129. številka.
Ljubljana, r torek 6. junija 1905
XXXVIII. leto.
gaji T8ik din zvečer, izimBi nedelje hi praznike, ter vetfa po pošl! prejemzn zz avatro-ogrska dežele zz vsa leto 16 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesea S K 80 h.   Za LJubljano ■ pošiljanjem nz dom za *»e itt 14 K, zz pol leta IX K, zz Četrt leta 6 K, za en meaee z K. Kdor hodi tam ponj, plada za tbo leto zz K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za on mesea 1 K 90 h.      Za tuja dežela toliko več, kolikor mnaSa poštnina. — Ka lizročie brez istodobne vpošiUatve naročnine >e ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-Trate po 1» h, Se m ae oznaaUo Moka enkrat, po 10 h, ee so dvakrat, in - po 8 h, ce so  Uska trikrat ali   večkrat. — Dopisi m izTole frznkovzti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlilvo je v Knaflovih ulicah Št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniltvo pa v pritličju. — UpravniStva naj so blagovolijo poSUjati naročnino, reklamacije,
oznanila, t. j. administrativne stvari.
Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
I Dr. Turna — vodja nove
stranke za celo Slovenijo.
i.
V   »Slovenskem   Narodu« 13. taja smo razkrili nov, »velikanski« aSrt dr. H. Turne.   Povedali smo, da boČe  prodati   svojo odvetniško pisarno v Gorici  (zahteval je za njo 000  K),  preseliti  se v Trst, kjer ustvaril novo odvetniško pisarno, katera naj bi bila pc par letih zopet Trezna vsaj 50.000 K.   Mož ni niti malo dvomil o tem, da bi v par letih se prekosil vseh tržaških odvetnikov in to toliko bcij, ker bi potegnil z Soriškega vse spelacijske  zadeve in vsa zastopstva pred pomorsko sed-nijo. To pisarno bi eventualno zepot drago prodal, kadar bi se preselil v Ljubljano, ako bi mu tc kazale.
njega, to se mu je zdelo povsem naravno. Le take železne vztrajnosti, kakršna tiči v njem, je potreba, pa je dosežen ta prelepi cilj njegovih rodoljubnih sanj.
Naš članek je zbudil po vsej Sloveniji veliko iznenađenje. Treba je namreč upoštevati, s kakšno glo* rijolo so obdali goriški Slovenci glavo tega moža od 1. 1899, ko je počil razkol v oni stranki, ki je doslej veljala za protiklerikalno. Dr. Turna je stal v ospredju narodno-napredne stranke, ki je žela v razmeroma kratkem času velike uspehe in bi v nekolikih letih tudi zmagala, ako bi ne smrdelo pri — glavi. Toda mož, ki bi moral ostati na svojem mestu ter se boriti toliko vztrajneje za načela, proglašena na znanem shodu zaupnih mož 1. 1900., je vrgel j ta načela od sebe, ker ga niso ob
» renskemu vseučilišču v Ljubljani in ? na podlagi svobodomiselnih, napred
vence. Iz Tret« naj bi si list pela- I roma  pridobil  trdnih  tal   pc   vsej \
Povedali smo namreč, da bi za- j prvem naskoku dvignila na prve segel izdajati 7 Trstu nov dnevnik, I deže v deželi — in začel je kovati i sicer velik  dnevnik  za vse Slo- j nove načrte, ki naj  bi ga dvignili
še više — na mesto voditelja naj« večje stranke v celi Sloveniji, in to Sloveniji, ker je to mesto jako | mesto bi mu visoko nagradilo vse ugodno za razvoj velikega lista, kajti i 0no, kar je zgubil na Goriškem ob tamkaj se stekajo novosti iz celega j zadnjih volitvah v državni in deželni Bveta hitreje in ceneje nego na pr. j zbor.
v Ljubljani.   Tudi je mogoče  dati In tako je srečno dospel do na-
listu navidezno jako simpatično lice, I črtov, katere smo morali raz-ako se prične bobnati v Trstu kot j kriti in primerno zavrniti v »Slov. nekakem središču trgovskega in tudi j Narodu« 13. maja. Mi smo morali to kulturnega življenja. Zato se je bil j storiti, ker bi bili grešili proti inte* zrekel  pred  časom  tudi proti slo- | resom stranke, ki hoče osrečiti narod
L
za ono v Trstu.
Kadar bi bila tla pripravljena la glavni načrt, tedaj bi se preselil v Ljubljano, prodavši tržaško pisarno za iepe novce.
V Ljubljanil bi seveda zopet otvoril odvetniško pisarno, kamor bi drli vsi pristaš« njegove stranke, ako bi mu vodstvo lista in stranke ne dajalo dovolj dohedkov, da bi se lahko vsega »žrtvoval« svojim veli-^ kanskim načrtom v »blagor slovenji ske?a naroda«. Da do tje že uniči »Slov. Narod«  in vBe,  ki so okoli
31
nih načel, zorečih in popolnjujočih se z napredkom proti modernemu svetovnemu nazoru.
Ali ker je »Narod« nastopil proti dr. Turni, ki je širšemu slovenskemu občinstvu znan le po eni strani ter je razkril drugo, neznano stran tega nemirnega duha, zato je bilo začudenje med našimi čitatelji jako veliko.
Celo goriški krogi, ki imajo vedno pred očmi dr. Turno, so bili presenečeni po naših razkritjih, kajti nikdc  ni  slutil, da  pojde užaljena
veličina Tumova tako daleč cd poti po kateri si je pridobil na Goriškem ime in sijajno stal-ščd v vsakem pogledu.
Tudi v Trstu so debelo gledali! Dasi je bil zadnje čase dr. Tarna prav pegesto v Trstu ter je nenavadno, skoro vsiljivo prijazno občeval z :mcžmi, katere je še pred malo časom preziral, vendar o svojem velikem načrtu ni črhnil besede. Iz tega je dovoljno osvetljena odkrito* srčnost do tržaških prvakov.
Elini, ki so bili o vsem dobro poučeni, so bili — socijalni demo kr a tje, ali ne vsi, ki bo danes na čelu tej stranki, marveč tisti bolj izbrani krog, ki hoče reorganizovati to stranko v spioŠno slovensko socijalno demokratično stranko, kateri bi stali na Čelu v glavnem le — »a k a deroično izobraženi ljudje«.
Sedanji voditelji a la Kopač bi lahko še dalje tslužili za štafažo, za priganjače in klakerje, potem pa bi se jim namignilo o pripravni priliki: »Der M o h r hat seine Sohul-digkeit getan, der Mohr kann geben!«
Na naš članek smo dobili odgovor, in sicer v glasilu socijalne demokracije v — »Rdečem Prapor ju« 19. maja. Ta klasični odgovor se glasi doslovno tako-le:
Iz Goriškega. Skrajno infa-men napad na osobo dra. Turna v »Slovenskem Narodu«, političnem glasilu kranjske napredne (profanacija) stranke, kaže, na kakem mo ralnem niveau stoji napredna stranka in posebno nje voditelji. Dr. Tumu se očitajo neuspehi, smeši se ga kot »Projeotenmacherja« in vetrnjaka. In na čem bazirajo ti nesramni, absurdni, otročji in vendar pkraino    hudobni hudodelski
upadi?  So li je morda dr. Tarna
zneveril naprednim načelom? Se je li pregrešil prot; slovenskemu 'iudstvu?  Ne.  NiČ tega  se mu ne
čita. Ampak dr. Turna je sprožil m i b e 1 ustvariti nov slovenski
a s o p i s. Spoznal je, da je slovenskim liberalcem narodno delo fraza in le fraza, spoznal je, da je metoda
vzgoje slovenskega ljudstva po liberalnem časopisju ista, kakor klerikalcev t. j. jeiuitstvo. Na* prednjaštvo dra. Turne, to vemo, je malo drugačno od onega kranjskih liberalcev. Njegovo napred-njaštvo je d e 1 o, VBtrajno premišljeno, energično delo. L«hko in po vsi pravici citujemo Massilona, ki pravi: »Tute sa vie i.'a e 6 qu' un travail, qu' une ceeupation continuelle.« In delu bodi čast. Vspehe dra. Turno-vega dela na goriškem mora videti tudi slepec. Kdo vam je ustvaril c v e toče denarne zavode? Kdo vam je postavil »Trgovski dom«? Kdo je ustvaril »Pevsko in glasbeno društvo«? Kdo je čutil moralno dolžnost in je bil tudi edini sposoben napasti tererizujoč način vladanja šovinistične italijanske večine v goriškem deželnem zboru? Odgovorite! Mogočni bogovi okoli »Slovenskega Naroda«, b&nkerotni politiki! dela vsa je strab! To je hudodelski izvor vašega smešenja. Ubivati hočete onega, ki vas visoko nadkriljuje, kojemu se celo njegovo naprednjaštvo steka v eni točki: delati za blagor ljudstva, in ki smatra to za svojo najsvetejšo dolžnost. To vaše smešenje dela naj vam utiee zverema lopat, ki kopljejo grob vaši leni brezdelni politiki. Personificirana indolenca Bte. Politični šarlatani, mazači, brezvestnipolitični diletanti, brez vsakih višjih ciljev.Lahko življenje na škodo ljudstva, to je vaš bog. Ljudstvu zavezujete oči; ali to ljudstvo slednjič s silo vrže cunjo, ki mu brani gledati, od sebe in ta oprostitev ljudstva bo ne le oprostitev od klerikalizma, ampak tudi vašega brezvsebinskega napred-njaštva.
»Gorica« je podal« »Slovenskemu Narodu« roko. Tudi ona je ponatisnila članek. Lenuhi, postopači, ki se vedno najdejo, če ne za enim voglom, pa za drugim. Obojih je strah pred delom. Bodočnost pa obračuna z lenuhi.
Radovedni smo, kateri listi bodo čutili dolžnost postaviti se v bran skrajno perfidnemu načinu časnikar; jenja »Slovenskega Naroda« ter napadanju najpridnejšega, naj-energičnejŠega, najrealnej-šega in najdelavnejšega slovenskega politika.
Tihi opazovalec
Ali nam je posvetil ta »Tihi opazovalec«! Toda iz vsake besede zveni cel — dr. Turna, kakršnega prej ali slej spozna vsakdo, katerega je usoda zanesla v njegovo družbo. Ta dr. Turna, ki ga razkriva »Tihi opazovalec«, je glavni, ako ne edini vsrok, da narodno napredna stranka na Goriškem ni popolnoma zmagala ob zadnjih volitvah. Saj ne čujemo is tega dopisa prvič, da dr. Turna je ... »najpridnejši, najenergič-nejši, najrealnejši in najde-lavnejši slovenski politik«, ampak to je dal dr. Turna sam čutiti vsakomur, ki je bil v njegovi družbi. Preljubeznjivo oceno o... »leni brezdelni politiki, personificirani indoienoi, o političnih šarlatanih in mazači h; o brezvestnih političnih diietantih brez vsakih višjih ciljev« bo poslušali pogosto najprej v Trstu potem t Tolminu in naposled v Gorici vsi, ki so sprejeli dr. Turno v svojo sredo kot nadepolnega sotrudniks pri težkem narodnem delu. — Nikdo nič ne razume in nič ne zna, ker je pre-len, prekomoden, da bi se učil, in česar se kdo ni učil, tega tudi ne zna; ako pa nič no zna, naj drži je* zik za zobmi ter posluša tistega, ki kaj zna, a ta je edino on, ki se celo svoje življenje uči ter je že silno ve** liko poskusil na svetu. Takrefreije donel vedno iz Tumovih ust na njegovo okolico! In nikdar se ni pomiš-ijal, ozmerj&ti vsakogar s tepci in osli, z nevedneži in lenuhi. On se je prepiral s profesorjem matematike ter hotel več vedeti nego on; pouče« val je profesorje jezikov, kaj je prav in kaj ne; zgodovinarjem je dajal lekcije, da ;im je na nos obesil »nevednost« in »neumnost«, — skratka: povsod je bil on na vrhuncu, vt»i diugi daleč doli pod njim! Vsi so bili le šarlatani in mazači, lenuhi in personificirana indoleuoa, on pa je dal čutiti vsem, kako jih »visoko nadkriljuje«, kakor ga hvali tudi »Tihi opazovalec«.
Pisma iz Amerike.
Louise Souvan. Cleveland, Ohio, v marciju. Trcpična vročioa, prvi dež, sneg gorki in mrzli mttrovi drogi in tretji dan, nam naznanjajo, da smo v E?omIadi. Cvetovi javorja pred mojim oknom imajo rdečkasto barvo, <ođa vsa druga drevesa so Se popolnoma gola. Sedaj ne vem, ali ne na-pravlja ta edina lastavica še spomni, aii so s°» druge zakasnile. Gotovo je tudi, da začenjam jaz počasi trojo zimsko obleko spravljati, da torej spomlad na svoj način praznu-lem. To mora vs*ik sam s seboj opra-ker nekateri trdijo, da je precej dolgo do stalnega vremena in da Bioremo dočakati še celo kopo leda !n Bnega. Na drugi strani pa nam l0pet naznanja koledar črno na be-•em ohaijalni začetek spomladi — IJovek mora postati ves zmešan in 11 mora tudi tukaj pomagati znati.
