GLASILO OBČINE MENGEŠ januar / prosinec 2002 letolX MENGSAN KNJIŽNICA DOMZALE LJUBLJANSKA 58 1230DOMŽALE Odprto vsak dan v letu, tuđi ob nedeljah in praznikih ZIMSKI DELOVNIČASOD 16. DO 21. URE g|gj Slovenska 28, Mengeš; Telefon: 723 89 88 Lestvica Top 30 leta 2001 1. Gl.irli.llor, spckldkH, Kusscl C'rovvc, )oquin Phocnix 2. Sovrainik pred vrati, vojni spekt.ikel, lude l-,iw, l-cl I l.irris i. Patriot, spektakel, Mel Gibson, Heath Led^.ir 4. Samo še 60 sekuncl, akcijski, Nicolas Ca%e, Anj>elin,i jolie 5. Pe.irl Harbor, vojni spektakel, Ben Affleck, Josh Hartnett 6. Vihar viharjev, avanturistični, George Clooney, Mark VVahlberg 7. Hiša debele mame, komedija, Martin Lavvrence, Nia Long 8. Zbiralec kosti, triler, Denzel VV^shin^ton, Ashley lurld 9. Pravica do umora, akcijski triler, Tommv Lee lones, Ashlrv |udd 10. Dokaz življenja, akcijski, Russell Crovve, MeR Kyan 11. Vesoljski kavboji, komedija, Clint Eastvvood, Tommv Lee Jones 12. Misija nemogoće 2, akcija, Tom Cruise,VinR Rhames 1 i. Šesti čut, triler, Bruce VVillis, Haley |oel Osment 14. Dobre mrhe, Ijubezenska komedija, Tyra Banks, (-"ipc-r Pcrabo 1 5. Možje časti, drama, Robert De Niro, Guba Gooding, )r. 1(>. NottinR Hill, Ijubezenska komedija, Julia Roberts, Mu^h Grani 17. Hurikan, drama, Denzel VVashington, Rod Stei^er 18. Morilec mehkega srca, akcijska komedija, Bruce VVillis, I lalhrvv IVrrv 19. Erin BroJarct:li površini! 667 m1 Icr 648 m1, primorni /a gradnjo vikcndov. - V Moravčah zazidljivo parcelo nadomcstna gradnja, površine I 200 m'. - Na Gorjuši [)ri Dobu prodamo z.izidljivo parcelo, |)ovršine po 827 nv, sončna lel.i, Icp r.i/glcd. - V Preserjah pri Radomljah v blizini osnovne sole zazidljivo parcelo, površine; 820 m1. - V Zalogu pri Cerkljah parcelo, površino cea. 600 m', ki bo zazidljiva pri naslednji sfiremernbi uredilvenega pl.iii.i. - V Moslah pri Komendi zazidljivo |)arc("lo n\\. 1600 nr, pririK'nio z,i gradnjo slanovanjskih ali poslovnih olijeklov. -V Crni nad Kamnikom slar(;jšo slanovanjsko hišo n,i manjši parceli. Cena 12.000.000,00 SIT. - V Mengšu ob Slovenski cesti prodamo poslovno-slanovan-jski objekt na par< eli < ( a. 2000 im'. - V l.oki pri Mengšu slanovanjsko hišo (p+n+neizkoriščena mansarrla) na parceli 805 nr'. - Na Brezovici pri I jublj.ini slanovanjsko hišo (p+m) n,i vvć'fi par< eli v blizini ,ivlo< esle. - V /',>,. I5ilnj,ih pri Kranju dvodružinsko sl nr. - V Domžaiah dve Irisolmi slanovanji, površine 72 nV (dve kleli, garaža) in 76 m', v (irvem in drugem narlstropju. - V Mengšu Irisobno sl.inov.inje v |)elem nadstropju, površine 7S m', lopo obranjeno. - V Mengšu na I evćevi ulici, dvosobno stanovanje skupne površine 58,6 rtv', II. nadslropj«1. - Za Vodice pri Ljubljani zbiramo inli-resenle za n.ikup enosobnih, dvo- ler Irosobnih slanov.inj, ki so v gradnji. Oddamo: - V centru Mengša poslovni prostor v izmeri 2.5,75 nr', primerno za predsl.ivnislvo ali mirno obrl. Parkirišča so zagotovljena. U V O P N I K Drage bralke, spoštouani bralci! Po dolgih letih smo imeli zimo s snegom, ledom in primernim mrazom, vendar je to dejstvo nekatere razgrelo, saj delovanje komunale, njihovo posipanje ulic in čest, ni bilo najboljše. Upam samo, da zaradi tega ni prišlo do kakšnih nesreč. Ob iziđu januarske številke Mengšana bodo občutki ob zaključku leta 2001 verjetno že pozabljeni, morda pa tuđi ne, saj sem slišal mnenja nekaterih občanov, da je bilo letošnje silvestrovanje na prostem prijetnejše kot prejšnja leta. Vtis, da bodo članki v I ej številki nezanimivi, je varljiv. Letošnje leto je leto volitev. Politične stranke in posamezniki že ostrijo svoja peresa in še bolj jih bodo. Kljub zimi je torej že kar vroče... Urednik Foto: PETER ŠKRLEP KHZflLO ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 5 PODPISANA KONCESJJSKA POGODBA ZA PLIN POLICIJA 9 PODJETNIŠTVO 10 POLITIČNE STRANKE 10 DRUŠTVA 11 O{V\ %? KULTURA 13 N0V0LETNI KONCERT MENGEŠKE GODBE IN ZDRUŽENIH PEVSKIH ZB0R0V DOBROTA NE POZNA MEJA 17 NAŠAŠOLA 18 ŠPORT 20 MENGEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC DO PRVIH TOČK NA TEKM1 SVETOVNECA POKALA ŽIVLJENJE V OBČINI 21 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA 23 VAŠA POŠTA NASVETI PRI SOSEDIH OBVESTILA 24 29 30 33 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja - odg. urednik c-mail: mengsan@menges.si (041/661 517, e-mail: mdtjaz.koncilja@siol. nel), Alojzij lanežir, Mateja lemec, Ana (ernejrir, Tere7ija Poločar - Korošec, Tnljana Sivoc Strmšek, Majda Trohe< Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, lel. (01) 7247 106 Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, lel. (01) 723 0 903 Lektoriranje: I ili i |>ih Realizacija: Nagelj tl.o.o. CKAFIČNI STUDIO HF.RLE lel. & f,ix: (01) 721 30 74 ' Izdaja: Občinski svel Obt ine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjstva v občini Mengeš brezplaćno na dom Distribucija: Primož Kivan, tel. 7237 246 Prispevke z disketami (zapis v VVordu, shra-njene kot 'samo tekst/tevt onlv'), rokopise, fotografije, oglase ler drugo gradivo za nasle-dnjo šlevilko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30,1234 Mengeš ali odd-ate osebno v sprejemni pisarni Obćine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do IO. februarja. MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK Drage občanke, spoštouani občani! Štirirntrideseti uvodnik pišem po