj. On dela naprej, dela, dela, dela... Povsod, kjer je bilo mogoče, je žo zastavil svojo lopato, povsod, kjer se jih je dalo dobiti si jo žo poiskal pomočnike. Dva dediča se tedaj resno pripravljata, da prevzameta dediščino umirajočega velikega grešnika. Eden resnicoljuben, drugi lažniv; eden pošten, drugi nasilen; eden pravičen, drugi roparske narave; eden demokratičen, drugi »progresivno« totalitaren. Oba pa delata s p'lno paro, da si zagotovita zmago. Prepričani smo, da je svet že zadosti spo-nal »dobrote« komunizma, ali da jih bo spoznal še pravočasno in ne bo dopustil, da komunistični družabni red prevzame gospostvo sveta. Razveseljivi znaki mladostne moči mladega stanovskega družabnega reda nam dajejo veselo upanje, da bo ta nekompromitirani mladenič postal nosilec svetovnega družabnega reda. Naša dolžnost je, da mu pomagamo utirati pot v bodočnost, v njegovo in našo bodočnost, v dobo socilalnega miru!« Gospodarsko - socialna izkustva, Novice iz Slovenijo: Iz zadružnih organizacij »čistijo« razne škodljive elemente. Tako so počistili že v Trebnjem in Gabru — v dingih krajih se še pripravljajo. So to po večini bivši terenei in podporniki komunizma in se sedaj hočejo odškodovati za svoje delo. Prav tako čistijo v vodstvu zaplenjenih in podržavljenih podjetij. Od vlade imenovani delegati so se ponekod slabo izkazali. Sedaj jih vodijo v zapor in pred sodišče. — V Ljubljani je stanovanjska kriza zelo velika. Kar u-radno dodeljujejo stanovanja, stanovalce in določajo preselitve. Upokojenci se morajo seliti iz središči mesta na periferijo; samo tisti, ki imajo službo, smejo stanovati v centru mesta. Ker tudi to ne zadostuje, nameravajo razne ustanove, kakor zavode za onemogle, presoliti na deželo. Pravijo, da bi' v Zavetišču sv. Jožefa lahko stanovaio tisoč samskih delovnih moči, sedaj so pa tam samo st arci. Za stanovanjske namene bodo porabili vse gradove, v kolikor so uporabni, in tudi, samostane. Pravijo, da so samostani prenia-i.j zasedeni, imajo zelo velike stavbe, zato bo vse prevzela oblast in dala prostora tistim, ki stanovanja nimajo. — S posebno naredbo je prosvetni minister republiške vlade prepovedal obstoj samostan škili internatov. Predstojniki teh internatov morajo takoj sporočiti mi nistrstvu, koliko dijakov oskrbujejo, radi prevzema. — Gradbenim delavcem so določili nove plače od Din 9-19 na uro. — Zvezni minister za delo je izdal naredbo o socialnem zavarovanju poljedelskih delavcev, Časopisu J Me dei laioralori“ v premislek »Družabna pravda«, ki izhaja v Riniu, piše 15. V. t. 1. pod naslovom: »GREŠILI BI, ČE BI MOLČALI« sledeče: ,»Il Giornale dei lavoraiori«, gladilo ACLI (Krščanskih združenj i-“lijhnskih delavcev) prinaša v svo-Jl 17. številki z dne 4. maja 1947 čla-ll°k z naslovom: «Pcrche abbiamo 'lhto nelle elezioni sindacali a Go-1*zi|a» («Zakaj smo zmagali na sin-m kalni h volitvah v Gorici»). V član a se obravnava velik poraz komu testov pri volitvah v goriško De-Uvsko zbornico. ■Prvega maja 1947 je pa izšla 19. tevilku našega lista, v kateri smo teteesli članek: »BLAGOR TISTIM, NISO VIDELI, PA SO VERO v - ^ njem smo obravnavali še Poraz komunistov pri volitvah Delavsko zbornico v Trstu. Diodo vzrokov komunističnega pojte bila naša gledanja enaka t Giornale dei lavoratori« pravi: .. flSi delaveij čutijo vsak dan trage-j, j® bratov, ki živo samo nekaj kori) V tu za »železno zaveso« ,’gj‘težabna pravda« pa je zapisala: blizu železnega zastora je - ,a biti, da slišiš delavsko navdu nJe onstran, pa spregleda tudi največji zapeljance ati nevednež«. Tako