To pot sem se dolgo obotavljala *°pet ae kaj pomeniti 8 svojimi lju-kranjskimi rojaki. Sedaj pa se-
daj sem upala, Cleveland se bo dal od kake strani odkriti, pa čakam za* stonj. Tedaj pa hočem jaz, kakor oni prevejanec, Vam dati to, kar premorem. Glavno mesto »Coyatroga-oountv« — Cleveland je lepo mesto, lepo po svoji legi s krasnimi nasadi in lepimi vilami. Razen 5—6 hiš z zmerno visokostjo 12—16 nadstropij, takozvanih »Wclkenkratzer« nima mesto nobenih monumentalnih stavb, upamo pa, da jih dobi, kakor novo poštno poslopje, več bančnih poslopij, novo »City Hali« mestno hiio in več drugih. Pristanišče Erie jezera, ki leži v sredini mesta, se vidi, ker leži nižje, kakor majhno mesto zase. Velikanska skladišča za les, železo in premog so nakopičena neposredno ob obeh straneh kanala, ki vedi ▼ jezero tam, kjer so ladje usidrane.
Velika množica tovarn za jeklo puha iz sebe toliko dima, da pride človek črn kot piskrovez domov. Tukajšnje pristanišče je, kakor trdijo prirojeni entuziasti, eno najpomembnejših v Zedinjenih državah. Način uvažanja in izvažanja blaga je, kakor pravijo, posebnost Clevelanda; ker pa je promet z ladjami po zimi ustavljen, si nisem mogla načina
uvažanja sama ogledati. Razun tega pa se nahaja tukaj navadna rnnoŽ'na trgovskih skladišč in za Pittsburgom ima mesto največje tovarne za jeklo in Železo v Ameriki. Vsak večer je južni del obnebja daleč na okoli razsvetljen. Tujec zagleda s strahGm odsev, kakor se mu zdi, strašnega ognja na kakem kraju, dokler ga ne poduče, da so to tovarne za jeklo in velikanske peči Mr. Andrew - Carne-
mestb^ Cleveland jia SEjEj daleč okoli razsvetljujejo? Newburg je delavsko predmestje z omenjenimi velikan-skimi^pečmi in z deželno blaznioo države Ohio. Ta velikanska naprava, ki bode v kratkem zamenjena z novo, sezidano v podobi paviljona, je bila ena izmed malo znamenitosti, ki smo jih videli, razen onih v trgovskem kraju v tem mesta. Ta pre-stresljivi kraj človeške bede pa je spremenjen po svojih ns ravnost idealnih napravah za oskrbovanje bolnikov v napravo naiplemenitejšega človekoljubja. V velikih, dobro prezračenih sobanah z gugalnimi stoli, divani, fotelji, povsod blazine z belimi batistnimi prevlekami, z malimi mizicami za cvetice, lepimi podobami
po stenah, bivajo bolniki; vse se je svetilo 8nažnoeti in strežnice, ki so nam bile v svojih belo in modro črtanih oblačilih z belimi ovratniki in manšetami, z belimi predpasniki tako krasne, kakor ljubeznjivi cice-roni skozi posamezne oddelke, so nam dovolile tudi pogledati v spalne prostore, katerim smo se morali ravno tako čuditi zaradi njih primerne uravnave in snažnosti. Velikanski park ni ■ z"J nikakim zidom ograjen, tudi ni v njem nikakih potov, pač pa se nahajajo tukaj krasne trate in prastara drevesa. Vsako sredo je ples v paviljonu, ki Bluzi za zabavo, kjer se nahaja razen velike plesne dvorane tudi kegljišče in biljardi, kakor tudi mizice za Ping-Pong in druge igre. Ne smemo se tedaj čuditi, če bolniki, ki ozdravijo, a povzdignjenimi rokami Često prosijo, naj jih notri pusti p, ker tako lepo in dobro niso v svojem življenja še nikdar imeli. Občudovanja vreden je bil prizor, ko se je podalo petnajststo mož in petnajststo žen ¥ jedilno sobo k večerji in so tam sedli brez vsakega šuma in se vzorno obnašal*. Hudo bolni imajo svojo  posebno   jedilno sobo in si
morajo pomagati brez nožev in vilic Amerikansko bogastvo in amerikansko človekoljubnost, ki jo moramo občudovati v vseh ljudornihh napravah, nahajamo tudi v newburški blazniei, v kateri prebiva najrevnejši del prebivalcev.
Stopimo na električno železnico, ki se od ljubljanske samo v tem razločuje, da je manj lična, da ima iz slame spletene sedeže in v Bredi vsakega okvira pri oknih električni gumb, in če na tega pritisnemo, se ustavi »csr« na vsakem poljubnem cestnem oglu. Na obeh straneh ceste vidimo večno se ponavljajoče tipične, enonadstropne amerikanske hišice iz lesa, ki napravljajo okajene in zanemarjene, kakor bo, žalosten vtis na človeka. Tukaj notri prebivajo naši Kranjci in rojaki, katerih dela na stotine v velikih tovarnah zz železo in jeklo. Ker zaslužijo povprečno;*na dan 2 dolarja, to je 5 goldinarjev, denejo pri svojem zmernem načina življenja na mesec 40 dolarjev približno, to je 100 goldinarjev na stran, ki potem večinoma romajo v kranjske hranilnice/,
(Dalje prih.)
Ali prav ta dr Turna, ki je tako divno naslikan v »Rdečem Praporju«, je kriv, da je razfcol leta 1899. na Goriškem potegnil v klerikalizem to-liho — liberalnih mol Kdor bi nam zatrjeval, da je bil pokojni prof. Kragelj klerikalec (— saj smo ga Ljubljančanje dobro poznali —), smejali bi se mu. Ali je bil klerikalec dr. Rojic, ki je bil zvezt »Narodov« naročnik v najhujših časih? Ali so bili klerikalci razni profesorji, uradniki in posestniki (— znani nam gg. Vidmar in Hmelak v Lokavcu itd.! —), ki so šli za dr. Gregorčičem nehote in nevede v klerikalni jarem? Ne, niso bili, ampak ravno takrat, ko so se ločili duhovi na Goriškem ob dohodu kardinala Missie, je vski-pela do vrhunca tudi nejevolja vseh takih mož, da morajo poslušati od enega dr. Turne do pike VBe take in enake ljubeznivosti, kakršne je na tovoril na naš naslov »Tihi opazo valeč« v »Rdečem Praporju«. Zato »proč od dr. Turne!« — je zavrelo v teh možeh! In edino iz tega razloga je podpisalo vseh devet deželnih poslancev leta 1899. izjavo, priobčeno v novi »Gorici«, da ... nočejo in nemorejo sedeti skupaj z dr. Turno. Kako motna voda na klerikalni mlin! Nikdar bi ne bil klerikalni lov tako obilen, odpor proti tej stranki bi donesel do danes vse znamenitejše uspehe, da ni bilo vseh tistih . .. lenuhov, ne-vednežev, šariatancev, katere je spuščal dr. Turna na vso okolico po receptu »Tihega opazovalca«. Vsi lenuhi in šarlatani, on pa je . . . »naj-pridnejši, najenergičnejši, najrealnejši in najdelavnejši  slovenski politik«!
To je tisto žalostno vodilo dr. Turne, ki je bilo naši stvari v nesrečo, — in isto vodilo ga zdaj postavlja proti nam na čelo novi stranki. O tem in drugem sa pomenimo v posebnem članku, ker nam še niso došle vse informacije o podrobnostih, ki se jih dotika »Tihi opazovalec«.
Vojaa aa Daljnem Vztoka,
Ruske ladje v Manili.
Reuterjev urad poroča: Izgube ruskih ladij »Aurora«, »Oieg« in »Zemčug«, ki so dospele v Manilo, znašajo: Padlo je 22 častnikov in 45 mož, ranjenih pa je bilo 131 mož in štirje častniki. Ladje so najbrže poškodovane pod vodno črto; tudi dimniki so razbiti in mnogo topov popolnoma pokvarjenih. Vsi ruski častniki zatrjujejo, da so se Japonci posluževali v bitki podmorskih čolnov, s čimer so si tuli izvojevaii zmago in tako strahovito pcrazili rusko brodovje. Admiral Enquist ni bil ranjen; vendar pa je moral svojo admiralsko ladjo »Oleg«, ki je bila v bitki hudo poškodovana, zapustiti in razobesiti svojo zastavo na križarki »Aurora«
Koristka.
Povest.
(Dalje)
Kakor vse mesto, tako je tudi Olga mislila, da je baron Tako jako bogat. Baron je nastopal, kakor da premore neizčrpne zaklade, in je dostikrat pripovedoval z nekim poetiškim zanosom o svoji graščini na Ogrskem, o svojih velikanskih šumah v Karpatih in o plononosnih poljanah v Alfoldu. Tega seveda ni nikdar povedal, da so mu graščino, Šume in poljane že davno prodali in da sedaj nima ničesar dragega, kakor svojo skromno plačo in mesečno podporo, ki jo je dobival od svoje žene.
Olgi je bil baron Tako doslej poslal samo nekaj šopkov in nekaj malih daril. Olga ni od njega nikdar ničesar zahtevala in iz tega je sklepal baron Tako, da ga nesebično ljubi, da se mu je vdala iz resnične ljubezni. Olga ga je vedno utrjevala v tem mnenju in ga na ta način dobila popolnoma v svojo oblast. Baron je večkrat s strahom premišljeval, kaj bo, Če izve njegova žena za njegovo razmerje z Olgo ; jasno mu je bilo, da bi se od Olge ne mogel ločiti in pogostoma mu je prišla misel, da bi si kakorkoli preskrbel denarja in pobegnil z Olgo v Ameriko.
Rešitev v sili.
Kakor se poroča iz Šanghaja, je angleški parnik »Kulielin« pripeljal v pristanišče neko rusko torpedovko, ki jo je dobil severno od Šavej-šana. Reuterjev urad poroča, da se nabaja na krovu te torpedovko 180 ruskih pomorščakov, ki so se rešili s treh potopljenih ruskih ladij. Tor-pedovka je že šest dni blodila po morju, valovi so jo gonili aemtertja, ker ni imela več krmila. Na torpedo vki so že pošla vsa živila. Posadka se je izkrcala v Vuzuagu in prestopila na krov neke ruske transportne ladje.
Šeststo pomorščakov rešenih.
p Japonski pomožni križarki »Nip-pon« in »Hongkongmaru«, ki ste bili odposlani, da polovite mrtva trupla pri Tsušimi utopljenih ruskih in japonskih pomorščakov in eventualno rešita še preživeČe, ste se vrnili v Saseho. Na krovu ste imele 600 mož, ki ste jih rešili. Pomorski hospital v Sasehu je prenapolnjen ranjenoev. Za admirala Rožestvenskega, ki se tudi nahaja tamkaj, se je rezervirala possbna soba in preskrbela posebna postrežba. Govori se, da bodo admiralu morali odrezati nogo. Njegov štabni načelnik Kriaskorov je tudi nevarno ranjen in bo težko okreval.
Poškodbe uplenjenih ruskih ladij.
Po poročilih iz Tokija so poškodbe ruskih ladij, ki so jih Japonci uplenili, veliko večje, kakor se je sprva mislilo. Najbolj je poškodovana oklopnica »Imperator Nikolaj I.« Njen oklep je na več mestih prebit; luknje, ki so jih napravile v njem granata, sd po 5 do 10 čevljev Široke. Brzostrelni topovi na ladji so vsi uničeni. Tudi oklopnica »Orel« je močno poškodovana in ni misliti, da bi se mogla v doglednem času uvrstiti v japonsko brodovje, dasi je zanjo že zbrana posadka. Oklopnico so spravili v ladjedelnico. Najhujše je poškodovan oklep in stroji.
Ruski   ujetniki   izpuščeni na svobodo.
»Times« poročajo: Ujeti ruski častniki z baltiškega brodovja, ki bodo izpuščeni proti častni besedi, da se ne bodo več borili proti Japonski, se izreče' francoskemu poslaniku v Tokiju in se prepeljejo v domovino.
Iz Naga8akija pa se javlja, da izpuste Japonci na svobodo vse ruske pomorščake in jih odpošljejo domov.
Vojna se nadaljuje.
»Tagliche Rundschau« poroča iz Petrograda: Izredni ministrski svet v Carskem Selu je nasvetoval, da so naj vojna nadaljuje. Car je ta nasvet sprejel. Pri seji se je razpravljalo o načrtu, da se položi še drugi tir na sibirski železniški progi in da se zgradi novo veliko brodovje.
Zgodilo se je ta dan prvič, da je Olga ž njim govorila o svoji prihod-njosti in baron Tako ji ni lahkomiselno obljubil, da jo dobro preskrbi; imel je trdni namen, da izpolni to obljubo, samo tega ni vedel, kje in na kak način naj dobi denar.
Olga je bila zadovoljna z uspehom, ki ga je dosegla ta dan. Zdelo se ji je, da si je zagotovila ugodno in brezskrbno eksistenco vsaj za nekaj časa. Ni dvomila, da izpolni baron svojo obljubo in to jo je tolažilo. Ne toliko, ker se je bala, marveč iz ošabnosti, da bi ne prišla v slabše razmere, ko se je Jaklič vendar povzpel v boljše razmere. Sploh ji Jaklič ni prišel iz misli in naročevala je svoji sestri neprestano, naj poizveduje, kaj Jaklič dela, s kom občuje in kako se mu godi.