napornem božicu in novem letu. To je čas, nabit s številnimi srečanji, poglobljenimi razmišljanji in dodatnimi obveznost-mi. Tokrat smo v tem ćasu resili nekaj izjemno pomembnih zadev. Najbolj sem vesel in lahko rečem tuđi ponosen na podpis pogodbe o koncesiji za izgradnjo plinovoda v občini Mengeš, ki smo jo podpisali v petek po božicu. Tridesetletna pogodba o izgradnji in upravljanju plinovoda pomeni dolgo-ročno partnerstvo med izbranim koncesionarjem, porijetjem Petrol, in Obćino Mengeš. Njen pomen in kakovost se bo v primerjavi z drugimi podobnimi obdnami pokazal čez pet do deset let. Pristop, ki smo mu sledili, bi moral pripeljati do najugodnejših pogojev za prebivalce naše občine. Hvala direktor-ju uprave g. Dimitriju Kovačiču in vodji podroćja komunale g. Andreju Urbancu za zavzet, kritićen odnos in timsko dobro opravljeno delo. Zadnji dan lanskega leta smo uspeli podpisati pogodbo s stanovalci v večstanovanjskih hišah na Zavrteh o povećanju števila parkirnih mest v štirih fazah in vzpostavitvi dvosmernega prometa na Levčevi in Slamnikarski ulici. V prvi fazi bo občina prispevala skoraj šest milijonov tolarjev. Da smo lahko uredili vse formalnosti, ima zaslugo tuđi novi upravljalec, družba Čistoća d.o.o, ki je uspel zbrati već kot polovico podpisov lastnikov stanovanj, s cimer so le - ti pooblastili eno od lastnic, da nastopa v njihovem imenu. Ta je potem za lastnike stanovanj podpisala pogodbo s Čistoćo d.o.o., kot investitorjem, in Občino Mengeš, kot financerjem. Hvala lepa g. Franciju Mušicu, predsedniku družbe, g. lerneju Rifelj, sodelavcu družbe in njenemu pravnemu zastopniku g. Miranu Gjurinu ter vsem lastnikom oz. stanovalcem, ki so sodelovali pri zbi-ranju podpisov. To so Barbara Glavina, Rajko Zadravec, Drago Bašnec, Peter Milovanović, Safet Prošič, Darja Prudič, Gorazd Avguštin, Štefan Cvrtila, Miroslav Markovič, Andrej Pezdirc. Člani delovne skupine, s katerimi smo sodelovali pri pripravah, lanez Penca, lanez Kolar, Matjaž Repnik, Bojan Mehle so tuđi prispevali pomemben delež k sklenitvi pogodbe. Če bo občinski svet odobril sredstva tuđi v letošnjem proraćunu za parkirišča ob Levćevi ulici bo ta letos postala dvosmerna, Slamnikarska pa pri-hodnje leto ob planirani modernizaciji ulice Zavrti z izgradnjo plinovoda, omrežja in obnovi ostalih komunalnih naprav. Najpomembnejši premik, upam, da beseda velja, pa se je zgodil na dolgem predbožičnem pogovoru na Občini Kamnik in v Komunalnem podjetju Kamnik. Gre za možnost pridobitve dodatnih količin vode iz kamniškega sistema. Kamničani so do sedaj na nek način stali ob strani glede vključe- vanja treh občin na njihov sistem ali pa so trdili, da vodni viri ne zadoščajo niti za njihove potrebe. Tri občine: Komenda, Mengeš in Vodice naj bi imele na razpolago najmanj 40 I vode/s, to je količine, ki jo ima Občina Komenda na razpolago iz delitve premoženja. Od te količine bi občina Mengeš lahko koristila 15 l/s. Dolgoročno pa so sedaj tuđi Kamničani priznali (direktor Komunalnega podjetja Kamnik g. Skodlar), da so višje od sedanjega zajetja Iverje možne dodatne količine vode, ki ne bi vpivale na izdatnost in varnost sedanjih virov. S postopnim povećanjem kapacitet kamniškega sistema bi te dodatne količine lahko transportirali do na novo priključenih občin. Tako bi kamniški sistem postal tuđi bolj ekonomičen, saj bi večja poraba vode iz njega, zaradi priključitve treh novih občin, sedanje prihodke povećala za 30 %. Že samo to bi moralo biti dovolj dober argument. Pismo o nameri, ki sem ga uskladil z občinama Komenda in Vodice, pred in po novem letu, bo posredovan kot pre-dlog za pisni dogovor o partnerstvu pri vodooskrbi z Občino Kamnik. Usklajen predlog se bo predvidoma potrjeval na občinskih svetih. Pri tem računamo na sodelovanje Ministrstva za okolje in prostor, ki je potrdilo zaključke studije o vodooskrbi na krvavško-kamniškem vodooskrbnem sistemu. V naši občini pa kljub vsemu, v skladu z omenjeno studijo, pospešeno delamo na vključitvi prve globinske vrtine pri Žečku in pripravi drugih riveh. Eno vrtino načrtujemo v sodelovanju s tovarno Lek. Dolgoročna oskrba občine bi bila torej kombinirana s tipom vode iz velikih globin in dolomitov, ki se napaja iz Rašiško-Dobenskega gorovja ter bolj svezo mehko vodo iz Kamniških planin. Seveda pa se nikakor ne odpovedujemo krvavškemu sistemu, kjer je nujna sanacija vodozbirnega in vodovarstvenega območja ob spoštovanju predpisov, za katere je odgovorna država. Hkrati pa sta dva tako različna vira tuđi pomembna rezerva za primere izrednih hidro-loških okoliščin ali nesreč. Takoj po novem letu smo dokončno sestavili predlog proračuna za prvo obravnavo. Ni bilo lahko, ker so pred nami velike investicije na področju komunale, zgraditi moramo nov vrtec, itd. Pomembna je čimprejšnja izgradnja plinovoda, ki bo potekala s hkratno in celovito obnovo ulic. Upam na konstruktivno sodelovanje občinskega sveta, da se izvede čim več v čim krajšem času. Izjemno lepe spomine imam na novoletno srečanje s starejšimi občankami in občani, ki ga je tuđi letos lepo organiziral Rdeči križ Mengeš. Bilo je veliko zani-mivih pogovorov in srečanj. Pošteno smo se tuđi naplesali - po zaslugi velikega števila plesalk in izjem-nega v/dušja, ki so ga ustvarile Harmonikarice Župan. Na svoj lep in zelo čustven način ter z zimzelenimi melodijami sta nas ponovno zabavala in nam