smo najprej ugotovili ono, v čemer smo soglasni. Morda nam bodo ta enaka gledanja in pa krščansko bratstvo, h kateremu menda oboji spadamo, pomagali tudi k rnz-tiščenju v stvari, v kateri bi greši- li, če bi molčali, kak ir smo rekli, v naslovu. »H Giornale dei lavoratori« v navedenem članku prav za prav ne piše o porazu komuni hov ali komunističnih delavskih organizacij, temveč o porazu slavo-k>r.iunističnih organizacij. V tej luči ves članek ustvarja videz, kakor da se je v Gorici vršil narodni plebiscit, ne pa sindikalne volitve. S tem se pa ne strinjamo, ker je v nasprotju z resnico! Ugotovljeno je namreč: Komunizem je internacionalen. Komunisti vseh narodnosti delujejo za isto stvar — za svetovno revolucijo. Svojo narodnost so že davno zatajili. (Kjer poudarjajo nacionalna gesla, jim ta služijo lo kot vaba za naivne in nevedno ljudi! Tako tudi pri nas. Op. ur.) Zato je nesmisel ali morda repoznanje bistva komunističnih načrtov govoriti o slovam.kih, romanskih itd. komunistjh. Govoriti 'n pisati o slavo-komunistleni .orpart zaci ji v Gorici pa jr potep tepa tudi znak Škodljive narodne, in manj šinske nestrpnosti. Vsakomur je ntmreč jasno, da so v 'isti or patri za ci ji tudi komunisti italijanske n n rodnosti. Prav tako ie jasno, da so slovanski delavei-pvotikomunisti v Gorici glasovali za AOLI-jevo listo In končno je velika demagogija tr eliti, da so vsi Slovani komunisti. Mi sami, deset tisoči in stotisoči slovanskih beguncev, ki smo vsled svojega protikomunističnega prepričanja zapustili vse in postali takore-koč — berači, smo eden izmed stoterih dokazov, da to ni ros. To je prav taka demagogija, kakor jo bila ona, da so vsi Italijani — fašisti! Neresnično, krščanstvu in sosedstvu škodljivo je tako pisanje. Seveda «11 Giornulo dei lavorato-ri« svojih trditev ne bo popravil. Čemu bi dajal zadoščenje ubogim in brezpravnim, četudi slavo-protiko-munističnim delavcem. Saj mu ničesar no morejo! Upamo pa, da slič nih, stvari, ki ugledu lista samo škodijo,' ne bo več ponavljal. Popolnoma zadostil pa bi svojii napaki «11 Giornale dei lavoratori« seveda šele takrat, ko bi zaradi resnice spregovoril tudi o aktivnosti slovanskih krščanskih delavcev iu ko bi se tu di svojim slovenskim volivcem zahvalil za oddane glasove!« To piše »Družabna pravda«: Mi pa upamo, da bo »II Giornale dei lave ratori« pomoto popravil, ako mu je kaj do solidarnosti mod katoli škimi delavci vseh narodov. Tudi neki drug zelo ugleden italijanski katoliški časopis je napravil že podobno napako, ko je pod neko sliko napisal, da'so slavo cemunisti spravili v nesrečo neke s‘rote. —. Urednik nam je ,napako priznal in obljubil, da jo bo popravil. Izjavil je, da se italijanski listi v tem pogledu često pregreše._ . zaposlenih na državnih kmetijskih posestvih in strojnih postajah. Nosilec zavarovanja je isti kakor za ostalo delavstvo. Isti so tudi zavarovalni pogoji>. Zavarovanje jo stopilo veljavo 1. aprila 1947. — Uvedena je nova davčna lestvica na dohodek delavcev in nameščencev. Davek je progresiven iu znaša do 100 Din mesečnega zaslužka 2 odstotka iu doseže pri 18.000 Din 30 odstotkov. — 25. marca je stopila v veljavo nova reforma zemljiškega davka. Zemljiški posestnik mora plačati pri osnovi do 2500 Din 4.5 odstotka davka. Davek si' stopnjuje z določeno osnovo in doseže pri osnovi 150.000 Din 35 odstotkov. Obdržali so kar staro osnovo, K temu davku se potem še prišle jejo doklade za ljudske odbore, ki so odvisne od stroškov posameznih odborov. Republiške vlade so po obluščene, da izdajo posebne odredile za praktično izvedbo. Jugoslovanski državni proračun za leto 1947 izkazuje 85.854.000.