Jaklič se je bil nastanil na Emon-ski cesti, v paviljončku, ki je stal za staro hišo mestne občine. Eno sobo si je priredil kot atelje, v drugi pa je imel svoje stanovališče. Vse je bilo urejeno jako skromno, ali Jaklič je bil vendar srečen, da je imel svoje lastno človeku dostojno stanovanje in se je z vso marljivostjo posvetil delu. Izvrševal je retušerska dela za fotografa Pogo-relca, povrh pa slikal več portretov. Zdravnik, ki ga je bil rešil smrti, mu
Sklenilo ce je takisto, da ce skliče zemski cobor v svrho, da sankoijonira nadaljevanje vojne.
Deželni zbori.
Praga, 5. junija. Češki deželni zbor je dognal po kratki debati vladno predlogo o prispevanju dežele k stroškom za regulacijo Vltave in Labe. Izmed 186 milijonov K tozadevnih stroškov prevzame dežela 6.2 milijona.
Dunaj, 5. junija. V današji seji je sprejel nižjeavstrijski deželni zbor brez debate nujni predlog posl. dr. Pattaia glede dograditve Železnice Friedberg—Aspang. Nadalje je bil po daljši debati sprejet predlog dr. Luegerja glede zakonskega načrta zaradi ohranitve gozdov v dunajski okolici. Potem se je zasedanje'naobičajni način zaključilo.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 5. junija. Grof T i s z a je prišel po današnji seji k predsedniku drž. zbora J u s t h u, ter mu oficijalno naznanil, da nova vlada še ne bo imenovana ta teden. Baron Fejervarv je namreč naletel na izredno hude zapreke, ki so večinoma osebnega značaja. Pogajanja nadaljuje neumorno ter je upati, da se koncem tekočega tedna pokaže izid njegovih pogajanj. Ako se mu ne posreči do sobote misija, potem je prav lahko mogoče, da ostane grof T is z a še do jeseni na krmilu.
Budapešta, 5. junija. Poslanska zbornica je sklenila pred odgoditvijo, da mora stroške za uniforme, plačo, in stanovanje 40 parlamentnim slugam, ki jih je uvedel bivši predsednik Perczel brez pritrditve zbornice, tudi sam pokriti.
Budapešta, 5. junija. V mag-natski zbornici se je pojavilo gibanje v prilog novemu političnemu položaju. Neki odlični član magnatske zbornice je sklical konferenco, v kateri se bodo posvetovali o položaju. Tudi se sklene zahteva, naj se čim preje skliče mag-natsfca zbornica.
Budap ešta, 5. junija. V Šopronu je pri komitatni seji veliki župan dr. Ban izjavil, da bo vsaki vladi, ki zahteva preko zakonov davke in re-krute, odpovedal pokorščino.
Budapešta, 5. junija. Grof An-d r a s s y si je zadnji čas mnogo prizadeval, da bi združeno opozicijo pridobil za popuščanje glede vojaških zahtev, in sicer je nasvetoval, naj bi se vpeljala madjarščina za službeni jezik do stotnika, od stotnika višje pa bi naj tudi v bodoče veljala nemščina. S svojim posredovanjem pa je pri vseh strankah pogorel.
Budapešta, 5. junija. Zadnji čas se je izpraznilo šest državnozbor-skih mandatov, ki jih vse upa dobiti neodvisna stranka.
Položaj v Macedoniji.
Solun, 5. junija.   Močna bol garska četa je zaprla cesto med Daje bil preskrbel tudi več naročil in med drugimi je  naročila  svoj  portret tudi baronica Tako.
Stari prijatelji so pogostoma prihajali na obisk k Jakliču in posredovanjem sestre Matilde je bila Olga kmalu natančno podučena o vseh Jakličevih razmerah. A kar je izvedela, kar je vse druge veselilo, to je njo bolelo in jezilo. Če je kdo rekel, da se preživlja Jaklič s poštenim delom, je bila užaljena, kakor bi se bila njej očitala nepoštenost. Če je slišala, da občuje Jaklič v dobri družbi in v odličnih rodovinab, jo je obšla zavist in jo je trla jeza tako, da je zbežala v svojo sobo in jokala, ker ji je bilo jasno, da ne pride nikdar v tako družbo. V takih trenotkih so ji prišle na misel vse zabavijice, kar jih je kdaj izrekel Jaklič proti Človeški družbi vobče in zlasti proti meščanski družbi in vselej jo je prevzelo silno sovraštvo proti tej družbi.
Največkrat je moral Slavik prenašati izbruhe Olgine slabovoljnosti. Neprestano ga je izpraševala o ljubljanskih damah. S slastjo je poslušala, če ji je povedal o kakem Škandalčku. Hotela je poznati vsa ljubavna razmerja in Slavik je vestno poizvedoval po vsem mestu, ker ni bila Olga ž njim nikdar
mirhisarom in čumaja Bala ter zahtevala od vsakega voznika in po-ganjača 15 piaatrov vojnega davka. Ljudje niso hoteli plačati ter so se rajši vrnili v Dimirhiaar, kjer bo zadevo naznanili vojaški oblasti. Preden pa je prišlo vojaštvo na lice mesta, bo ae vstaši že poskrili v gore. — Med Zelovom in Prespo je bil spopad med grškimi in bolgarskimi vstaši ter turškim vojaštvom. Ko so vstaši videli, da dobe vojaki pomoč, bo oboji skupaj zbežali. — Pri vasi Črna reka bo Turki pomorili celo bolgarsko Četo 12 mož ter bo dobili pri ubitih več bomb in važnih papirjev.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 5. junija. Minister B u 1 j g i n je izdelal načrt za sklicanje narodnega zastopa na dan 2. avgusta, ako bo car načrt odo bril.
Petrograd, 5. junija. Med inteligenco se je začelo nabirati za rodbino justifikovanega atentatorja Kalajeva. Dosedaj se je nabrala že lepa vsota. Zveza inženerjev je darovala 100 rubljev ter obljubila stalno mesečno podporo 25 rubljev.
Petrograd, 5 junija. Kijev-Ški vrhovni gubernator je izdal razglas, da se bo vsako nasilstvo proti privatnikom in njihovemu premoženju, kakor tudi upor proti policiji ali vojaštvu sodil po nagli sodbi. Podobno naredbo je izdal tudi kališki gubernator.
Spor med Italijo in Turčijo.
Carigrad, 5. junija. Ž« deset dni je minule, odkar je italijanska vojna ladja zasedla pristanišče Taz v južni Arabiji. TurSija jo je že dvakrat nujno pozvala, naj zapusti pristanišče, toda italijanski poveljnik hladnokrvno odgovarja, da tega ne stori prej, dokler Turčija ne da popolno zadoščenje za umor nekega italijanskega podanika v Yemenu. Ker Turčija tej zahtevi ne mere ugoditi, boje se v Carigradu, da si Italijani imenovano pristanišče za stalno prisvoje.
Napetost med Nemčijo in Francijo.
B e r o 1 i n , 5. junija. Javnosti se hočejo prikriti diplomatlčne spletka-rije, ki se vrše že dlje časa med Nemčijo in Francijo. Da je napetost precejšnja, pokazalo se je ravnokar. Gostobesedni cesar Viljem je namreč povedom poskušanega atentata v Parizu pač čestital k srečni rešitvi kralju Alfonzu, ni pa toga storil predsedniku L o u b e t u , ki je bil v isti nevarnosti.
Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice" na Gorenjsko.
V nedeljo, dne 4. junija je priredil pevski zbor »Glasbene Matice«
tako prijazna in ljubezniva, kakor Če ji je prinesel kako pikantno novico. Vsaka taka novica jo je povzdignila v njenih lastnih očeh in jo opravičevala pred njeno lastno sodbo.
..Ali sem jaz kaj slabša, kakor te dame, ki nimajo nikakih skrbi in vendar varajo svoje može in svoje ljubimce?" To je bilo stalno vprašanje, s katerim se je obrnila do Slavika, kadar ji je povedal kak nov pikanten dogodek, a dasi ji je Slavik vedno pritrjeval, je vendar čutila, da vara samo sebe, da ni prišla čez globoko vodo na vrt sreče in blaženstva, o katerem je tolikrat sanjala, nego da je obtičala v blatu pred tem vrtom, kakor ji jI bil prorokoval stari solicitator Kobe.
Vzlic temu spoznanju si ni želela nazaj v prejšnje razmere, želela je samo, da bi Jaklič zopet prebival pod streho pri Lipetu in Sodarju, da bi živel v revščini in gineval v molčeči ljubezni do nje, ona pa da bi ga zopet kakor kraljica svojega sužnja mogla prezirati. Ženska je pač misterij; dostikrat trpinči, vara in prezira prav tistega, ki ga najbolj ljubi, in sledi drugemu, ki ga ne ljubi in ki njo vara.
(Dalje prih.)
velezanimiv izlet na Gorenjsko vlakom do Žirovnice, od tam v Vi na Prešernov rojstveni dom, m čez Breznico in vse ostale vasi p Stolom v Begunje. Od tam se je vr* zvečer   Čez   Lesce   zopet dom Pevski   zbor    je namera? prirediti izlet samo v lastu zabavo, toda izpremenil je v velezanimivo in pomen bno narodno slavje« prifc terem  se  je  po   vseh kraj vzbujala   narodna zavest široki masi priprostoga Iju s t v a.
S prvim jutranjim vlakom peti uri se je odpeljalo okrog 1 pevcev, pevk in njih rodbinskih fij, nov. Osobito krasni spol je bil \ stopan v velikem številu. Lepo vr diven pogled  na planine, vse je ^ dovito vplivalo na duševno razpol ženost izletnikov.
V  Žirovnici  je  na postaj katere  so  vihrale slovenske trob niče,   pozdravil   izletnike brez župan gospod Anton KržiŠni občinski svetovalci gg. Cop, Fin gar in Svetina in nadučitelj goa A ž m an.
Načelnik pevskega zbora »Gl bene Matice« g. profesor Štrit se je zahvalil za pozdrav in spre,i poudarjaje, da ta počastitev pač velja toliko izletnikom nego id »Glasbene Matice«, in da ga v -da je razumevanje stremljenja »G! bene Matice« prodrlo tudi že v šir kroge preprostega nar da.
Po sprejemu so izletniki o*k rakali k skupnemu zajtrku v C p ovo gostilno; zelo prijetno jih iznenadilo, da so skoro raz vseh v.brale   slovenske   trobojnice. C smo, da je to zasluga brezo škega župana gospoda Kri nika, ki je povzročil, da je ljudstv po vseh vaseh, koder je šla »Gl bena Matica« razobesilo z a s . posebne   mnogoštevilno   v Žir; niči in na Vrbi.
Po zajtrku se je napotila družb v Vrbo na Prešernov rojstni da Slikovito   je bilo   videti, kak ljudstvo od vseh strani hitelo 2e polja in travnike proti Vrbi, ds \ sostvuje počastitvi Prešernovega ms   Rojstveno hišo Pr šerno okrasili domačini z mlaji, venci zastavam', požarna bramb - brez ^ je tvorila špalir, šolska mladini učiteljstvom   in    nebroj domače ljudatva pa se je zbralo naokrog cesti, vrtovih in ploteh.
Bila je poetično lepa slika zdravil je došleoe načelnik pohr brambe, na kar se je zahvalil gosp profesor otritof.   Veličastna tih: in resnoba je zavladala, ko se stavi moški zbor »Glasbene zfatitt do prihodu v Vrbo v krog pred fc Oi  svetesti  kraja  vsi prevzeti pevci odkrijejo in iz njih grl zado mogočna Nedvedova nižina » Prešernu J«
Petje je vodil gospod koncer: vodja II u ba d sam.
Pevci bo pravili, da že d a v:., niso peli s tako navdušenostjo Na;; pride osemnajstletni brat seda posestnika, ki je od materine stran sorodnik Prešernov, Lovro VotI iz hiše ter izn d stopnje v besedah pozdravi pevce ter se zi hvaljuje »Glasbeni Matici« v imeni sedanjih posestnikov hiše in v imfm vseh Vrbljanov za počastitev I: ' novega doma.
Z istega prostora sprege?;*! nato naČejnik pevskega zbora trospl profesor Štritof nastopne, z vT j kim vznosom govorjene besede
Dragi    pevski tovariii| Velecenjeno občinstvo!
Na klasičnih slovenskih tleh st jimo. Naša sveta narodna dolžno je, ko nas pripelje pot v bližino pri jazne te okolice, da obiščemo tm stveni   kraj  našega pesnika-prvak) in da se poklonimo njegovemu vt likemu geniju. Će že vsak posamein slovenski naobraženeo čuti ob er.s kih prilikah v sebi to dolžnost, h liko bolj jo čutimo mi, pevski »Glasbene Matice«, ki stremi za l rodnimi ideali poezije in umetnost-kakršni so navduševali pesnika.
Tu, gospoda, je torej oj trikraj blaženi kraj, kjer se je porodil nai veliki Prešeren! Tu, v tej preprog kmetski hišici mu je tekla zibeUa. po teh prostorih, kjer stojimo, se ]• igral v mladostnih letih! Od tu J* izšel on, ki je prvi in največji pesnik, on, ki je kakor žareči meteor pesijal v do tedaj temno noJ slovenske literature in v Bladki m» terinščini razgrnil narodu čaropoioo kraljestvo poezije, on, ki je pra*1 stvaritelj slovenskega pesniškega lizika in mojster-učitelj vsem poioei* š«m pesnikom, on, ki bi bil dika i° ponos tudi velikim kulturnim narodom!