prijetno spregovorila lozica Kališnik in Bozo Matičič. Hvala vsem za lepo srečanje in prostovoljno ter brezplačno opravljeno delo. Vesel sem, da smo, kljub izredno skromnim denar-nim sredstvom z dobrohotnim sodelovanjem, z delom in iznajdljivostjo, uspeli pripraviti eno najbolj prijetnih Silvestrovanj do sedaj. Zahvala velja sodelovanju z restavracijo Grohar, ki je prispevala prostor in del glas-benega programa z ansamblom Trio 3, Matjažu Mohoriću za dobro izbrano glasbo in ozvočenje, pred-vsern pa Harmonikaricam ŽUPAN Mengeš, ki so prišle in nastopile za vse nas. Nekatere med njimi kar v običajni poletni obleki - brrrr! Vsi so na silvestrovanju na prostem nastopili brezplačno. Tomažu Žargiju se zahvaljujem za opremo in sodelovanje, da sva varno in uspešno izvedla ognjemet. Opravičujem se vsem za morebitne nevšečnosti in prosim za razumevanje. Najbolj smo bili zaskrbljeni zaradi petard. Zato smo imeli kar štiri varnostnike. Hvala bogu pa se je vse skupaj končalo urejeno in brez incidentov. RAZMIŠLjANIF: (aktualno?!): hVKO'.t Prvovrstni zgodovinski strateški preskok svetovnih dimenzij (za Evropo). Samo še en dogodek s papirnatim denarjem za Slovenijo. Pomembna prednost za vse zunaj Evrope, ki so tuđi sprejeli nov svetovni denar, vezan na eno najbolj perspektivnih gospodarstev in kultur z uravnoteženimi socialnimi elementi. Kaj se je pravzaprav zgodilo, občutimo praktično (še vedno) na lastni koži: imammo nepotrebne stroške pri vsaki menjavi, primerjavo cen in plač moramo preračunavati, ćutimo se izven velike družine, še vedno smo EVROskeptiki (ne da bi vedeli zakaj) in (zopet) mencamo in se ne znamo odločit bili odločni? Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe Pearl S. Buck: Veliko je načinov, kako zlomiti su c. Zftodbc so polne src, utrtih zaradi Ijuluvni. Joda v resnici se snc stre, ko mu odv/amcmo sanje, kakršne že so. \l kok'ddrja 2002 {ffb.) / rrprodukdj.im Fr.infeKi SLinc - Slovensko druStvo HOSPIC, Kprsnikiiv.i h, 1000 I jublj.in.i, IH. M/2 141] 110, E-naslov: hospir@siol.net HOSPIC je nevladna, nepridobitna, človekoljubna in prostovoljna organizacija, ki brezplačno izvaja program celotne oskrbe umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, pomaga žalujočim in izvaja različne oblike izobraževanj. ^VABILO K SODELOVANJU Dij.ike in studente potrebujemo /.i delo v nasle-dnjih dej.ivnnstih: ■ delo / '/|,iviio'ittnh' in druge n.iloge pri i/vedbi iirbanislićne di'lavnii e in preso|e ter pri prometni šludiji, - fidmimsIriniMJ!1 r.ininalniškega sistem,i (N I, I o-tus Notes/Domino), splelne sirani let pod pora uporabnikom in programiranje in.iiij /ahtevnih rešitev v okoljih Oi(i3 78,92 34,08 2,44 8,78 Zemeljski plin-Mengeš 95% m3 73^3 34,08 2,26 8,14 Kurilno olje ekstra lahko 85% 1 83,40 36,00 2,73 9,81 Mazut 80% kg 70,91 41,50 2,14 7,69 MEŠAN1CA - uparjena PROPAN - uparjeni 1 m' UNI' ~ 4,2h I plina *■ 2,46 kg 1 kg UNI'. I,7W I plina II 0,577 kg I kg I,%1 I m 2,014 kg 3,95721 1 I = 0,541 kg 5 MENGŠAN p B Č I N S .&rAa, \LJLJk-rA.- ¥>-A—i Zdravica za trdno in obojestransko uspešno partnerstvo po podpisu pogodbe. Sočasno z gradnjo plinovodnega omrežja bodo potekale tuđi aktivnosti za pridobivanje in priključevanje odjemalcev na plinovod. Med njimi se pričakuje približno 700 individualnih hiš, 150 stanovanj ter do sto većjih oziroma manjših komercialnih uporabnikov. Vsem potencialnim novim odjemalcem plina bo izbrani koncesionar zagotovil brezplačno strokovno in tehnično svetovan-je pri načrtovanju izgradnje notranjih insta-lacij in plinskoga priključka, z odprtjem sve-tovalne informacijske pisarne pa bo prosil-cem iz občine Mengeš olajšal tuđi dostop do kreditov Fkološko razvojnega sklada RS. Hkrati namerava Petrol odjemalcem pomagati tuđi do ugodnih komercialnih kreditov. Okvirna vrednosl investicije v kompletno preureditev centralnega ogrevanja na zemeljski plin se namreč giblje v razponu od 350 do 700 tisoč tolarjev, zato se je S projektiranjem plinovodne trase in s pridobivanjem služnostnih pogodb za parcele, po katerih bo potekal mengeški plinovod, namerava Petrol pričeti že v začetku janu-arja. Gradnja omrežja bo potekala skladno z nacrtom izgradnje komunalnih naprav oziroma ostale podzemne infrastrukture v občini Mengeš. Ta med drugim predvideva, da bo novozgrajeno omrežje za zemeljski plin priključeno k obstoječemu trzinskemu plinovodu, po katerem sedaj poteka oskrba s tekočim naftnim plinom, že do prihodnje-ga leta. Uporabniki na območju obeh občin naj bi se tako že v prihodnjem letu greli z zemeljskim plinom, katerega cena je v primerjavi s tekočim naftnim plinom približno za tretjino nižja. Župan občine Mengeš mag. Toma/ Štebe nam je v zvezi s koncesijskim partnerstvom s Petrolom povedal: "Vesel sem dobro opravljenega posla. Želim si in upam na dolgoročno zanesljivo partnerstvo v obojestransko dobro. Ne le pri gradnji, ki mora potekati skladno z ostalo izgradnjo in modernizacijo komunalnih naprav v občini, predvsem s prednostno obnovo vodovoda. Zelo pomembno bo kvalitetno vzdrževanje plinovoda - ob najni/jih upravljalskih stroških in zanesljivi ter varni oskrbi. Za slednje je garancija v najugodnejši ponudbi Petrola na razpisu. Za gospodarstvo, javne ustanove in gospodinjstva bodo pomembni marketinški pristopi in finanćni pogoji izvedbe prikljućkov ; in kurišć ter spremljajoče storitve. Resno računamo na partnerstvo