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Izdatki za narodno obrambo znašajo 13 odstotkov proračuna. Skoro polovica do hodkov je predvidena iz produkcije podržavljenih podjetij. — Od posameznih republik imajo Slovenija, Srbija in Hrvatska uravnovešene proračune in svoje izdatke krijejo samo. Od nadaljnjih republik ima Bosna in Hercegovina 220 milj. Din primanjkljaja, Macedonija 175 mulj. Din primanjkljaja in Čma gora 370 milj. Din primanjkljaja. Primanjkljaji teh republik se bodo predvidoma krili iz dohodkov državnih podjetij, ki spadajo pod zvezno vlado in znašajo nad 26mitijard Din. Preostanek pa je predviden za stroške zvezne vlade. Katoliška Cerkev na Češkem Sv. oče Pij XII. je izdal dekre:, s katerim se ustanavlja slovanska sekcija benediktinskega reda, ki je bil njegov član v X- stoletju škof v Pragi sv. Vojteh, ki jo pozneje umrl kot mučenec pri spreobračanju poganskih Prusov. V okviru velikih državnih in narodnih proslav spomin 950-letniee mučeniško smrti sv. Vojteha, ki se vršijo pod pokroviteljstvom predsednika dr. Boneša je bila opatija Brevnov pri Pragi vrnjena benediktinskemu redu, da bi vršila svojo dolžnost, ki ji jo je določil njen ustanovitelj sv. Vojteh Slavnostno ustoličenje opata Anastazija Opaska (Slovaka) je izvršil praški nadškof rnons. Berau ob prisotnosti zastopnika češkoslovaške vlade ministra dr. Ivana Pietora, prosvetnega minic,tra dr. Stranskega, zastopnikov diplomatovega zbo ra, načelnika generalnega štaba generala Bočka, vojaškega škofa gene rala Banaka, opatov, kanonikov, itd. Ob toliki strnjenosti češkoslova škega naroda, ki menda ni reak eionaren, bi se lahko tudi Jugoslo vani kaj naučili, Kdor ljubi svoj narod, bo vero spoštoval, če že no iz MEDNARODNO ROMANJE V FATIMI Cez 25 tisoč deklet so je zbralo v Fatimi ua mednarodnem romanju na povabilo portugalske ženske katoliške akcije. Zastopale s, 22 narodov. Otvoritev se je izvršila z molitvijo križevega pota. Ponoči je bila mogočno procesija z lučmi. Dekleta s-> vso noč premotila, proseč za pra- vi iu pravični mir. Med romaricami je bilo tudi rusko dekle, ki jo na kongresu javno molilo v ruskem jeziku za spreobrnje-rje svoje domovine h katoliški veri. Marijanski kongres očetov frančiškanov v Rimu Na lrančiškansKi univerzi »Auto-nianuui« v Runu so se zbrali najboljši frančiškan :ki bogoslovci, da so proučevali resnico o Marijinem vnebovzetju. Štiri dni so imeli b tem zelo učeno razpravo, ki so se jih udeleževali tudi drugi učenjaki bogoslovnih ved. Taki kongresi so zelo važni, kor pripravljajo pot za proglasitev novih verski h resnic. Na tem kongresu so vsi prišli do zaključka, da sc lahko smatra, resnica o Marijinem vnebovzetju kot od Boga razodeta resnica in se lahko kot taka tudi slovesno proglasi. Svadok is sovjetske Rusije Je umrl Lani 17. oktobra je umrl v Parizu škof Pij Evgenij Neveu, bivši apo-.iciski administrator Mogileva, ki je imel svoj sedež v Moskva Ko so za njegovo dušo opravili, mašo ;.a-dušnico v ruski cerkvi sv. Antona na Eskvilinu v Runu, je sv. opravilo mel bivši pravoslavni škof Pavel Melotjev, ki je pred nedolgim časom prestopil v katoliško Cerkev. Obredu so prisostvovali tudi kardinali Tisseraut, tajnik sv. Vzhodno kongregacije, škof Valerio Volori, bivši nuncij v Parizu, iu Boiešlav SLo-skanj, škof iz Minska, ki je imel go-ver v ruščini. Rajni škof Noveu je bil od 1. 