O j, božanstvena čuvstva nam polnijo dušo v tem trenotku, na te** mestu!   čuvstvo hvaležnosti in »p0'
Dalj* v priloga. ~%H3
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 129, dn6 6. junija 1905.
——
Rvanja do tolikega velmožs, čiw-navdušenja in ponos?, da je ta veliki genij tako mogočno proslavil Dtš slovenski red, a tudi čuvstvo pajglobokejdfga sočutja, da se je ta duševni vehkan moral bor ti s kruto jivlifer.sko usodo, katrri jo končfio podlegel v ns;'.«-pši meški debi.
0 Vrba, srečna draga vas domača, Kjer hiša mojega stoji očeta!
Tako s;, veliki pesnik, vzklika), opominjajoč se svoje rojstne vasice. Tuli mi danvs vuklikamc:
O Vrba, presrečna vas. da imaš v s^c-ji sredi tako dragoceno svetinjo, pravo slovensko Meko. Blagrujemo te za to in čestitamo tvojim prebivalcem, da ie ia njih srede, iz čvrste te Tereni *ke korenine, izšel tolik mož"!
Ako nadaljuješ svoj krasni sonet o Vrbi,   pr'stavljaš   bridkosti polne
jje^i de:
Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta Speljala ne bila, goljnva kača! Mi p* hvaleiai kličemo na-seončno mili usodi, da je vzbudi)* v Tčbi tisto »uka žejo« in da Te je izpeljala iz »tvoj'ga sveta«. D<?, zasa s: zgodaj okusil »ead spoznanja« in trpin si bil vsa žive dni. Alt prav to bridko spoznanje je postalo vir najlepše,   večno   krasne   Tvoje po
Ia t\ko stojimo polni globokih čuvstev pr >d Tvojim rojstnim domom. Zdi se mi, da «a ne moremo lepše počastiti in Be Tvojemu genju dostojnejše pokloniti, nego da pcž'.-viiiic v nbš;h srcih spomin nate, veliki pevec, in da si v tem požtv-hecem spominu naberemo novih moči z& nadaljno delovanje v korist maiegs, a presrčno ljubljenega nam naroda elovenskega. Tt, vel:fci Prešeren, bodi pri tem naša zvezda veri.teijic*, Ti nam krepi voljo, Ti nas vzbodbujaj k vztrajnosti, ko omagu jemo in obupujemo nad bodočnostjo narodovo! Tvoje ponosne bestde: _Xajveč sveta otrokom sliši Slave" so nam porok o 0ol|ši naši bodočnosti, o kateri si v preroškem duhu sam p*?i:
„Vremena Kranjcem bodo se zjasnila". Dragi pevsii iovarisi! Pri kipela n&m ]e pravkar pesem iz dna naših src kot isr&z naše hvaležnosti in na sega epoštevarja do velikega genije; pozivi)am Vas. da oduševljeno z&on zdaj tudi 83 tr krstni naš klic: Slava Prešernu! S ava! S;ava!
Ia zsoni je mogočni kiic iz grl vsega občinstva. (Konec prih )
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. juaijs.
— „Sioveuska Matica"
ima jutri, v sredo, do8 7. junija ob šestih popoldne v vehki dvorani »Mestnega d.; m:« svoj redni (41.) občni zbor. O i bor opozarja nanj vse društveoike s povabilom, da se ga udeleže in z dcBtavkom, da je po društvenih pr&vihh (§ 10) trens za Bklepčnost navzočnosti vs*j 40 dru štvenisov. Klerikalci s« pripravljajo z veliko egit?c'jo za juUišnjo volitev. Vzpričo rea uzorne klerikalne discipline je brez dvem?, da bodo klerikalci spravili vse svoje ljudi na nogo. Temu se da le odpomoči, če se tudi nsprednjaki kar mogoče mnogošte-tilno udeleže volitve Zlasti ljubljanski »Matičarji« naj pridejo zanesljivo na občni zbor; zunanji pa naj., Če ne gre drugače, ekspresno pošljejo svoje glasovnice odboru To bi bilo za napredne »Matičarje« naravnost sramotno, če bi se klerikalcem pogrešilo spraviti v odbor sUbrp. »Leonove družbo« dr. Lesarja in A it na Zu pančiča ter glavnega sotrudnjfca »Katoliškega Obzornik*« dr. G*ndna.
— Kolumbovo Jafce. Tržaški ».Novi Listw je prišel do spoznanja, da na Slovenskem sploh nimamo „resničoo načelnih strank", marveč da so »klerikalce in liberalce iz nas naredili le toji špekulantje, da izrabljajo slovenski
v
zep-. A „Novi Listu se ni omejil na l°j da je slovenski javnosti razodel to fivoje spoznanje. Spoznal je zlo, povedal pa tudi, kako se da odpraviti. Ker »resnično načelnih strank", zato je taai -nepotreben vsak poskus poravnave med strankami". Potrebno pa je, °a se ves slovenski narod organizira *ot oova stranka. „Novi list" nasvetuje, ^a se ustanovi „vseskupna slovenska stranka kons umnega komunizma pod javno narodno kontrolo". Že v nedeljo smo to Či-**uj ali ta nasvet nam je tako pretresel dušo in srce, da smo Sele danes prišli ^° sape. To je Kolumbovo jajce. Ko-"ko sto in sto ljudi si beli glave, da
bi dobili formulo, za „vseskupuo" slovensko stranko, a nikomur ni prišla prava misel. Že so ljudje obupovali, kar se je v najkritiČnejŠem treuotku oglasil „Novi List" in vrgel to feno-mcualuo misel med svet. „Vseskupna slovenska stranka konzumnega komunizma pod javno narodno kontrolo", to je rešilna ideja, ki nas popelje iz vseh zmot in strankarskih bojev. Allah je velik in „Novi List" je njegov prerok, ki nam ga je poslal, da nas popelje tja, kjer se cedita mleko in med, v obljubljeno deželo konzumnega komunizma pod javno narodno kontrolo.
— Dogodki v Domžalah. Iz K>muika se nam poroča, da po-i svedu jejo orožniki po mestu za tistimi, ki so se o priliki izgredov muiili v Dos^žalab. Nekatere napredne može in žena so ti orožniki tudi že zasliševali. K*kor se čuje, se godi vse to na  ukaz deželne
lade. AU preiskuje vlada tudi to, kako so prišli vladni uradniki do tog?, da so se udeležili vsenera-ske demonstracije v Domžalah? Zna 8 Ino je, da so različni nemški urad niki v K*mmku mestni godbi od-r -kli nadaljno podporo, ki so jo doslej plačevali.
— „?z spoštovanja pred postavo.11 Iz Domžal se nam piše: „Tagespošta"* t vezi med drugim, da Nemci v Domžalah 1. junija „iz spoštovanja pred postavo" (aus Achtung vor dem Gesetzc) niso udarili na Slovence, katere bi bili lahko kar pohru-stali. Mi pa. vprašamo : Ali so vsenem-ško fraakfartarico tudi iz spoštovanja pred postavo v laudaverju prepeljali na ^veselični" vrt in jo je na obeh straneh stražilo po par mož V Ali so domžalski Tirolci tudi iz spoštovanja pred
stavo svoje vsenemške cunje šele v petek zvečer dali prenesti vsak na svoj dom, svojo zastavo so pa z vsemi različnimi stvarmi ovili in jo po zavrtih prav po tihotapsko vlekli v dobro omreženo shrambo ? Ali je vojaška godba tudi iz spoštovanja pred postavo brez instrumentov šla peš do Trzina, kjer je še le sedla na vlak? Ali so gostje slavnosti tudi iz spoštovanja pre«l postavo vdrli čez njive in travnike proti Studi, Dragoraelu in proti Savi, kjer jih je brod prepeljal, ali so se tudi iz spoštovanja pred postavo skrivali po hlevih in boječe gledali po šupah iz listja, kdaj ho po njih? Ali so oni Nemci, ki so se pripeljali v Ljubljano z vlakom, tudi iz spoštovanja pred po stavo tako tekli s kolodvora, da jih je vsakdo s čudom gledal? Gospoda, ne spoštovanje pred postavo, ampak strah pred trdimi slovenskimi pestmi je bil, ki vam je podil kurjo polt po vaši koži in vam stresal mozeg in kosti. I Strah je bilo nemških junakov, strah, j kot takrat pred leti, ko so ljubljanski ! turnarji s takim strahom tekli, da so še boben izgubili!
— Učiteljska vest« Saplen-tinji na dvorazrednici na Priraskovem pri Kranju, gdč. Antoniji Jesenko, je provizorično podeljeno istotam prosto učiteljsko mesto.
— Poročil se je g. Andrej
Leva k, veleposestnik v Brežicah z c. Ivanko V ar le c.   Iskreno čestitamo!;
— I. hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubijani fe priredilo
1. junija veliko ljudsko veselico vr u »Narodnega doma«, ki se je v v^fcem oziru dobro obnesla. Ob kio  milogtaane*  tamburice se je < • vr va>« občinstvo pozno v noč in j<i tamburaški sber »Kolu« žel obilo pi zganja. Osobito živo zanimanje je za sriičolov in za na ražniu oe-čciia  janjce    Za  izborno postrežbo gre  vsa  čast gostilničarju  g B i?o « ću    Ve?^iico ja posettlo ntd 500 oseb  in  ;e tudi mator?jalni uspeh po v oljen.
— Izlet gospodinjske cofe c« kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Pod vodstvom g. mlekar skega uadzornika Legvarta se naredile gojenke gospodinjske šole 28. maja izlet na srednje Štajersko in si ogledale graščinsko posestvo \Valdegg, kjer jih je graščak pl. Plessing prav pri jazno sprejel in jim najprvo dobro postregel, potem pa jim sam razkazoval svojo krasno urejeno posestvo. Veliko zanimanja je vzbudila velikanska in krasna reja prašičev. Gosp. Plessing ima nekaj Čez 400 prašičev, prodal pa jih je to spomlad že Čez 300. Čudili smo se, kako na preprosti način in poceni se tam prašiči krmijo in okrb ljujejo.  Vse te Živali oskrbljnjejo tri
osebe: en mož,  njegova žena in mala hčerka. Kuhana krma se prašičem nikdar ne polaga; že v osmih dneh pridejo mladiči  na prosto kjer ostanejo potem ves čas do Božiča ponoči in podnevi. V prvi mladosti, ko še sesajo, se jim doda nekoliko ječmena, pozneje pa si morajo živež sami iskati po pašnikih in zato pripravljenih kompostih. Pozimi se jim polaga celo seno kakor kravam, cel krompir in cela repa. G. Plessing je povedal, da ima že IG let rejo prašičev in še ni imel nikdar pri njih kakšne večje bolezni.   Veselo je gledati prašiče, kako so zdravi in kako bujno rastejo. Tudi pri nas je prašičje reja velikega pomena,  vendar je reja še silno predraga, če pomislimo, koliko porabimo pri nas drva za kuhanje, koliko potratimo krme in koliko imamo dela, pa na kako preprosti način se da to urediti. Vse gojenke so zagotovile, da bodo, ko pridejo nazaj k staršem, čisto drugače gospodinjile. Ogledale so si tudi sirarno in pa napravo za sadni šampanjec, kar je tudi prekrasno ure jeno. Od tam so se podale v štaj. dež. zavod Feldhof in si ogledale vzorno perutniuarstvo, parno pralnico  in več drugih zanimivih  priprav, nazadnje pa sta jih gospod oskrbnik tega zavoda, Arbeiter, in njegova soproga dobro pogostila in so gojenke zapele več slovenskih pesmi.  Drugi dan so obiskale deželno kmetijsko Šolo v Grottenhofu pri Gradcu, kjer jih je pričakoval ravnatelj g. Binder, strokovna učitelja pl. Naredi in Peter, ki so razkazovali prekrasne nasade sadnega drevja in vrtove, vzorne hleve in živinorejo, prašičerejo, mlekarno i. t. d. Ko so si gojenke zavod ogledale, jih je povabil g. ravnatelj Binder, h kosilu, kjer sta stregla dva slovenska gojenca. Po kosilu je g. ravnatelj napil  gospodinjski  šoli v Ljubljani in se izrazil, da ga veseli pozdraviti Slovence na tem zavodu; pač dokaz, da hočemo na polju kmetijstva delovati skupno in da želi, da bi ta dva zavoda vedno ostala v prijaznosti. Zahvalil se je g. nadzornik Legvart. V Mariboru so pa še  obiskale  deželno sadjarsko in vinarsko  šolo.  G.  ravnatelj Zweiiler, pot. učitelj Bele in strok,  učitelj Brii-ders,   so razkazovali prekrasne vino grade, sadovnjake,  pripravo za spravljanje sadja i. t. d. nazadnje  pa so si ogledale Še klet in pokusile več vrst dobrega vina.  Obiskale so še perutai-narski zavod društva za  varovanje živali in se potem prav zadovoljne zopet vrnile proti Ljubljani. Na tem poučnem izletu so gojenke pridobile silno veliko koristnega,  kar bodo gotovo izrabile doma, ko se vrnejo iz zavoda.