tuđi pri izgradnji in obnovi ostalih komunalnih naprav -predvsem na področju vodooskrbe in odvajanja ^" odpadnih voda." l'odpis pogodbi* s sodelavcema Občine Mengeš v o/adju: direktor uprave Dimitrij Kovačič in vodja področja komunale Andrej Urbane. Petrol v koncesijski pogodbi zavezal, da bo končnim odjemalcem pri komercialnih bankah zagotovil najugodnejše pogoje kreditiranja za obdobje do 60 mesecev, za kar je z LB Domžale že podpisal pismo o nameri. Ob tem pomembnem dogodku za občino Mengeš lahko županu mag. Tomažu Štebe-tu, kljub njegovomu prislovičnemu izogi-banju lastni hvali, le čestitamo. Matjaž Koncilja 3 MENGŠAN OBČINSKA UP JA V A Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) ponoum Rnzpis za oddajo poslounega prostora na Slouenshi cesti 30 u Plengšu 1. Predmet razpisa je ocldaja v najem: - poslovni prostor, ki se nahaja v središču Mengša na Slovenski cesti 30 v pritličju in kleti v skupni površini 175,05 nV in je namenjen za gostinsko dejavnost. 2. Prostori so urejeni, bodoči najcmnik poslovnega prostora je dolžan v najetih prostorih opravljati dejavnost v skladu z namembnostjo. 3. Prostore oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri-mesečnim predplačilom najemnine 4. Izklicna zaćetna cena mesečne najemnine je v tolarski pro-tivrednosti 6,14 EUR/m''. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pri-dobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni pod-jelnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrefilo o državljanstvu Republike Slovenije. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, visino ponujene mesečne najemnine, ki ne srne biti nižja od začetne, - jamstvo za resnost ponudbe v visini 845.900, 00 SIT - mora biti plaćano na TR 01000-0100001651 do 15.2.2002. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upošteva-jo naslednji kriteriji: - ponujena visina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tište, ki je navedena v javnem razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, - število na novo odprtih delovnih mest, - občani občine Mengeš, - dejavnost, ki ne povzroča prekomernega hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, - prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš, tel. 724- 7106. 9. Pisne ponudbe z zahlevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov: Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 19. 2. 2002, do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plaćano jamstvo za resnost ponudbe vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 361-3/2001 Datum: 14. 1. 2002 Občina Mengeš Mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan Poleg navedenega poslovnega prostora je na razpolago za oddajo v najem še nekaj poslovnih prostorov, ki so bili že razpisani. - inf. tel. 724- 7106. jfluni Rflzpis za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine I. PREDMET PRODAJE JE: Dvosobno stanovanje št. 8 v II. nadstropju poslovno stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti 110 v Domžalah, k.o. Domžale, parcela št. 3098/1. Stanovanje v skupni izmeri 68,21 nV tvorijo predsoba 9,40 m', soba 23,60 nV, soba 11,85 rrf1, kopalnica 3,20 nr, VVC 2,60 m', kuhinja 12,15 m' ter balkon oz. loža 3,60 m' s pripada-jočim kletnim prostorom v izmeri 1,81 m2. II. SPLOŠNI POGOJI: 1. Izklicna cena stanovanja je 21.786.200,00 SIT 2. Na razpisu lahko sodelujejo domaće pravne ali fizične osebe. 3. Resnost ponudbe jamči ponudnik z vplačilom varščine v visini 10 % od izklicne prodajne cene na TR 01000-0100001651. Izbranemu najugodnejšemu ponudniku bo varščina brezobrestno všteta v kupnino. 4. Drugim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v petih dneh po končanem izboru najugodnejšega ponudnika. 5. Ponudba za nakup nepremičnine mora vsebovati: - podatke o ponudniku s točnim naslovom; - ponujeno ceno; - izpis iz sodnega registra, ki ne srne biti starejši od 30 dni za pravne osebe, oz. potrdilo o državljanstvu za fizične osebe; - dokazilo o vplačani varščini; - številko tekočega ali žiro računa ponudnika, zaradi vrnitve vpla- čane varščine; 6. Nepopolne in nepravočasne prejete ponudbe ne bodo upoštevane. 7. Plačilni pogoji: 50 % ob podpisu pogodbe, 50 % najkasneje v roku 10 mesecev od podpisa pogodbe v revaloriziranem znesku. Ob enaki ceni ima prednost tišti, ki ponudi krajši plačilni rok. Najugodnejši ponudnik bo izbran v tridesetih dneh po izteku razpisnega roka. Z izbranim ponudnikom bo pogodba sklenjena v petnajstih dneh po dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Če izbrani ponudnik v navedenem roku ne podpiše pogodbe, varščino obdrži prodajalec. Pisne ponudbe z dokazili morajo prispeti v zaprti ovojnici z oznako »Javni razpis - stanovanje - ne odpiraj« najpozneje do 15. 2. 2002, do 12. ure na naslov: Občina Mengeš, Slovenska c. 30, 1234 MENGEŠ. Kupee lahko prevzame nepremičnino v last in posest ter vknjiži lastnino na svoje ime po plačilu celotne kupnine in drugih dajatev. Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene kupoprodajne pogodbe. Vse informacije glede nepremičnine ter ogleda so na voljo na naslovu prodajalca. Številka: 360-03-1/2002 Datum: 15. 