1921. duhovnik francoske cerkve sv. Luno vika v Moukvi. Kol tak jo imel na pol diplomatski značaj in je mogel več let brez preganjanja delovati med verniki vseh narodnosti. L 1928. je škof D'Herbigny prepotoval vso Rusijo, ne da bi kdo v njem spoznal katoliškega škofa Ob tej priliki je po naročilu Pija XI., kj. je hotel v Rusiji ohraniti katoliško hierarhijo, v največji tajnosti posvetil štiri škofo, od katerih živi se danes samo škof Boleslav Slo-skanj. Med terni štirimi j« bil tudi škof Neveu. Njegovo dostojanstvo pa ni moglo ostati dolgo časa neznano tajni sovjetski informativni službi. Stalno je živel v poslopju francoskega poslaništva in je moral biti v občevanju z Rusi zelo previden, ker so bili vsi, ki so prišli z njim v stik, pod policijskim nadzorstvom. Kljub tornu se mu jo posrečilo, da je vzdrževal zveze z nekaterimi ločenimi duhovniki in celo s škofom Bartolomejem, članom sv. Amoda, katerega jo sprejel v katoliško Cerkev. Zdravje se mu jo 1. 1936. tako poslabšalo, da je moral oditi v Francijo, kjer so ga operirali. Toda poslej sovjetske oblasti edinemu katoliškemu škofu v Rusiji, ki je bil še na svobodi (ostale je namreč P. P. U. kmalu zaprla), niso več dovolilo povratka v Rusijo. Zadnjih dese‘ let je preživel v Pa-rizu, Jc jor jo veliko storil s peresom za zedinjenje pravoslavcev s kut. Cerkvijo iu kjer je končno tudi umrl. verskega prepričanja, vsaj kot narodno svetinjo-Za katoličana pa je vera neizmerno več kot le svetinja za narodni muzej. Vera je luč in moč, brez kamro je popolnoma izključeno vsako znre3 kulturno življenje naroda. Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC SlevJŽ ITALIJANSKA VLADNA KRIZA še ni končana. Državni vladar De Nieola jo poveril sestavo novo vlade staremu, politika Nitti-ju, ki vodi že več dni pogajanj«, z raznimi strankami. Kaže, da bo nova vlada v kratkem sestavljena. Nitti nii uspel in nalogo so poverili staremu Orlandu, ki jo je tudi odložil. Sedaj se trudi De Gasperi, da bi sestavil novo koalicijsko vlado. Največjo težavo dela Nenni-jeva socialistična skupčina. KRALJ MIHAEL ODLIKOVAN. Vlada ZDA je podelila romunskemu kralju Mihaelu visoko odlikovanje radi njegovih uslug, ki jih je izkazal združenim narodom, v borbi zoper Hitlerjevo Nemčijo. NOV ROMAN SIGRID UND-ŠET. Slavna norveška pisateljica Sigrid Undset, konvertitinja, ki je prejela 1. 1938. Nobelovo nagrado (znana med Slovenci zlasti pa svojem romanu »Kristina Lavransova hči«) je napovedala, da bo v kratkem izšel nov roman z naslovom »Zgodba sv. Katarine Sienske.« LATINICA NA JAPONSKEM. General Mae Arthur je ukazal, da se s prihodnjim šolskim letom uvede v šole obvezen poduk latinskega pravopisa (romaji). Prosvetni minister Tanaka bo baje predložil ustavodajni skupščini zakonski načrt, po katerem bo postal pravopis romaji obvezen *n se bo vpeljal poleg starega pravopisa celo v vladne uradne listine. ACHESON ODSTOPIL. Ameriški državni podtajnik Dean Acheson je podal ostavko, ki jo je Truman sprejel. Acheson ni odstopil iz političnih razlogov, temveč iz prav banalnih gospodarskih razlogov: s plačo državnega podtajnika namreč :ii mogel dostojno živeti. Zdaj bo spet odprl svojo odvetniško pisarno, ki baje več »nese«. Ees, čudna ta Amerika: najbolj oogatu dežela na svetu, ki pa svojih najvišjih uradnikov ne more dovolj plačevati., da bi lahko pošteno živeli., navdušena za ta načrt, saj bi s tem izgubila odločilno besedo pri Sueškem prekopu. KATOLIČANI V INDONEZIJSKEM PARLAMENTU. V mesta Macasar na otoku Celebes se je sestal 14. aprila t. 1. nov parlament Vzhodne Indonezije. Od 70 poslancev je sedem katoličanov: med njimi so trije misijonarji, iz Družbe božje