— V proslavo dvajsetletnice družhe sv. Cirila in Metoda se pripravlja v Sori za dan 9. {ulija t. 1. velika narodna slavnost v korist omenjeni družbi. Spored se objavi pravočasno. SlovunsLa društva naj £e blagovolijo pri svojih prireditvah ozirati na ta dan, ona pa, ki bi hotela sodelovati pri tej slavnosti, se prosijo, to naznaniti na naslov: Ivan Luštrek na Sori pri Medvodah. Slovenski časopisi se protiijo te vrstice ponatisniti.
— Porotne obravnave v Novem mestu. Marija Kuhar iz Pristave je 19 svečana letos porodila v Malem Porštu pri Dobu fantiča, ki ga je pust ia pod smreko ležati, da je zmrznil. Obtoženka pripozns svoje dejanje, izgovarja se le, da je to storila v sili. Obsojena je bila na 3 leta težke ječe s postom vsak drugi mesec.
— PoSten pivec. Preteklo nedeljo je prišel v neko gostilno v Novem mestu neki delavsko oblečen človek, ki je vino po litrih naročal in pil z gostilničarko in natakarico. Pri desetem litru je pa poštenjak zginil brez slovesa pri ženskah. Ne ve se nič, kdo da je ta dobrosrčnež.
— Iz Vintgarja. Obiskovalci lepe gorenjske strani, posebno oni, ki hodijo skozi Vintgar na Bled, naj vz&mejo na znanje, da je nova pot z Dobrave proti Sumu (slap Rarlo-vine) narejena in pot skozi Vintgar popravljena tako, da lahko po l* pi stezi in brvi dospejo do rest&vrzoije, ki je tudi že odprta. Letos je Vint-gar toliko bolj interesanten, ker delajo ob začetku kamenit 40 m visok in 50 m širok most za uovo ielesnieo.
— Razpisane ustanove. Z* : t» 1905. so razpisane od umr i« ga barona Karla Wurzbacha napravljene »cesarice Elizabete ustanove za invalide« i. s: t) Tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K ia rojake iz Kamnika, iz Jarš in s II n.c* ter c) tri ustanove po 60 K za rojake z V^ntarjevca v občini šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja g. baron Alfonzij \Vurzbaoh i. s: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kam-ničane, Jaršane in H mačane po predlogu Županstva v Kamniku ter ustanove za Ventarjbveane po nasvetu Županstva šmartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti obešal o. in kr. vojaški invalidi iz imenovauih krajev od straŽ-moj&ira ali narednika nizdol, ki so iepeg« vedenja in  vsled v vojni sa-
dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne iglasilo zadostno Število vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravio do njih tudi drugi reveži — spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se radi bolehavosti in starosti ne morejo sami preživiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali neoma-deževanost prosilcev. Dotične prošnje vložiti je prosilosm iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prošnjiki pa naj jih viože vsak pri Županstvu svoje občine do 10. julija 1905
— Kratkovidni poštni uradniki. Iz Braslovč se nam piše: Ž i večkrat mi je došel vaš list v roke, okrašen s poštnim pečatom »C.Hi«, a vendar o pravem času Drugikrat v Št. Jurju ob južni železnici se je že list ustavil, a je vse-jedno dospel tisti dan na določeni kraj. 1. t. m. ga pa tukaj sploh nihče ni d bi, priromal je drugi dan v petek v BraslovČe z Vranskega. V nedeljo 4 junija se je pa tudi nekemu naročniku iigubil list, da ga ni dobil. Človek ima ob nedeljah in praznikih največ prostega čaea, da Čita in se nekoliko razvedri, a kratkovidnost nekaterih poštnih uradnikov je menda kriva, da ne znajo razločevati krajevnih imen in pošiljajo liste drugam, kamor bi morali iti. Ta kratkovidnost je pa sanria malomarnost in preziranje slovenskih krajevnih imen. Zahtevamo, dav se poštni uradniki po Spodnjem Sta jerskem nauče naših krajevnih imen in da bodo vedeli, kje so dotični kraji, če so pa res tako kratkovidni, naj si pa kupijo primerna bi-konveksna očala, da bodo znali razločevati n  pr. Vransko od Braslovč.
— Z novega mostu je padel v Dornbergu 42ietni monter Jernej Obreznik iz Celja ter se nevarno pobil.
— Nepošten odvetnik. Disciplinarni s^nat štajerske odvetniške zbornice je odstavil odvttmka v Kirchbachu, dr K Lewohla. Podobni slučaji se zadnji čas pri nemških odvetnikih množe.
— Tržadke rodbinske razmere. 39.etna Margareta G.accmin je sicer sodnij^ko ločena od svojega mGŽa ter živi z drugim moškim, vendar skrbi še vedno svojemu pravemu mežu za perilo ter mu ga vsako soboto ssmi prinaša na dem Tako je bilo tudi pretočeno nedeljo. Pozdrav ločenega zakonskega para je moral biti presrčen, sicer bi ne bil mogel biti tako žalosten — konec. Ljubeznivi m ž je namreč o d griz-n i 1 ženi k o b j e a i k a.
— V hipni blaznosti se je ustrelil v Trstu 281etni Andrej Jarc v glavo. Prenesli so ga v splošne bolnico.
— Tržaški tatovi so zopet na delu. V nedeljo zvečer bo v neki gostilni iz zaprtega predala ukradli 200 K v gotovini. Preplezali so visok dvoriščni zid in tako tiho ravnali, da jih ni nihče prav nič čul, čeprav so ljudje v bližini spali. — Isto noč so patrolujoči stražniki zapazili, da so vrata skladišča Antona Gerdoviča v ulici deli Olmo šiloma odprta. Poklicali so posestnika, ki je uvidel v svojo Žalost, da so mu tatovi ukradli blagajno, v kateri je bilo 1700 K gotovine in zlata zapestnica, vredna 300 K ter zavarovalna polica. Qer-dovič je zavarovan.
— Pevsko društvo „Jeka" V Samoboru priredi, kakor smo že poročali, binkoštno nedeljo veliko slavnost, za katero vlada veliko zanimanje povsod in h kateri se je prijavilo Že prav veliko hrvatskih društev. Slovenska pevska društva se tem potom vabijo, naj bi se te slavnosti udeležila, bratje Hrvatje jih bodo s srčnim veseljem in ljubeznijo sprejeli.
— Mednarodna panorama ima ta teden razstavljen cesarski grad Schonbrunn pri Dunaju s prekrasnim psrkorn. Vodi nas pa tn.nl skozi vse razkošno, umetniško in zgodovinsko - zanimivo opremljene sobe tega prekrasnega gradu. N* dalje vidimo cesarja Franca Jožefa, kako se r&zgovarja s strelci prt strelski zvezni slavnosti v o/ehhtu. Končno pa potujemo z železnico preko Sovernika (Semmering), kjer si ogledamo vse čudovite gorske soe-nerije z viadukti in podrtiuami udobno, česar med samo vožnjo po ieleznioi ni mogoče imeti. — Prihodnji teden pride na vrsto nemško francoska vojnu  1. 1S70/71.
— Surovost« Pišo se nam: Ljubljanski kolesarji ob nedeljah zelo radi napravljajo v Kamnik iziet in se seve med potom semtertje tudi ustavljajo. Nekateroiki imajo pa posebno, kadar ae vračajo, v Mengšu posebno smolo. Pri belem dnevu jih do 30 let stari ljudje ometavajo s kamn.i in poleni. V nedeljo so suroveii enega, ki se je peljal sam, okamnali. Čez
pol ure pa se je pripeljal drugi. Bil je pa tako srečen, da je dobil v kolo poleno, ki mu je je poškodovalo. Ta se je peljal trikrat skozi Mengeš, a je bil vedno napaden. To je že skrajna surovost, da bi se miren Človek ne smel peljati pri lepem dnevu po cesti. Dostojni Mengšani, pOBebno pa še gostilničarji, bo gotovo prepričani, da to trgu ni niti v korist, niti v čast. Ali bi se ne dalo temu odpomoči. Imena napadenoev so na razpolago v našem uredništvu
— Priča se išče. Dno 3 maja je voznik gorskega piva na Sv. Petra cesti zadnl nekega poddesetnika 27. pešpoika. Vojak je bd nekoliko poškodovan. T sti gospod, ki je videl, kako jo voznik počasi vozil in voz oelo ustavil, in ki se je sam ponuiil za pričo, naj bo tako prijazen in naj se rglasi v skladišču go* *skega piva ah sporoči svoj naslov.
— Navihana goljufica. Pred nekaj dnevi je iskara po Vodmatu neka tujka mesečna sobe in jo rs pri neki stranki n&iela. Pripovedovala je stranki, đa srha ne najme zase, ampak za neko kornteso iz Zagreba, ki bo prišla sem porodit. Saveda je obljubila za tako imenitno damo tudi visoko n&jemnin^. ZveSer je tujka tam večerjala in sp<%!a. Z,utraj pa, ko je odšla, ni imela »drobiža« ter stranko prosila, da ji je dala, dokler se ne vrne iz mesta, 1 K in ji vrhu tega še posodila baržuna&to jopico z mnenjem, da jo bode pri kemtesi boljše priporočila. Ko je tujka odšla, se je začelo stanovanje čistiti in izt?pavati prah, da bode visoka porodnica bolj zadovoljna. Ženake so začele po hiši nevoščljivo šepetati na ušes* in dotično stranko zavidali ker bode imela Čast, da v njenem stanovanju zagleda luč sveta »modra kri«. Čakali so in čakali v sprejemni sobi, toda ni se povrnila niti tu;ka, niti ni prišla na povedana komttsa. Začele so so nevoščljive ženice, ki so pri priprtih vratih kukale na hodnik in vznemirjene po vsakem šumu, češ, sedaj pride visoka dama, muzati in posmehovati in tuđi dotični stranki te je po dolgem čakanju zasvetlikalo, da je priila v roko prefrigani goljufioi. Tudi neka druga stranka je prišla na ta način ob črno krilo in srebrno brožo. Dotična »dvornica« je srednje velikosti, je zarjavelega, pegastega obraza, go vori nemško, lesko in hrvatsko ter ima nastop, da res lahko premoti tudi kako izobraženo, posebno pa še po časti in denarju hreponečo žensko. Kjer bi še hotela najeti stanovanje za »kornteso«, naj jo takoj izroče policiji.
— Konj se je splašil sinoči v Fiorjanskih ulicah gostilničarju g. Jožefu Gotiču ter dirjal po Karlovski časti do mostu čez Grubarjev prekop, kjer je padel in zlomil oje. Na vozu je imel g. Cotič svoja dva otroka, a se k sreči ni nikomur ničesar zgodilo. Konj se je ustrašil električne železnioe.
— Neprevidnost. Včeraj smo poročali, da je bil v Trstu Dalmatincu Jerneju Skrabiču ukraden kovčeg z 10.000 K. Sedaj so prišli osumljencu na sled, a že prepozno, ker jo je neznano kam popihal. Dot'Čnik je 36 letni Dalmatince Visoo IvUscih, je velike, močne postave, črnih \na in brk in je maioljastega obraza V kovčegu je bilo za 8000 K zlatov po 20 K, za 2500 K pa bankovcev po 10 in 20 K. Tudi ta hoče oditi v Ameriko.
— Odšla je pred kakimi 8 dnevi iz svojega atanovania iz Barvarske steze št. 6 701etna Marija Hob.dova in se še ni povrnila. Ž ?niaa ima navado, da Be zelo rada baha z denarjem in je megoče, da se ji je vskd tega kaj pripetilo.
— Gluhonemega se dela neki dozdevni Jasobovitz in se klati po mestu in okolici ter berači. Potepuh zna prav dobro govoriti, le pisati in brati ne zna. Gluhonemega se dela žito, da lažje izkorišča dobrosrčnost občinstva PcvraČa pa to 8 Ura, da kjer ima priliko, tudi kaj iimakue. Kamor pride, naj ga takoj oddajo j r vernu stražniku aii orožniku.
— Delavsko gibanje. Včera; se je odpeljalo z južneg* kolodvora v Ameriko 20 Slovencev, 40 Črnogorcev, 27 Macedcacev in 28 H^roe-govinoev, nazaj je pa prišlo 40 H.-va-tov iu 10 Ogrov. V H*b ja šlo 25 Črnogorcev, i Liomoat 40, v Sohabs 25, na Jesenice 30, v Hrušioo pa 20 Hrvatov. Na Ogrsko je Šlo 40 šu-msrjev, iz Jesenic in II-uf.ice l BjHJMo 60 Ogrov, ki so se odpeljali v Budimpešto.
— Izgubljene in najdene reči. Delavčeva žena Marija Gjstin carjeva je izgubila robec, v katerem je bilo zavitih 10 K denarja. — Mestni učitel| gospod Jakob Kurlan je našrl manjšo vsoto denarja in jo oddal na magistratu.
— Ljubljanska društiena godba pr:redi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) vrtni koncert. Začetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin.
— HrvaŠke novice. — Hrvaški vseucil išftni k i iz Gradca, Dunaja, InomoBta in Prage so sklenili, da skliče jo v velikih počitnicah splošni shod v Z*der ali Spljet, da se pogovore o razmerah na avstrijskih visokih šolah in da se znana ministrska uredba, vsled katere imajo v Zagrebu dovršene pravne študije veljavo tudi za Istro in Dalmacijo, raztegne tudi na modroslovno fakulteto.
* Najnovejše   novice. —
Egiptovski kedive je prišel na Dunaj ter ga je cesar sprejel v av-dijenci.