1.2002 Župan, mag. Tomaž Štebe m MENGŠAN uOBČINSKA UPRAVA KULTURm PRfiZniK -8. FEBRUfiRJfl Občina Mengeš vabi na proslavo ob kulturnem prazniku, ki bo v petek 8. februarja 2002, ob 18. uri v Kulturnem domu Mengeš. Organizator KD Svoboda Mengeš z izvajalci: - Glasbena šola Mengeš - Moški komorni zbor Mengeški zvon - Nonet Vigred - Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš - Kulturno društvo Mengeška godba - Kulturno društvo Antona loboda - Kulturno društvo Svoboda Mengeš Slavnostni govornik: Jože Vahtar - predsednik ZKD Mengeš Povezovalca programa: Mateja (ernec in Niko Robavs VABLJBNI NA SEJO OBCINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ PREDVIĐENI VSEBINSKI DNEVNI RED Xr>. SEJE, V SREDO, DNE 6. FEBRUARJA 2002: 1. Odlok o i/gradnji, upravljanju in vzdrževanju lokalnoga telekomunikacijska omrežja in izvajanju informacijskih storitev v občini Mengeš - sprejem 2. Proračun Občine Mengeš za leto 2002 - sprejem 3. Sklep o povećanju cen programov Vrtca Mengeš 4. Sklep o razpisu občinskih priznanj v letu 2002 5. Sklep o razpisu Trdinovih nagrad v letu 2002 6. Skupni razvojni program območja občin Domžale, Kamnik, Ko- menda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice - dopolnje-vanje in sprejem 7. Volitve in imenovanja Info: Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnt'ga reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predviđeno sejo sveta. Seje sveta so v Gasilsko godbenem domu Mengeš, Zavrti 2, vhod z Grobcljske ulice. Začetek ob 18.00 uri. Prizor s 34. seje sveta med obravn.ivo c> /.i/id.ilnrin n.n rlu iiudobmočja M2H/3 Industrijske tone Mengeš Topole AVS \l DIO \ UH O sr uvis 1234 MongeS, Hribarjcva 38 tcl, fax.: 01 729 13 03 01 729 13 04 poohlaščeni servis: SHARP KENNVOOD servisiranje: E-mail: avs.rocngesfglsiol.nct delovni čas: 9. - 12. in 15. - 18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnilne informacije pri odločitvi za nakup audio-viden aparatov SHARP/« KENNVOOD TV APARATI, CD KOMPONENTE:, VIDBOREK.ORDERJI, HI-FI KOMPONENTE vsehznamk, KAMKORDERJI znamke SHARP, AVTORADUI, DVD (digital versatile disc) in MINIDISKI znamke KENW00D. 8 MENGSAN OBČINSKA UPRAVA Soba Delovno meslo / Področje dela Telefon na delovnem mestu Mobilni telefon (Simobil) E-naslov TAJNIŠTVO 1 Splošne zadeve, Vložišče Tajništvo uprave, Tajništvo župana Nav. (0)1 723 70 81 ISDN(O) 1 724 71 ■ 00 SiMOBIL 040 8523-52 Marta.Kuret@menges.si VODSTVO 3 2 Župan Direktor občinske uprave (0)1 724 71 ■ 02 040 8523- 50 040 8523- 60 Toma/.SIeneSmenges.si obi jn.iMmenges.si Dimitrij.Kovacic@menges.si JAVNI INTERES 6 Svet občine, splošne zadeve Sociala, vzgoja, zavodi, društva Vođenje, investicije, okolje Prostnr, lokacije, zazid. zemljišča Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71 • 06 (0)1 72471 -"07 " (0)1 72471 -04 (0)1 724 71 - 09 (0)1 724 71 - 01 (0)1 724"71 ■ 05 " 040 8523- 55 040 8523- 51 040 8523-57 040 8523- 59 040 8523- 53 040 8523- 54 lrena.Podborsek@menges.si Rika.Binter@menges.si Andrej.Urbanc8menges.si Robert.Spenko8menges.si Boris. Kavcic@menges.si Milja. Dolinsek@menges.si Ana.Bostic8menges.si Lidija.Urankar@menges.si KOMUNALA 7 9 ft Knjigovodstvo, finance Fakturiranje, obračun (0)1 724 71 - 0B (0)1 724 71 - 03 040 8523- 58 040 8523- 56 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) sta molna dva pogovora hkrati (navadni, ISDN). Po mobilnem telefonskim omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi v času navedenih ur. V nujnih primerih jn ko ni dosegljiv neposredni sodelavec, pokličite vodjo področja ali župana. Župana pokličite ludi v primerih, ko menite, da je bilo kar koli narobe v ravnanju občine in organi/ncij tor porijeljih, ki delujejo v občini ali izvajajo dela. Pri županu se je možno dogovoriti za sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 1S.00 in 19.00 uro. Termin rezervirajte v tajništvu. Prosimo, da sodelavce uprave obćine kličete na: • Telefonske številke na delovnem mestu - v času uradnih ur: PONEDELJEK 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00 SREDA 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00 PETEK 8.00 - 11.00 11.30-13.00 • Mobilne številke v nujnih primerih (npr. zimska služba) in ob odsotnosti z delov-nega mesta - v delovnem času: Ponedeljek, torek, četrtek 7.00 -15.00 Sreda 7.00-17.00 Petek 7.00-13.00 Obvestilo: • Objavljamo tuđi mobilni telefonski števi-Iki (mobitel) za: Karitas 041-912-550 Rdečikriž 041-288-612 Kronika dogodkou za mesec nouember 2001 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale v mesecu novembru 2001 beležijo naslednje varnostne pojave: Prometna varnost: Obravnavali smo 10 prometnih nesreč, v katerih je nastala materi-alna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: - vožnja na prekratki vamostni razdalji - 4 x - neupoštevanje prometne signalizacije -3 x - nepravilna stran in smer vožnje - 2 x - neprilagojena hitrost - 1 x Javna varnost: Policisti so opravili 4 intervencije zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer 1 x na javnem kraju in 3 x v zasebnem prostoru. Eden izmed kršiteljev je bil dvakrat pridržan na PP Domžale. Kriminaliteta: Policisti so obravnavali 28 kaznivih dejanj, med njimi: - vlomi v hiše - 9 x; vlomi v vozila - 6 x; tatvine - 6 x; ponarejanje denarja - 2 x; zatajitev predmetov - 1 x; ponarejanje listin -1 x nasuet: Policisti PP Domžale Kronika dogodkou za mesec december 2001 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale v mesecu decembru 2001 beležijo naslednje varnostne pojave: Prometna varnost: Obravnavali smo 9 prometnih nesreč, v katerih