besede. PRELOM MED SOCIALISTI IN KOMUNISTI. Voditelji socialno demokratično stranko na Japonskem so izjavili, da so prelomili vsako zvezo, uradno ali zasebno, s komunisti, ki jih smatrajo za javne sovražnike, ker stremijo po politič- nem in socialnem prevratu na Ja-jmnskem. KOMUNISTIČNI VODJA OBSOJEN. Glavni. tajnik grške komunistične partije Nikos Zakariades je bil obsojen v odsotnosti na tri leLa ječe, na denarno globo in na izgubo državljanskih pravic, ker je v svojem komunističnem glasilu obdolžil ministra za javno varnost, da je organiziral umor znanega komunističnega voditelja Zevgosa. SUMMER WELLES IN TOGLIATTI! Bivši ameriški državni podtajnik Summer Welles jo v nekem govoru po radiu obdolžil italijanskega komun, voditelja Togliattija, da dobiva denarno podporo us Moskve. Togliatti je poslal Wellesu brzojavko, v kateri ga poziva, naj dokaže svoje trditve, drugače ga bodo vsi pošteni imeli za lažnika in obrekovalca. OOMACE NOVICE GORICA Goriška dekliška Marijina družba priredi za svoje prijatelje in ljubi telje lepe pesmi v nedeljo 1. VI. ob 5. uri v zavodu Notre Damo v Gorici pevski večer. Na sporedu so o-troške in dekliške pesmi, nekaj samospevov in rajanje. Na začetku bo kratko predavanje: Slovensko deklo ii. pesem. PREBIVALSTVO ZDA je naraslo na 142 milijonov: v zadnjih sedmih letih je bilo 11 milijonov prirastka. Katoličanov je okrog 25 milijonov in predstavljajo najmočnejšo versko skupino. Protestanti so razbiti na več kakor SCO ločin, od katerih nobena ne doseže števila katoličanov. ANGLEŠKI DOLG V EGIPTU. Velika Britanija si ja nabrala med vojno v Egiptu kakih 430 milijonov funtov dolga. Dolg je nastal največ pri obrambi Egipta in Srednjega Vzhoda. Velika Britanija se dolga otepa, egiptovska vlada pa, ki se nahaja v težkih finančnih škripcih, zahteva poravnavo. Padla je misel, naj bi VB poravnala vsaj del dolga s tem, da bi Egiptu odstopila svoje sueške delnico, ki znašajo kakih 44 milijonov funtov. VB ni prav nič VOLČE Dne 20. maja letos je-volcanska 'u-ru praznovala 25 letnico službovanja svojega župnika č. g. Alojzija Ko dtrmaoa. Za to priliko so Marijine družbenice s sodelovanjem drugih faranov pripravile lepo slavnost. Cerna cerkev je oda prijetno okrašena. Na predvečer in na praznik zjutraj so zvonovi oznanjali vsem faranom praznovanje in obenem vabili vemiko, da se s hvaležno molitvijo spomnijo svojega župnika in njegovega dolgoletnega m nesebičnega dela. Veliko je v tS letih g. župnik napravil z res požrtvovalno ljubeznijo za svoje ovčice; predvsem za duhovni napredek, a tudi na mate-r. aino delo ni pozabil.* Bela mengor-ska cerkvica bi vedela pač velilko povedati o njegovi gorečnosti in prizadevanju. Za svojo faro ja bil g. župnik vedno na delu, nikoli ni počival. Še zdaj ga ne oplaši ne daljna pot ne slabo vreme, da ne bi hodil poučevat krščanskega nauka na daljne Rute. Prav tako rad žrtvuje ves prosti čas za svojo čredo, zlasti za mladino in za Marijino družbo. Ko se zahvaljujemo Bogu za mnogotere milosti, kij nam jih je dajal toliko let po rokah našega gospoda župnika, pošiljamo obenem goreče prošnje k nebu, da bi nam Gospod Bog še dolgo ohranil našega neu mornega gospoda župnika, da bii tudi v novih razmerah, ki jim gremo naproti, veliko napravil za naše du še in božjo slavo. PLAČE V nedeljo 11. maja ob ID. uri ?o blagoslovili v Plačah pri Sv. Križu novo kapelo lurške Matere božja Blag-oslovii jo je msgr. dr. M. Toroš, ki je nato pel pantifikalno sv. mašo. Popoldne ob štirih je imenovani gcspod blagoslovil novi kip Matere božje v župni cerkvi, odkoder