— Črnogorski knez Nikola je na povratku iz Berolina obiskal na Dnnaju ministra grofa Golucho^vvske^a ter se posvetoval z njim zaradi trgovinske pogodbe med Avstrijo in Črno goro.
— Rodbinska drama. Zlatar K. Zohrer na Dunaju je obiskal svojo ženo v norišnici, kamor so jo bili par dni poprej prepeljali, ter porabil to priliko, da je ženo in sebe zastrupil.
— Krvoločnost. Kazensko sodišče v Bohumu je obsodilo 131etnega gimnazijskega dijaka Huberta Nie man na zaradi trpinčenja živali v osemmesečno ječo. Krvoločni deček je imel največje veselje, ako je golobom in drugi perutnini posekal perutnice in kremplje ter pribil živali na vrata.
— Turški sultan je poslal vsled potresa prizadetim Skadržanom 2000 funtov v denarju in 1000 šotorov.
— Ponarejalca denarja Liebl, kojih brat je že zaradi istega delikta obsojen v 41etno ječo, sta prišla včeraj pred dunajske porotnike. Herman Liebl se je hotel v svoji celici ponoči obesiti. Pred sodiščem se delata oba umobolna.
* Glavni dobitek 200.000 kron. Že 15. junija 1905 bo vlečenje XXIV. državne loterije za skupne vojaške dobrodelne namene. Igralni načrt te loterije nudi prav ugodne upe, ker se bo izžrebalo 18.898 dobitkov v skupnem znesku 512.980 kron v gotovem denarju. Srečke po 4 K se dobivajo po trafikah, menjalnicah, poštah, železnicah itd.
* Posrečena zvijača. V Kri
stijaniji izhajajoči list »Aftenposten« je pred kratkim iznenadil svoje bralce z žalostnim poročilom, da je najsta rejšo norveško ladjo, ki je bila največja znamenitost Kristijanije, preteklo noč pokončal ogenj. Na dolgo in široko je pripovedoval list ves dogodek in poudarjal veliko nesrečo, ki je zadela ljudstvo vsled izgube te 1000-letne ladje. Konci poročila je pa dostavil časopis: Edina tolažba pri tej neBreči je ta, da je vse poročilo od konca do kraja izmišljeno. Nato pripoveduje, kaj se vse lahko zgodi z ladjo, če se jo bo še tako nadalje pustilo v nemar. Naposled apelira list na muzejnega predstojnika, na na-učnega ministra itd. In res: Tekom dneva se je v uredništvu omenjenega časopisa oglasilo mnogo dostojanstvenikov in naučni minister je sklenil takoj, da se odredi vse, da se drago cena ladja ohrani.
* Mačja elektrika. Amerikanci vedno skrbe, da se svet zanje zanima, tiicer so včasih med ameriškimi novicami take, da bi za laž lahko zegrabil, a na vse zadnje je pa vendar pri teh novicah nekaj res in dokaz, da so prebivalci novega sveta daleč, daleč pred nami. Sledeči slučaj nam zopet kaže, kako znajo Američani vsako stvar porabiti. Neki ameriški veleum je iznašel, da bi se dale mačke uporabiti za proizvajanje elektrike. Električna svojstva mačje kože, da so večja, nego ona lisičjega repa. Amerikanski izumilec je iznašel poseben apa rat. Več mačk je nagnal v ozek prostor in jih napodil skozi žleb, kjer so morale leteti pod gostimi krtačami. Ko so se dotikale krtač, proizvajale so elektriko. Izumilec misli sedaj na to, da bi za svoj izum uporabil še miši, za katerimi bi mačke same letale in bi jih ne bilo treba poditi kot zdaj.
* Pesnik in perzijski šah. OČe sedanjega perzijskega šaha je napis.-.-I nekoliko pesmic ter jih dal v oceno dvornemu pesniku z zahtevo, da popolnoma odkrito pove svojo sodbo. Pesnik pa se ni hotel laskati, kakor delajo to dru^i dvorjaniki, te-muČ je odkrito povedal svoje mnenje. Kritika je bila zelo neugodna; šah se je razkačil ter zapovedal svojim slugam: »Odpeljite tega osla v hlev ter ga privežite k njegovemu bratu z dolgimi ušesi!« Zapoved se je seveda takoj izvršila, in nesrečni pesnik je preživel par tednov pri »avojtm bratcu« oslu. Potem ga je dal šah odvezati in pripeljati predse. Prečital mu je zopet svoje pesmi. Pesnik jih je molče poslušal, potern pa skočil pokoncu ter bežal proti vratom. »Kam bežiš?« je zakiical Aab. — »Gospod, vračam se v hlev!« Šah se je od srca smejal ter sprejel pesnika zopet v svojo milost
* Slovaška razstava v Ho-doninu leta 1905. Le ta razstava
bode gotovo privabila v Hodonin, južno zanimivo zakotje južne Moravske, veliko udeležencev in obiskovalcev, ki so navdušeni za značilno slovaško ljudstvo. Kakor se poroča, slovaški umetniki z mojstrom Uprko na Čelu, bodo pri tej priliki tudi razstavili svoja umetniška dela. Slikar Frolka je že dokončal razstavni lepak, ki se bode v kratkem razpošiljal.
* Kako peka proglase za blaznega. V Podmokiem na Češkem je neki pek pekel tako velike Žemlje, kakor so navadni veliki hlebci kruha. Med njegovimi odjemalci je zavladalo veliko veselje, ki pa ni trajalo dolgo, ker skoro se je dognalo, da je revček — blazen.
* Ameriški dijaki si služijo prav ra*l čno vsakdan)i kruh za časa tfvoj^ga studiranja na vseučiliščih. Nekateri sede v odvetniških pisarnah pri pisalnem stroju, drugi pomagajo kot nakladalci v trgovinah od 5 do 9 ure, zopet drugi se vozijo po bi-oiklju kot časniški raznašaloi. Vsi ti spadajo k veliki kategoriii onih, ki morajo zaslužiti letnih 1200 K, da se pribijejo Bkozi vseučilišče. Mnogo teh mladih ljudi pa mora imeti vse-kaker železno eneržijo, da zgodaj vstanejo, spravljajo pozimi proti mali plači sneg izpred hiš, gredo potem poslušat vseučiliščna predavanja, strežejo opoldne kot natakarji svojim boljše situiranim kolegom v gostilnah, po kosilu delajo in še zvečer v mestu opravljajo kako delo Neki vseučiliščnik je delal štiri leta v to varni, med tem pa študiral in ko je študije končal, je dobil najboljše spričevalo. Vseučiliščnice si služijo svoj kruh najrajši v kaki odvetniški pisarni pri pisalnem stroju ali pomagajo v gospodinjstvu itd., a vkljub temu jih nikakor ne zaničujejo njih bogatejše koleginje, kar se n. pr. v naših šolah brez izjeme godi, če je kateri ali katera nekoliko revnejših staršev! Od 120 000 dijakov ameri kanskih vseučilišč se jih 45 odstotkov na ta način preživlja in redno v 4 letih dokonča vse študije.
* Jubilej časnika. Madjar-sk1' dnevnik »Egyetertes« je obhajal te dni 40 letni jubilej Pri tej priliki )e izšla slavnostna številka, ki je priča velikanskega časnikarskega in tiskarskega dela. Številka obsega 240 strani ogromnega formata, ki ga ima »Egyetertes«; na navadnem velikem znjižnem formatu bi to dalo 2400 strani, t. j. šest knjig po 400 strani. Pri tem pa je to orjaško delo v vseh pododdelkih enako zanimivo. Znamenito je, da so prispevali spise za jubilejno številko možje vseh strank, kakor grof Apponvi, Thaly, We-kerle, primas Vaszarv, Bela Kubik, Daranv, grof Zichy itd. List vodita poslanca E 6 t v o" s in dr. P a p.
Književnost
— „Zvonček". Vsebina 6. št. 1. Božji oblak. C v et k o SI a v i n. Pesem. 2 Naša ovčka. Borisov. Povest. 3. Vrnitev pomladi. Branko Brankovič. Pesem. 4 Za žogo — po nosku. E. Gangl. Povest z dvema podobama 5 Kako ljubim svoj rojstni kraj. F r. Roječ. Opis. 6. Po ravnici lovec hodi. Petruška. Pesem. 7. Kako sem potoval v Rusijo. erd L Turna. Poučni spis. 8. K& o do-b mo dež. Podoba. 9 Prvi poljub. S G. Hrastničar. Gledališki prizor. 10. Na divjega petelina. Andrej Rape Povest spodobo. 11. Iz ruskih knjig. Fran Vogla r. Povesti in bajke. 12. Pouk in zabava. Mladi ri sar. A. Sič. — Kako dobimo dež. — Prava barva zlata. — Dolgo krajevno ime. — Žalostna beseda. — Japonski obed. — 127 raznih jezikov. — Pa-metnice. A. K. Sežun. — Japonska mačka. — Volk in pes. Ivo Trošt.
— Zemljepisna  naloga.   Marija G.
— Rešitev.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred porotnim
sodiščem.
Na zatožni klopi sedi 18 let stara služkinja Frančiška P o d 1 i p e c iz Iske loke zaradi hudodelstva umora. Obdol ženka pravi, da je služila v \Vettachovi vili za sobarico za mesečno plačo 12 kron poleg hrane in stanovanja. Tu je pričela znanje s topničarjem Francetom Glavanom, doma iz Skrila, katero ni ostalo brez posledic. Porodila je v tukajšnji deželni bolnici otroka moškega spola, katerega so krstili na ime France. Po porodu je ostala 10 dni v bolnici, katero je dne 22. t. 1. popoldne zapustila. Ker ni imela denarnih sredstev ne stanovanja, sklenila je otroka umoriti. Grede iz bolnice nesla ga je naravnost v Tivolski gozd in sicer za Kozlerjev zid. Tu je prijela otroka s stremi prsti za vrat, ga kratek Čas tiščala, dokler ni bil mrtev nato ga pa pustita na licu mesta ležati, kjer so ga 4 dni po tem dogodku našli neki fantje v cunje zavitega. Pravi, da z nezakonskim očetom ni po porodu več govorila, in Še pristavi, da se je ta že pred po-
rodom branil otroka spoznati za svojega; ter ji podtikal, da je imela tudi z drugimi vojaki znanje. Poprej ji je bil zakon obljubil; na pustno nedeljo je pa baje rekel, da bo neko drugo dekle iz Jesenic vzel. Frančiška Podlipec od ločno zanika, da bi bila še s kakim drugim vojakom spolno občevala. Vzlic njenemu priznanju so porotniki stavljeno vprašanje zanikali, in sodišče jo je od obtožbe oprostilo. Podlipec se je po prečitani razsodbi porotnikom zahvalila.
Andrej Čufer, po domače Lo Lokarjev, v Spod. Danjah, ae je spri dne 26 grudna 1904 zaradi nekega dela v Drotovi gostilni v Zfror Sonci z Matevžem G»rtnerj» m. Ker je pa alednji nadir žen postal, zgrabil je Cufer steklenico ter Ž njo tepel svo lega nasprotnika po glavi. Končno se je podal Gartner k peči, a tudi tu ni odnehal Čufer ga tepsti po glavi. Končno je vzel nož in ga Ž njim tako nevarno ranil po des nem očesu, da je ta vid izgubil. Go stilničar Drol kakor tudi njegova žena trdita, da sta imela vojak Tro jar France in Gaser Gregor ž njim opraviti in da je mogoče, da ga je Gaser poškodoval na očesu; ker se je našel v gostilni na tleh krvavi nož, zatrjuje odločno Cufer, da, ko se mu je steklenica v roki zdrobila, je segel v žep po nož ter Ž njim enkrat sunil proti Gartnerjevi glavi, nakar je nož izgubil. Čufar je bil obsojen v petmesečno ječo ter mora tožencu plačati 260 K ia zdravljenje in bolečine.
Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu.
Miha Bedenk z Rake je bil že opetovano radi teptža kaznovan, a se vendar ne spametuje in je 9. aprila na cesti Franoeta Mlakarja i nožem v laketnico sunil in ga težko poškodoval. Sadel bo 7 mesecev v težki ječi in plačal 20 K za bolečine. — Andrej Kaplan iz Rakitnioe je bil 2 aprila pri obhajilu, pa je še tisti dan v cerkvi med božjo službo se začel pričkati z Jožetom Omerzo za radi sedeža in na glas dejal: »če nisi tiho, te bom udari), da s& ti bo kri pocedila.« Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora z 2 trdima leži ščema. — France Krajec je iz hoste svoje žene Andreju Oberstarju iz Jurjevice prodal brez njenega dovoljenja 32 javorjev in dobil zanje 102 K Vse pa je zapil. Ko je žena zvedela, kaj je naredil njen mož, ni hotela pripoznati kupčije. Krajec je bil obsojen zaradi hudodelstva golju li;e na 4 tedne ječe z 1 postom. — Valentin Hribar iz Gaberja, rudokop v Trbovljah, je dne 22. februarja v gostilni Marije Kovač v Bržancah vzel iz torbic dve dinamitni patroni, ju dejal na peč sušit, potem ju je pa zažgal in pri oknu vrgel na trato, da sta se razpočili. Mimo gostilne je pot in nevarnost velika za ljudi. Oproščen je bil Hribar tatvine, a obsojen radi zgoraj omenjenega na 14 dni strogega zapora i 2 postoma. — 23. marca zvečer je šel logar Jože Draksler i gozdnim čuvajem gledat v gozd, če je kaj lisic. Gozdni Čuvaj je Čul neko šumenje v grmu, pomeril in zadel psa Ivana Goriška iz Dovja pri Dolgem dolu. Zato je ta Drakslerja nekoč potem zgrabil za prsa in mu s kosirjem pretil, da mu prereže vrat, če ne pove, kdo mu je psa ustrelil. Šele prišedši gozdni čuvaj je rešil logarja Gorišek je bil obsojen radi javne nasilnosti na 3 mesece težke ječe s 3 posti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Budimpešta 6 junija. Politični svet je učakal velikansko presenečenje. Danes je prišel na sejo izvrševalnega odbora združene opozicije prezident konzularnega sodišča v Carigradu, Štefan plem. Kwassay, in se predstavil kot designirani ogrski ministrski predsednik. Povedal je tudi, da je bil že na Dunaju in da se je prišel sedaj pogajat z opozicijo zaradi ustanovitve novega ministrstva. S tem so seveda potisnjene v ozadje vse druge kombinacije.