je nastala material-na škoda. Vzroki prometnih nesreč so: - nepravilna stran in smer vožnje - 4 x - vožnja na prekratki varnostni razdalji - 3 x - neprilagojena hitrost - 1 x - nepravilen premik z vozilom - 1 x Javna varnost: Policisti so opravili 14 intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru, in sicer 4 x na javnem kraju in 10 x v zasebnem prostoru. Trije kršitelji so bili pridržani na PP Domžale. Kriminaliteta: Policisti smo obravnavali 9 kaznivih dejanj, med njimi: - poškodovanje tuje stvari - 3 x; vlomi v vozila - 3 x; tatvine - 2 x; odvzem motomega vozila - 1 x Policisti PP Domžale Zaradi povećanja števila vlomov v osehna vozila policisti ponovno opozarjajo, naj vozniki vozila zaklepajo, oblačila, torbice, denarnice in druge vrednejše predmete shranijo in jih ne puščajo na vidnih meslih v vozilu, saj se storilci tovrsinih dejanj odločajo za vlome na podlagi prehodnega pregleda notranjosti vozila. Prav tako naj vozniki vgrajen avtoradio s snemljivo ploščo odstranijo in spravijo, saj vlomov v tovrstna vozila ne beležimo. Na območju policijske uprave Ljubljana prav tako narašča število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše. Storilci pregledajo hišo in iz garaže odpeljejo motorno vozilo, zato policisti opozarjamo, da ključev vozil ne puščate v vozilih oz. na mestih, kjer jih storilci pričakujejo (blizina vhodnih vrat, obešena na vidnih mestih...), temveč poskrbite za samozaščitne ukrcpe. Pojnv sumljivih oseb p,i naj obč.ini sporočajo na PP Dom/.ile oz. št. 113. Policisti naprošajo vse, ki bi k.ir koli vcdcli o nera/rešenih primerih o/. ob pojavu sumljivih oseb, naj informacije sporočijo na PP Dom/ale, lel. št. 724 65 8(1 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. POLICIJA m MENGŠAN fPODJETNIŠTVO Drugi je prvi Konce leta 1994 so prvi kupci lahko naročili novo vozilo Polo. Kupovali so ga mladi in starejši in zaradi izredne uporabnosti je bil izbran tuđi /a avto leta. Većjih spreme-rnb ni doživel, v letošnjem letu pa bo prišel popol-noma nov model lako po obliki kakor po merah in opremi. Mi pa smo se zapeljali s Polom Ice, ki ima serijsko vgrajeno klima napravo in nam je v preteklem letu prišla še kako prav. Z uporabo novih materialov je notranjost vozila tuđi na pogled prijetna, vgrajenih pa je tuđi veliko varnostnih elementov, kar daje vozilu tuđi prednost pred konkurenco. Glede na njegovo velikost nudi udobno sedenje tuđi na zadnjih se-dežih, ki jih lahko zložimo in dobimo izredno velik prtljažni prostor. Dvižna zadnja vrata pa nam omogočajo, da brez problemov naložimo tuđi večje stvari, npr. televizijo. Široka izbira pogonskih agregatov ali motorjev zadovolji še tako zahtevnega kupca. Polo je v većini primerov pri hiši kot drugi avto, vendar pa njegova oblika in uporab-nost zagotavljata, da avto naredi zavidljivo količino kilometrov, saj se z njim brez sramu zapeljemo v trgovino ali na gala koncert. Kakšen pa bo naslednik Pola, na sliki v eni od naslednjih izdaj. D|D niade in Slouenija Počasi, vendar vztrajno se stvari postavljajo na noge. To velja za begunjsko tovarno Elan, ki že leta proizvaja smuči in drugo opremo za šport in rekreacijo ter plovila. Da je temu res tako, smo se prepričali na športnem oddelku blagovnice Vele, kjer so priznani Elanovi strokovnjaki svetovali pri nakupu smuči in opreme. V objektiv smo ujeli enega prvih mož naše smučarske demo vrste, gospoda Bo-štjana Gašperšiča, ki je vsem lahko iz prve roke postregel s kopico podat-kov o zgradbi, vodljivosti in o novostih, ki jih pripravi jajo. Kvaliteta ima svojo ceno in v sam vrh sodijo tuđi proizvodi be-gunjskega Elana. Poleg tega pa imajo ludi oznako »izdelano v Sloveniji«, kar tuđi nekaj pomeni. Če pa dvomite, si na naših smučiščih potrudite poiskati testne Elanove smuči in jih preizkusite, ne bo vam žal. Še vedno zapriseženi Elanovec DJD. D|D POLITIČNE STRANKE Kulturni praznik Želimo Uam, da bi bile urednote kulture, kultumost, kultura Uaš usakodneuni spremljeualec pri delu, sprostitui in osebnem čustuouanju! Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor MengeŠ Tomaž Štebe, predserlnik Počastimo kulturni praznik in se udeležimo prireditue u petek, 8. februarja 2002, ob 18.00 uri, u Kulturnem domu ulengeš. Letna konferenca Občinskega odbora SDS Mengeš Dvanajstega decembra 2001 smo se zbrali članice in člani OO SDS Mengeš na letni konferenci. Vabilu se je odzval predsednik odbora iz Občine Komenda gospod Štefan Kern. Letni pregled delovanja je bil temeljit, kriličen in na koncu kole-gialen. O problemih smo se pogovorili odkrito in se dogovorili za delo v prihodnje, z već pogovora in medsebojnega seznanjanja o zadevah občine ter posameznih naselij. Z veseljem smo pozdravili novega člana gospoda Bojana Drobeža. Pomembni sklepi: - Ne podpiramo gradnje; velike šporlne dvorane namesto sedanje telovadnice; podpiramo pa gradnjo dvorane za dolgoročne potrebe športne vzgoje v Osnovni soli Mengeš z razširitvijo telovadnice. Veliko športno dvorano bi lahko gradili na prometno in prostorsko primernejši lokaciji (ob južnem krožišču obvoznice -»pri Tamizu«) in sele potem, ko bi temeljito obnovili vodovod in ostale komunalne naprave ter zgradili manjkajoče. - Podpiramo gradnjo igrišč v Loki in Topolah. - Dosledno moramo opozarjati in tuđi ukrepali pri neresničnem pisanju novinarjev uglednejših medijev. - Še borno vztrajali, da se