so ga prenesli v novo kapelo v slovesni procesiji. Vsaka izmed svetokriških vasi je postavila Mariji na poti, ko-dor je šla procesija, svoj slavolok s primernim napisom in tako pokazala svojo vdanost in zaupanje do nebeške Matere. Pri procesiji in pred novo kapelo so domači , in tuji pevski zbori vneto prepevali Marijino pesmi Množici od 5 do 6 tisoč vernikov je govoril F. Anton, gvardijan kapucinskega samostana. Govoril je o tem, kako vsi narodi tekmujejo v češčenju Matere božje in kako med njimi prednjačijo vzhodni Slovani. To češčenje nas navdaja z upanjem, da bodo naši bratje po krvi kmalu z nami popolnoma zedinjeni tudi po katoliški veri kakor se glasi napoved iz Fatime, ki pravi, da se bo Rusija spreobrnila. SOLKAN V nedeljo 18. V. ponoči so trije zakrinkani in oboroženi moški vdrli v Frankovo hišo v Solkanu in zahtevali od gospodinjo, naj jim takoj izroči 200.090 L Grozili so, da jo sicer umorijo. — Gospa jim je izročila J900 L ker menda več ni imela pri rokah, in roparji so nevoljni izginili. Na dvorišču so spu3tili še en strel iz pištola da družino še bolj prestrašijo. Zločince so spoznali in vaška policija jih jo že v isti noči aretirala. Bili so: Marij Srebrnič, 17 leten, M Ivin Laščak, 18 leten, in Avgust Jug, ki Ima 19 let. Na policijski postaji so vse priznali in tudi izpovedali, kje imajo skrito orožje. Polici-a je orožje našla in ga zaplenila. Če bi Frankova nevesti ne bila spoznala zločincev, bi danes ves Solkan govoril, da so »četniki« napadli in oropali Frankovo družino, kajti trije mladi zločinci so se predstavili kot taki. Ta reč nas spominja na dobo iz' osvobodilnega boja, ko so resnični zločinci vse sv-oje zločine skušali naprtiti svojim nasprotnikom. Med nami jo bdo dovolj naivnežev, ki so neprestano zagovarjali nasilneže, morilce in roparje, a so vseh najhujših grdobij, zapeljani od lažnive propagando, dolžili prav tiste, ki so se tem rečem uprl k Kakor vidimo, nam je prišel iz gozdov zelo popačen rod. Težka odgovornost zadene vse liste, ki še danes ne nehajo vzgajati k zločinom naše ljudstvo. Med te spadajo prav gotovo tudi taki ljudje, ki podpirajo brezvestno protiversko in- s tem nujno tudi protimoralno časopisje (vera in morala hodita pač vštric), medtem ko z neverjetno strastnostjo in zakrknjenostjo odklanjajo vsak katoliški časopis, Id je njegova naloga prav v tem, da ljudstvu kaže pot resnice in poštenega krščanskega življenja in ga svari pred vsemi zablodami današnjih dni. PRI BAJTI Nekaj podobnega so je zgodilo pri Bajti v IJožni dolini, kjer ;e družba pobalinov, med njim en štirinajstletnik, hotela izropati 17-let-nega Janeza Vuka. Kdo bo to mladino zopet spravil na pravo pot? Gotova le Cerkev in ne tisti, ki ji dopovedujejo, da je le bolj razvita ali progresivna in prefrigana zver. Hlapec »Nikar veduo ne jokajta« je tolažil gospodar z mirnim glasom, »mati je goii pri ljubem Bogu in je stokrat bolje zanjo kot tu spodaj na trnjevi zemlji; šla jo le naprej, da nam pripravi vsem kak prostorček.« Usedel se je k mizi in tudi Ferjanu namignil, naj prisede. Ko je bil gledal nekaj časa tiho predse, je začel Bregar znova govoriti. »Tako lepo je umrla Marijana,« je dejal, »Stanko je bil zmeraj pri ujej in jo je dobesedno za roko odpeljal v večnost. Zgubili smo pač mnoga ...prav veliko smo zgubili; bila nam je vsem mati — tudi meni. Prav za vso je skrbela, za vse, na duši in telesu. Skoraj štirideset let sva bila skupaj in niti enkrat si nisva prišla navzkriž in niti ene žal besede ni bilo med nama. Tako dobre duše pač ni več na svetu, kot je bila