Petrograd 6. junija. V političnih krogih se govori, da odstopi minister Bulygin. Car ni zadovoljen z njegovimi reformami. Bulvginov naslednik postane šef kabinetne pisarne Stanejev
Petrograd 6. junija. Shod županov in zastopnikov zemstev, ki je bil sklican v Petrograd, je vlada prepovedala.
Petrograd 6. junija. Uradno »e razglaša, da je minister B u ly-
gin že predložil ministrskemu svetu svoj načrt ustave.
Pariz 6. junija. Demisija ministra Delcasseja je zagotovljena stvar. Ministrski predsednik R o u v i e r prevzame provizorično sam vodstvo ministrstva zunanjih del in se bo glede Maroka direktno pogajal z Nemčijo. V parlamentarnih krogih se čuje, da provzroči Rouvier m i -nistrsko krizo, da zamore svoje ministrstvo predrugačiti in se poleg Delcasseja iznebiti še nekaterih ministrov.
Berolin 6. junija Cesar je državnega kancelarja grofa B u -lowa napravil za kneza.
London 6. junija. Konflikt med Norveško in Švedsko dobiva čedalje ostreiši značaj. Norvežani delajo na to, da se proglasi Norveška kot samostojna republika po zgledu Švice.
Rusko-Japonska vojna,
Petrograd 6. junija. Vlada je sklenila mobiliziratitri nove armade. Ker se je bati ljutega odpora, se delajo velike varnostne priprave.
London 6. junija. V bitki pri Čuzimi so imeli Rusi 14 500 mrtvih (večina teh vojakov je utonila), in 4600 ranjenih. Le 3000 mož se je rešilo.
London 6. junija „Times" poroča iz Washingtona, da je imel nemški poslanik dolge konference z ruskim in z japonskim poslanikom zaradi miru med Rusijo in Japonsko.
Pariz 6. junija. Francoski poslanik v Petrogradu ni Rusiji še ponudil posredovanja Francije zastran miru z Japonsko, marveč je le zaupno vprašal, če bi bilo to ruski vladi sploh všeč. Doslej še ni dobil od-
govora.
Bruselj 6. junija. V diploma-tičnih krogih se zatrjuje, da se je francoska vlada ponudila Rusiji kot posredovalka miru.
Washington 6. junija. Prezident Roosewelt je imel z nemškim poslanikom dolgo posvetovanje glede rusko-japonske vojne. Roosewelt namerava dogovorno z Nemčijo v kratkem predložiti Rusiji konkretne predloge glede miru.
Gospodarstvo.
— Razpis dobave pragov (•velarjev). C kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski inobttiiški zbornici v Ljubljani, da se pred kratkim naznanjena ponudbena razprava na borzi v Bruslju za dobavo pragov in drugega lesa za leti 1905 in 1906 ne bo vršila, da se pa bo istotam v kratkem vršila ponudbena razprava za dobavo pragov in drugega lesa za leti 1906 in 1907 V letu 1906 bo dobaviti 240.000 polokroglih hrastovih ali bukovih pragov in večio množino hrastovega lesa. V letu 1907. bo dobaviti 140000 pragov is istega lesa in iste oblike in 4000 kosov hrastovega le-ta za temelj posebnim napra vam. Pojasnila se dob* v pisarni g. De Rudder, Administrateur des Voies & Travaux, II Rue de Louvain, Bruselj in v »Commission de Reoeption du Materiel de Ia Voie«, Rue d' Ita-lie Nr. 32 Bruselj).
Prirodna rudninska voda
Najdišči
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preebili scalnični kislini; boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 13T7-8
milijonov kosov Doerlngove, a ■ II I mila s sovo   se je razposlalo d, m II konca leta 1904 Nobeno drugo milo m  I I ne more pokazati takega uspeha §^^J Ta poraba je najboljši   dokaz za
dobro kakovost in izvrstni odrtega izdelka.   Zavračajte  manjvredne po. snetke in zahtevajte  samo Doeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po 60 v kos. 1094-6
Se dobi povsod! 5/1 neobhodno potrebna zobna Creme n
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Umrli so v Ljubljani;
Dne 2. janija: Matija Matko, delavec, 40 let, Opekarska cesta 8f. pljučnica. — Florentina Sodarsky, uamiljenka, 45 let, Radeckega cesta 11, jetika. — Josip Svete, pekov sin, 13 dni, Sv. Flonjana ulice 21, božjast. — Marija Ankerst, postnega ofici-jala žena, 46 let, Prešernove ulice 3, Para-Ivsis cordis.
Dne 3. junija: Matija Rozman, mizar, 36 let, Sv. Petra nasip 67, srčna hiba Jakob Gašpersič, delavec, 50 let, Zaloška cesta 13, jetika.
Dne 4. junija: Marija Dralka, dvornega Bvetmka hči, 40 let, Dvorni trg 1, pljučna tuberkuloza.
Dne 5. junija: Fran Šebenik, kajžar, 65 let, je kot utopljenec po Ljubljanici priplaval. — Josip Zanoskar, natakar, 34 let, Zaloška cesta 2, se je ustrelil. — Anton MalenSek, delavec, 36 let, Vodmatski trg 7, te je obesil.
V deželni bolnici:
Dne 31. maja: Katarina Rebernik, de* lavka, 45 let, jetika. — Jakob Homar, delavec, 55 let, Carcinoma ventriculi
Dne 1. junija: Uršula Pepina, hišina, 35 let, Retentio placenta Sepsis. — Man a Peršič, gostija, 60 let, Catarh intest.
Dne 2. junija: Matija Zdražba, hlat 72 let, oatareloBt.
Zahvala.
Slav. posojilnica v Črnomlju je blagovolila darovati ljudski šoli v Radencih podporo 30 kron za razširjenje in popra vu šolskega vrta, za kar se ji podpisani odbor tem potom najsrfineje zahvaljuje. Krajni šolski svet v Radencih dne 23 maja 1905.
Mirko Rever        Mihael Fugina učitelj. predsednik.
Iv. Švegel,  Jos. Štefanec,   P. a utej člani kraj. šol sv.
borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni konci dan. borze 4. junija 1906. Haloabenl papirji.
i: 0 majeva renta .... 4° 0 srebrna renta .... 4° 0 avstr. kronska renta
1%     „ zlata
*- ogrska kronska „ . . . 4°/0 „ zlata „ . . . 4% posojilo dežele Kranjske . 4V,0,o posojilo mesta Spije! . *V,7. . m Zadar . &Va° o bos.-here. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/o n m „ ž. o. . 4t/a°/o "t pisma gal. d. hip. b. »V/o PeSt.   kom.   k.   •. z.
1 /1 /0
•V/s
zast. pisma Innerat. hr. „      m     ogrsko oen.
dež. hr...... .
z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl. Češko ind. banka . 4° 0 prior. Trst-PoreS lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
„   Juž. žel. kup. V/i .
•V/o *T8t- P08- 11        P' p • Srečke.
srečko od 1. 1880» , ....
.     »   . 18*4.....
a tizske......
B    zem. kred. I. emisijo .
■ n B)    **• »
„     ogr. hip. banko .   . .
„     srbsko k frs. 100 —
„ tnrško......
sasilika irodao.... Kreditna a    .   •   . •
Inomoške 9 ....
Krakovske „ ....
Ljubljanske ..... avst. rod. krita a . . . . Ogr. „ s B . . . . Sudolfove m ....
Saloburško s    .   .   . .
Onnajsko kom. .....
Delni e«.
JnŽne železnioo.....
Državne železnioo .... i.vatr.~ogrske bančno dolnioo . avstr. kreditno banko . • . Ogrsko s e ... oivnostenako m ... Preraogokop v Mosta (Braz) .
Alptnske montan.....
Pradke žel. tndr. dr.....
2ima-sfaranyi......
TrbovUske prem. družbo . . avstr. orožne tovr. družbo , . 5eake sladkorno družbo .   . .
Valute
J. kr. oekin.......
tO franki........
tO marko........
Sovereigno.......
ttarke.........
Laiki banko vol......
SnbUI.........
Oolarjl.........m
Žitno cene v Bud mpoiti.
Dno S. junija 1906.
Tojraaala*.
Pienioa aa oktober .   .      B  100 kg. K l"
Denfcr	j    b. %
100-60	loo IQ
10040	100-6<J
9775	97-95
119-85	! 12005
97 85	98-05
118—	118 -0
99-50	101-
10060	101-60
100* —	100 —
101-65	102-'i0
100 25	100 05
100-25	100-50
10110	102-10
10755	108 55
100-50	10150
100-50	101 80
100-10	101 M
100-—	101-
100-75	ioi-:s
99'—	
99-50	100—
3*1 X5	3x3 :b
100 iib	loi bH
159 —	l#i-
t90 —	895 —
169 40	17140
307 —	314
807*-	314
*7b 50	18-» -
106 -	IU 50
143-	144 -
26-70	17 70
485' —	434 -
78-	83-50
89 -	97 -
66-	72- >0
67 75	69-75
38-	38 60
s4 —	68- -
75 —	81 H
lit -	651
87 60	88-60
663 76	604 n
164	1658
66'i	663 tt
778 -	779 -
*46*—	947
650--	656 -
Iti 76	62» 75
1660 -	4670 —
551 76	66X'75
t75'-	*7»-~
611 -	616
185 50	186 -
11-32	11-37
19-11»	1913
93-48	9354
t.-	9404
117-27	117 4-
95 40	96 60
163 25	964 -
4-84	6'—
Sž Koruza
*
Oves
B oktober . . Julij - . „ maj 1906 . oktober .
100 100 100 100
1316 1604
11-M lil«
C fr lati v.
16 vin. ceneje.
Meteorologično poročilo.
Tlita« u*d motjem &OA-3.    Hrednjl crsonl \'a\ 738*0 mm
Čas opazo vanja
Stanje baro metra v mm
b  9. HV.
6 7.zj. 2 pop,
7350
733 3 730 6
mm
S
Vetrovi
Nebi
174
14 S 250
brezvetr.
si- sever sr. jzahod
jasno
megla pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 19'7°. c^rmale: 166°. — Padavina 7 0 mm.
Zahvala.
Za tolažeče presrčno sočutje ob dolgi bolezni in ob smrti mojega nepozabnega soproga
Josipa Semmelrock
strojnika firme J. Kosler & Co.
96 tem potem najvdaneje zahvaljujem.
Posebno se pa iz globin srca zahvaljujem preeastitim gg. firme Kosler za potrpljenje in dobrotno prizaneslji-vost, ki so jo tako dolgo izkazovali mojemu bolehnemu možu. 1825]
Jera Semmelrock.
Zahvala.
Ob nenadni prežalostni izgubi moje iskreno ljubljene soproge
Marije Ankerst
roj. Tekauc
mi je doSlo toliko dokazov odkritega presrčnega sočutja, da si šie-jem v sveto dolžnost, da se za to m pa za mnoge lepe daro\ane vence in za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu v svojem lastnem in v imenu svojega sina najvdaneje zahvalim vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in zuaucem.
V Ljubljani, 5. junija 1905.
Emil Ankerst
1331        c. kr. poštni oricijal.
Pomočniki
iakirarski, tapecirarski   in kovaški
ro izurjeni se takoj sprejmejo z dobro
plačo pri
Petru Keršič
tovarna za vozove v Šiški pri Ljubljani.
TI
8.
L stan ocjeno leta 1842.
rRKOSUKARJA, SUKAKJA NAPISOV IN QRBOV is»7
j BRATA EBEKL
Mikfosičeva cesta št. 6.
f* Ljubljana, r°sJ v
* Ignske ulice Št. 6 = - Telefon št. 154
i
V
ANPAMMER
Gradec, Brockmanngasse 51,
-   ina   z   ledom,    ribami divjačino ia perutnino, kupuje divjačino vsake vrste in vsake množine
postrvi, sulce, smuče, karpe
po povzetju   ali za takojšnje plačilo. Prosim za ponudbe. 1827
Jfrasno izbero
^onfc^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
1.1. <a_ 24
p rl p o to r u
Anion Schuster
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
lidno blago. G  Nizke cene.
t
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ff
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zusnjara li iufcnptijt n]t prtdujat h trtdnntnt papirji.
izžrebane vrednostne   papirje in    SSatTrs.r-u.ja  srečk« proti vnovčuje zapale kupone. kurznl ižgna/bl.