število članov občinskega sveta zmanjša z 19 na H. Po uradnem delu smo na sproščen in bolj oseben način »premleli« dogajanja in ravnanja - pretekla in pričakovana, lastna in konkurenčna. Tomaž Štebe o MENGŠAN DRUŠTVA Taborniške novice Prazniki so za nami, stopili smo v novo leto, ki nam bo, vsaj tako upamo, prineslo veliko uspehov in veselih trenutkov. In kaj smo pri tabornikih počeli v veselem decembru. Poskušali smo narediti drsališče, vendar nam zaradi neravnega terena ni uspelo zadržati vode, kljub temu pa smo dobili izkušnje, ki nam bodo koristile naslednjič, ko borno poskušali narediti drsališče. Naj se ob tej priložnosti zahvalim mengeškim gasilcem, ki so nam posodili potrebno opremo. Imeli smo tuđi čajanko, na kateri je bilo še kar veselo. Olroci so po vodih pripravili zanimive točke, šli smo se igre, pili smo vroč čaj in se sladkali s piškoti in sadjem. Čajanko smo imeli v plesni dvorani v objektu Slamnik (nad knjižnico Mengeš), ki nam jo je posodila Občina Mengeš in se ji za to tuđi zahvaljujemo. 16. decembra smo imeli zimski v/pon na Veliko planino. Pohoda so se udele/ili Tomaž, )ure, Kristina, Miha in jaz, za varnost pa je skrbel pes Aro. Kljub hudemu mrazu (-15° C) smo prišli do Jarškega doma, kjer smo se spet prepričali v gostoljubnost upravitelja, deležni pa smo bili tuđi prekrasnega pogleda na Ljubljansko kotlino, l'ri spustu v dolino smo se ustavili še na planini Kisovec in pri cerkvi Sv. Primoža. Bilo je lepo in upamo lahko, da bo postal lj f I) Mengeš za leto 2001: Družina Gregorc, Mirni in Franr, Ropretova cesta 14. 11 MENGŠAN ID R U Š T V M Tradicionalno srečanje starejših občanov December je prav poseben mesec. Poćasi se izteka leto, v decembru delamo obračun s preživetim letom ter čakamo na praznike in običaje, ki si kar podajajo roke. Zato ni slučajno, da imamo prav v tem mesecu tuđi srećanje starejših občanov Mengša. Imeli smo ga 15. decembra v avli Osnovne sole Mengeš. Od 476 nad 70 let starih povabljencev jih je prišlo na prazno-vanje 124 še vedno čilih in živahnih kra-janov. Ko sem s pogledom preletela množico ljudi ob lepo urejenih mizah, sem videla, da se starost ljudi ne dotakne tako hitro, kot neka-teri mislijo, in kar verjamem psihologom, da je življenje lepo tuđi še po 70. letu in naprej. Človek si v teh letih nabere veliko modrosti, se nauči strpnosti in mora kljub letom ostati neskončno moder. Toliko lepih misli je bilo izrečenih in napisanih v decembru. Pa so bile res vse iskrene? Prostovoljci občinske organizacije RK Mengeš smo se z veseljem pripravljali na decembrski dogodek. Veliko denarja in pridnih rok je bilo potrebnih, da je »zabava« uspela in da so bili Ijudje zadovoljni. Stopili smo skupaj organizacija RK Mengeš, Občina Mengeš, Osnovna šola Mengeš in s skupnimi močmi pripravili srečanje. K prijetnemu vzdušju so za uvod poskrbeli otroci iz Osnovne sole Mengeš in Glasbene sole Mengeš ter folklorna skupina s orisr- čnim programom. Za dobro voljo pa so se trudile mengeške harmonikarice, ki so se prijazno odzvale našemu vabilu in so do poznih popoldanskih ur zabavale naše pov-abljonce. Program sta popestrila tuđi )ožica Kališnik in Bozo Matičič s prijetno glasbo. Tako so vsi povabljenci ob dobri hrani, izbrani pijaci, veseli glasbi in številnih zdravicah preživeli lepo popoldne. Vse želje, ki smo jim jih zaželeli v imenu organizacije RK, Majda Trobec, Obćina Mengeš - župan mag. Tomaž Štebe in ravnatelj Osnovne sole Mengeš Branko Lipar, so bile izrečene iskreno in v upanju, da se bodo vsakemu posebej uresničile. Občinski odbor RK Majda Trobec Harmonikarice Župan med nastopom. . Harmonikarice pred il pri/orišćem. Bo/i( k.i sl.i đeiil«i |k darila. Pevski /bor Osnovne sole Mengeš. Sodelavke in sodelavci Rde-čega križa, ki so pripravili srečanje. lozica Kališnik in Bozo Malićić. Folklorna skupina Svoboda Mengeš. m MENGŠAN KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ KOLEDOUnnjE Ta stari ljudski običaj v našem kraju še živi s pomočjo zvestih in pogumnih fantov. Vsakokrat se sprašujem, kako bo naslednje leto, pa je do sedaj še vsako leto šio. S tem, ko pomagamo otrokom po svetu, da se lahko šolajo, delamo dobro delo. Letošnja nabirka tri kraljevske akcije je namenjena za dograditev sole na misijonu Matanga na Madagaskarju. Zahvaljujem se staršem otrok kolednikov za vso skrb in pod poro pri koledovanju. Hvala tuđi vsem darovalcem za darove, ki ste jih name-nili v letošnji nabirki. Foto: Peter Škrlep Tone Hribar, animator koledovanja NOVOLETNI KONCERT MENGESKE GODBE IN ZDRUŽENIH PEVSKIH ZBOROV Nekje sredi vročega poletja je na sestanku Zveze kulturnih društev Občine Mengeš kapelnik Mengeške godbe Primož Kosec prcdlagal, da bi konec leta z godbo in mengeškimi pevci pripravili večer, ki bi prikazal (lolo in napore kulture, kaj se da narediti s skupnimi močmi. Ideja je padla na plodna lla, tako da smo že v začetku sezone imeli privolitev zborov za sodelovanje na novoletnem koncertu. Priprave in organizacijsko delo so kmalu slekle, rezultat skupnega dela pa smo predstavili 2.S. decembra v Tr/inu in 2b. decembra na dan samostojnosti države Slovenije v kulturnem domu v Mengšu. Težko sami ocenjujemo naše napore, ven-dar so nam bile polna dvorana in čestitke po koncertu dragoceno plačilo in vzpodbuda. Projekt je dodal še novo dimenzijo skupnega dela kulturnih društev, in to je lislo, kar smo si snovali i