Marijana. Pogrešali jo bomo povsod, na vsakem prostorčku v hiši bomo čutili, da je ni več. Toda oni, ki nam jo je vzel, je naš gospod Bog in zato ne smemo tožiti. Ljubi Bog nam je naklonil mnogo dobrega. Predzadnje poletje nam jo napravil veliko veselje s Stunkotovo novo mašo, ki jo je Marijana še mogla dočakati, in zdaj nam je vzel ljubo mater. Vse pride od Boga — njegovo ime bodi češčeno!... Sedaj si hočemo šo prav posebno prizadevati, da pridemo kdaj gotovo k materi in tedaj bomo zopet z njo praznovali veliko slavja še mnogo lepše, kot je bila nova maša, in to ne bo potem nikdar minilo. Tu no pride več na veselje nobena žalost ne smrt.« Medtem ko je gospodar tako govoril, je sedel čisto mirno pri mizi; obraz krepkega moža ni razodeval nobenega vznemirjenja, z nobeno mišico in potezo na obličju ni trenil, temveč so je držal skoraj dobre volje; toda njegov glas je zvenel mehko in med vsem govorom so mu polzelo neprestano solze po bledih licih. Tudi Ferjanu so prihajale vedno znova solza v oči. Pripovedoval je sedaj o zlih slutnjah, da pisma od Bregarja ni prejel in da se mu je Marijana zadnjo noč javMft. Šele pozno se je dal pregovoriti, da je šel počivat, pa tudi to noč ni mogel spati. V torek je bila Marijana položena k Večnemu počitku. Tako lepega pogreba šo niso videli v Tihem dolu. Kakega izrednega zunanjega sijaja pač ni bilo, toda prišla je naravnost ogromna množica ljudstva od blizu in daleč iin vsem sta se brala z obrazov žalost in sočutje. Vsi se- danji in bivši Bregarjevi posli, pa tudi silna truma ubogih ljudi se je gnetla okrog odprtega groba. Vsi so glasno jokali z otroki vred, ko so spustili rakov v jamo. Tako glasne iiv tako očividno iskrene molitve še ni bilo zlepa slišati v Tihem dolu. Vsa občina je stala globoko ganjena in žalostna ob grobu. Tudi prt črnih mašah zadušnieah je bila cerkev polna ljudi. »Danes se je videlo, kaj je dobra in vzorna gospodinja,« je rekel po cerkvenem opravilu neki vaščan. »Da,« je pripomnil drugi; »toda z Marijano ni pokopana samo dobra hišna gospodinja, ampak tudi mati vse občine. Saj je prav dobesedno vsa vas jokala za njo.« Ko je šel po pogrebščini Ferjan sam popoldne navzdol k Dolinarjevim, ga jo srečala na pol poti Hudo-veruikova Milka. Deklica je začela bridko jokati in ni prišla dolgo do besede. Nato je rekla na svoj preprosti način: »Ferjan, tako dobra m zvesta, kot je bila Bregarjeva mati, bi bila tudi jaz kdaj rada, če mi da ljubi Bog to milost.« »Glej, da mi ostaneš zdrava in ne umrješ, Milka,« je rekel Ferjan z if kreni m pogledom, »tako se vedno bojiim zate.« Nato sta se naglo ločila in šla vsak svojo pot. (Nadaljevanje) Duhovnik in »Primorski dnevnik« Neki duhovnik, ki ga nočemo imenovati, je pred kratkim spet napisal ii, podpisal dolg članek za »Primorski dnevnik«. Svojega dragega sobrata rotimo, naj neha s takim delovanjem, ki je pogubno za verno ljudstvo in predvsem za njega samega. Pobožne duše pa prosimo, naj molijo in se žrtvujejo za tiste duhovnike, ki se poslužujejo listov ali celo prižnice, da dajejo potuho največjemu sovražniku Boga in duš — komunizmu. Vzšel je ,,£Pastirče/i‘ Marija Pusquiuelli Po posredovanju državnega P*'15'* sednika De Nieola je vrhovni P° veljmk zavezniških sil general L- spremenil smrtno kazen, ki je bik določena za morilko ameriškega »8 i.trala De. W im tona, v dosnirt***1 ječo. . Marija bo premišljevala svoj zlo čin in amerikansko usmiljenje najbrž na Tržaškem svobodnem lju. Morile« doktorja Protulip^ b, moral priti te dni pred sodišč® v Trstu, pa je bii izročen jugoslova® sk