Vinkuluje in devinkuluje   vojaška ženitninska kavcije. JJJT   Eskorapt In Inkuuu memle (S3T  Boriim narmiU. ~t-M
Podružnica w SPLJETU.
Dcimriif   %loge «pr«Jems
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—Od
Promet s čeki in nakaznicami.
Stanovanje!
na Kongresnem trgu At. 13,
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov termin.
VeČ se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
K šola m
edina in najboljša za samouk na citre.
Popolna samo 5 K. Uspeh siguren. ReLek-tantom se dajo svedočbe po dovršenih naukih. Album krasnih In priljubljenih peiiul zu eltre, s pride-janim tekstom: a) 85 slovenskih in hrvatskih 4 K.t b) 100 nemških 3 K SO vin. S poŠto 50 vin. več. Preglede  dopoSlje  prof. Jloslp
«^»«# «-f f -    MPunaJ     111 a     II mi |»t-
etrasse U4. 1828
Ušel je
g. Beliču na Dunajski cesti št. 6 velik rudečkast papagaj. Kdor ga ujame naj ga odda istotam proti primerni nagradi. 1833
na
ki jo priredi
brezoviška požarna bramba
Stoj!
j Stoj!
500 komadov za samo gld. 1*8 0. Prekr. pozlač. 36urna preciz. ura na sidro z veriž., gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod. sviln. moška kravata, 3 fini žepni robci, moški prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev nstnifc za smodke. eleg damska broša (novost), prekr. žepno toal. ogled, usnj. denarnica, žepni nožek s pripr, par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat., zapono, mičen album s 36 najl. slikami sveta, 5 šaljivih predm. v veselje mladim in starim, prav koristen spisovnik, 20 koresp. predm. in še 4GO različnih predmetov pri hiši neutrpljivih. Vse skupaj z uro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 1 80. Razpošilja po po-povzetju ali denar naprej 1829
W£nđ£&cl*> zvoz ur
P-Fach 16, KRAKOV št. Z 75.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
povodom
blagoslovljenja sohe Sv. Florijana na vrtu gostilne g. Pocka
dne 12. junija 1905.
SPORED:
1. ) Ob 1. uri sprejem došlih gOBtov pri g. Pocku.
2. ) Ob polu 2. ari odkorakanje na kraj, kjer se blagoslovi soha Sv. Florjana.
3. ) Ob 2. uri biagoslovljenje in po bla-goslovljenju kratek slavnostni govor.
4. ) Vrnitev na vrt g. Pocka, kjer se prične veselica z naslednjim sporedom: a) petje moškega zbor_i „Jadransko morje", A. Hajdrih; , Sirota" z altsolo, A. Hajdrih; ^Slovenec i Hrvat'', S. Vilhar. b) Srečolov. c.) Korjandoli korzo, d) Prosta zabava.
Med posameznimi točkami svira vrhniška godba.
Ob neugodnem vremenu se vrši veselica dne 18. junija t. 1.
Prostovoljna darila se hvaležno »prejemajo.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
1778-2 4
ilostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže znanih raznih kav
1&83-7
Prve ljubljanske
vele pražarne za kavo?
1699—
HambufrAnierihalLnie
Direktni promtt z nemškimi poštnimi in brzoparniki
prevažanje oseb
v vse dele sveta
OBobito na progah
«ru-NewYork
Hamburg-
Hamburg-Brazilija Hamburg-La Plata Hamburg- Vzhodnja Azija Hamburg-Afrika Haniburg-Kanada Hamburg-Zahodna Indija
Genova-New York Neapolj-New York Genova-JJa Plata Dover-New York Cherbourg-New York
Hamburg-Mehika Hamburg-Kuba Hamburg-Francoeku Hamburg-Angleško i I am burg-Coutralna Amerika
iz Antverpna v Kanado, Brazilijo, Ls Plato, Zaboinjo ludijo, Kubo,
Mehiko, Vzhodnjo Aaijo; iz Ilavra. v lirazilijo, Zahodnjo Indijo, Kubo, Mehiko, Centraluo Ameriko; i i. Boulogna v New York, Brasilijo, La Plato.
Parniki Hamburg-Amerika Liinie nudijo ob Izborni hrani prt-krasuo priliko za potovanje za potnike v medkrovjli in v kajiluli
Zabavne vožnje po morju:
v Zahod. LnclJJo v severne kraje |»o Sredoiem. morju ▼ Orlent na semenj v Klel   po Rivieri
v Islandijo in na Severni rtič   na Angleško, Irsko in »kolsko vožnje v snamenita kopališča
Zdravilne vožnje po morju.
Natančnejša pojasnila dajejo tukajšnje družbene agenture in pa ^
oddelek za osebni promet
Hamburg-Amerika Linie, Hamburg.
V Ljubljani: Glavno zastopstvo Hamburg-Amerika Linie
=====   na Dunajski oestl it. 31. ===================
No. 802 a
Skladišče
v mesta se odda takoj ali za avgust.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1h32—l
isa
v Spodnji Šiški, sv. Jerneja cesta 39 se
proda. Obstoja iz treh poslopij z vrtom. Več pove lastnik Anton VVlsJan, sedlar v Spodnji Šiški št. 67. 1753—1
Jutri, v sredo, dne 7. junija t. 1.
v restavraciji na južnem kolodvoru
vrtni otvoritveni koncert
popolne vojaške godbe.
Začetek ob 8. uri zvečer.      Vstopnina 50 vin. V slučaju slabega vremena se vrši koncert
v dobro zračnem vrtnem salonu.
Za prijazen obisk
se
1830
Ces. ki. avstrijske
priporoča z vsem spoštovanjem
Jos. Schrey, restavrater.
državne železnice
C kr. ravnateljstvo dr t. železnice v Beljaku.
TzTrod iz voznega lecla.
Veljaven od dne 1. junija 1905. ieta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osoo: i vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, inom ost, Moaakovo, Ljubno, tez Sflzthal v Auase<, SoJnograd, tez Kiein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri S n sjutraj osobni vlak v Tr-^ž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj, 6ei Selxtha! v Solnograd, Inomost, cez fflniil ITeinilijj, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine »are, HeH Francove vare, Karlove vare, Prago. Lipeko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. iri 44 m dopoldne osobni vlai v Trbiž, Pontabel, Beij^K, Celovec, Ljubno, Selathal, Dunaj, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri bS za popoldne osobni rl^k ? Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, L,nono, cez Klein Reitiing v Stevr Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago. Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.', Lipsko, na Dunai Sea Amstetten. — Ob 10. uri ponoći CEobn1 vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomoet, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in 11 razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto. Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri B m pop. istotako. — Ob 7. uri b m zvečer t Novo mesto, Kočevje. — PRfflOD V LJUBLJANO juž. ko!. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. nn :3 u zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubijana direkt voz 1 , JI. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussce, Ljubno, Celovec, Beljnk Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dooaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga«Linc-Lj ubijana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Parii, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. nr 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inc mosta, FranzenBfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfes!^, Karlovih vaiov Hsba, Mru*, varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija, do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA^ Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. Bvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 26 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m oonoč* samo ob nedeljah ia praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dr2. kol. IZ KAMNIKA. Mešani ^laki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9, ari 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — S.jdnjeeTropski čia ;e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljnbljani 1
ZopCT zalego moljev
je najzanesljivejše sredstvo
novi, na štirih svetovnih razstavah z velikimi odlikami in zlatimi svetinjami odiikovano
patentirano postopanje s takozvanim
otten-Monnig.
Tem načinom se vse blazinasto pohištvo, gardine, zavese,
preproge itd.
na mestu brez motenja
zanesljivo   obranijo   molje ve zalege.
Prodajne cene: l/, literska stekl. K 4 80, 1 3 litra K 2 80,
Po moljih načeti predmeti se sprejmo
takoj v zanesljivo varstvo pred nadalj« nim razdejanjem«
Pristno le s to var slveno xnamWo.
'« litra K 170.
Na željo se na licu mesta brez vsakega motenja prevzame izvršitev te patentne procedure  pri posamnih pohištvenih  delih, kakor tudi pri celih opravah.
Koncesionirano po imejiteljih patenta za LJubljano s Fran Doberlet, Franel-Mkaiifike ti Ure tO, zavod za mebliraDje in dekoracije. 1826
mf
©|©|©|©|©|©|®
®
©l©l©l®l©l©|®
Prilika za nakup.
Dvonastropna hiša
s stanovanji, deloma prosta davka, na prometnem kraja s prostori za kupčijo in poleg ležečimi velikimi skladišči in kletmi, posebno pripravna za trgovce in obrtnike, se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Nadaljna poročila daje kupcem samim
oblastv. potrjena pisarna za promet z zemljišči Edvard Brachtl, Ljubljana, Sv. Petra nasip 37.
Posreduje tudi nakup in prodajo, zameno, zakup stavbnih parcel, zemljišč, vil, hiB s stanovanji oosestev, lovskih in ribarskih pravic itd. itd. in pa kupčije vseh vrst. 18G0—2
^|(©l^|®|®l®ii®l©l@l©l©l©l®
706
F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna zzzz peči ^zz
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke . »Koroški model"
1238-16 (Strangfalzziegel).
Barve; a) rdeči naravno žgani, b) crno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v itd tultnnih državah. — Lastoiti patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP IARZ0LA.
8MT   Najiičuejše, najcenejše in priprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. ™^hhmmbh
Sprejmejo se zastopniki. WkW   Takojšna In najzanesljivejša postrežba.   ~WG% SV   Sprejmejo se zastopniki.
St. 734.
Razglas.
1824-1
Vsled sodne dovolitve se bodo
dne 14. junija 1905 od 9. ure dopoldne naprej
prodali na javni dražbi
v zapuščino umrlega posestnika g. Antona Povšeta po domaČe „Anžoka(< v Spod. Šiški spadajoči predmeti in sicer:
konji, krave, vozovi, poljsko orodje in druge premičnine proti takojšnjemu plačilu in odstranitvi.
Pod izklicno ceno se ne bo ničesar prodalo.
Občinski urad v Spodnji Šiški
dne 5. junija 1905.
Največjo in najbogatejšo za- i logo najnovejše in tudi secesijske  oblike ima in priporoča slav. p. n. občinstvu
po najnižjih cenah in z garancijo
Fran čuden
urar in trgovec
486 24
Prešernove TaJ&ce-
Fillalka: Mestni trff. i
Novi ceniki tndi po pošti brezplačno.
ep-vi «3?-v?^y    v?;y v?;
m - ■        ■ "»hilfc ■ ■ —--ri-r j-1 i
ZT* «v —g p—<c>p—^ U1
U
D
1
L!
Popolnoma nov
stroj za pletenje
(S trie k m ase h i ne)
je na prodaj pod jako ugodnimi pogoji.
Na ogled je stroj pri založniku I Jax & sinu, ki daje tudi pojasnila glede plačilnih pogojev. 1737-fi
l*l*HVl*»t* l£«l<t
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove, Bajke in povesti o Gorjancih,
Zbranih spisov knjiga 2.     83- 61
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku „ Ljubljanskega Zvona44 1. 1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeo^trmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajoCega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obl*ko, v kakrSni jih je pisatelj podajal. Snov, Bk g, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Banovi huzarji in Iliri"
broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s pošimno 4 K 70 h.
Verske   bajke   in  Bajke in povesti o Gorjancih. I.
broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
s
Prodaja vina poceni.
Zaradi potrebnega izpraznenja kleti proda vlastelinstvo Dubrova, pošta Krapina-Toplice na Hrvaškem, vse vino lastnega pridelka, okoli 500 hI čistih nepokvarjenih i vin najboljše kakovosti iz leta 18^6. in 1904 jo najnižji ceni in opozarja na to U" priliko zlasti gostilničarje. Odda se ga najmanj 3 hI skupaj. Prodana vina se pot: brezplačno na rogaški kolodvor. VpraSanja na gorenji nasijv 1637 ;
Na najvišji ukaz Njegovega *jb c. in k-\ apostol. Veličanstva.
XXIV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
ctfisia ▼ Avstriji postavno dovoljena ^zzz^ ima l&.SOS clolMtUov v nfotovini mmmmmwmm
v skupnem znesku 512.980 hr*ort,
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje bo nepreklicno dne 15. junija 1905. Ena srečka velja 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III . Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trankah,  pri davčnih, poštnih, b; javnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.   Igralni načrti za od je malce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
1415—8
Oddelek za državne loterije.
zaloga blaga firme C. Gerhauser v Cjubljani, Stesljeva cesta 3 (vogal Sv. petra ceste)
ki sem jo kupil vso skupaj in ki obsega: moško in damsko modno blago, perilo, različne preproge, po* steljne garniture, plalnino, dc žnike, solnčnike, bluze in krila, batiste itd. itd. se bo od
srede, 24. maja t. 1. naprej v manjših skupinah po predpisanih cenah oddajala najboljšim ponudnikom.  ^      ^ .      v . v
Z velespoštovanjem &V\t. PfllTtOZIC.
697 27
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
varstvena znamka.
n
z znamko „jelen".
Ono je t/tT ztgamčeno čisto *n brez vsake škodljive primesi.      Pere izvrstno.
Kdor hoče dohiti zares jamčeno prisino, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". i06*J- 91
Ustje CGešto)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko)
■i
Si
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Naxodae tiskarne*