projekta najbolj želeli. Iz uspeha rastejo nove ideje in sno-v.inja, saj smo tuđi sami sebi dokazali, da s takim pristopom lahko pripravimo lep in bogat kulturni večer, ki bogati tako poslušalce kot izvajalce. Potrebno je posebno omeniti, krio vse so oblikovali večer. Primož Kosec je s svojimi godbeniki dokazal, da se v godbi resno dela in da je ansam-bel s solisti vrhunsko glasbeno podkovan. Flavtistka Nina Reščič in i/vrstni mladi tolkalci so to Irriitev v celoti polrdili. Da je v Mengšu doma petje, so dokazali s skupnim nastopom pevci Svobode, Vig-redi, Zvona, mladinskega in odraslega cerkvenega zbora ter mengeški Črički. Posebna poživitev priredilve je bil nastop mengeških Čričkov - olrok, ki so pod vodstvom glasbene periagoginje Polančeve prireditvi dodali svežino in mladostnega naboja. Da imamo pevci v svojih vrstah izvrstne soliste, so dokazali Anja Leben, Urška Urbanija in Andrej Levec. Program sta izvrstno povezovala z izbranimi besedili Jerncja Behrič in Niko Robavs. Vsakega, ki je stopil v dvorano, je lahko očarala scena, v katero je bilo vloženega kar nekaj truda, da je nastala: trudili pa so se Peter Krušnik, Tone Benda, Zorka Požar, Slavko Pišek ml. in številni godbeniki in pevci, ki so žrtvovali svoj čas v skup-nem rielu za pripravo prireditve (ne samo nastopan-jem). Posebna zahvala gre pevkam gospodinjam, ki so napekle piškote za pogostitev, saj smo imeli premalo sredstev za pokritje vseh organizacijskih stroškov take prireditve. Na koncu izrekam kot predsednik ZKD Občine Mengeš zahvalo vsem izvajalcem, njihovim mentorjem in pevovodjem, vsem zgoraj imenovanim posameznikom za ves trud, ki so ga vio/ili v priredilev. Posebna zahvala gre predsednikoma Mengeške godbe Franciju Žunu in predsedniku Turističnega društva Mengeš Francetu Zabretu, da sta držala vse niti organizacije skupaj. V slogi in delu je moč, zato naj omenim, da je bila v decembru postavljena razstava likovne-ga društva Mengeš (gospe Rabič) v kulturnem domu, v galeriji Mežnarija pa je bila odprta razstava 2. lelovškovega likovnega srečanja v organizaciji Muzeja Mengeš in KD Franta lelovška. Obe raz-stavi in novoletni koncert sodvignili kulturni utrip v prednovoletnem času v Mengšu in upam, da občini in županu kot glavnemu pokrovitelju ni bilo žal za vloženi denar, ker je ves vložek bogato naložen in obrestovan. Foto: Zabret Jože Vahtar KULTURA 13 MENGŠAN 8. februar - slovenski kulturni praznik Živimo v času velikega nasilja in ustraho-vanja. Nerazumljivo je početje tistega dela islama, ki ne zmore razumeti človeškega dostojanstva in s svojimi dejanji uničuje tisoče ljudi in bogato ljudsko premoženje. Enajst učenjakov je napisalo prelepo in zani-mivo življenjsko delo o ćloveku in božjem sinu, ki je moćno zaznamovalo človeško zgodovino. Spominjamo se preteklih 2000 let VERE in KULTURE. Slovenci smo v veliki većini kristjani in vsako leto se moramo po-sebej spominjati tega dogodka z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo. Tam, kjer vlada Njegov evangelij, ni nasilja, je dobrota! 8. februar je slovenski kulturni praznik. Pred dobrimi sedemdesetimi leti je izšel ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV. Vsebuje 267 kratkih življenjepisov in slik natisnjenih z bakrorezi. Koliko književni-kov bi danes vseboval podoben album? Menda najmanj trikrat toliko. Prav gotovo je vreden velike pohvale Primož Trubar, saj je pisec prve slovenske knjige. Njegovo življenje in delo je bilo lepo prikazano v televizijski nadaljevanki. Menim, da lahko vsi izrečemo vso možno pohvalo. Prikazana je bila enkratna podoba tistega časa. J. V. Valvazor nam je s knjigo Slava vojvodine Kranjske, z velikimi žrtvami, a z Ijubeznijo do domaće zemlje in njenega prebivalstva, dal bogat vir za spoznavanje naše preteklosti. Končno smo prišli do tega, da praznuje-mo tuđi dan Prešernovega rojstva. 1978. leta je izšla edicija o dr. Francetu Prešernu po dokumentarnem gradivu, ki je hranjeno v NUK-u v Ljubljani. Besedilo je napisal Gregor Kocijan. V zahvalo in spomin je ob 200-letnici rojstva v Kmetijskih in rokodel-skih novitah No 1, nedelja 3. grudna 2000, izšel kratek življenjepis. Spisal ga je prof. Martin Grum, ZRC SAZU. Obe izdaji sta čudovito lepo in z vso pohvalo prikazali Prešernovo življenje in delo. Še veliko drugih knjig imamo o Prešernu. Za njegovo 200-letnico rojstva in enkratno bogato in lepo poezijo pa smo doživeli televizijsko nadaljevanko, kakršne nismo pričakovali. Prvi del nadaljevanke je v francoščini in docela KURTIZANSKI. Film je neprimeren in Slovencem v sramoto. Ali se res ne more prikazati nekaj lepega brez nagote in pijančevanja. Kdor to počenja s svojim besedilom, ni kulturnik in v koprodukciji s Čehi le trgovec za svojo korist. Za tako veliko vsoto denarja, ki je bila porabljena, bi lahko imeli dva lepa in dobra filma: o Prešernu in njegovem sodobniku, ki je iste-ga leta obhajal 200-letnico rojstva, A. M. Slomška. Slomšek je za razvoj materinskega jezika dal Slovencem več kakor drugi književniki. Spomnimo se 150-letnice Mohorjeve družbe, čeprav je bila v letih komunizma zatirana, še danes uspešno deluje v Celju in zamejstvu - Celovcu in Gorici. S svojim de-lom in ustvarjalnostjo je postavil slovensko podobo v galerijo tistih, ki so za vse čaše sooblikovali narodno zavest in u sodo. Še veliko jih je. Naj omenim samo Otona Župančiča - mojstra slovenskega jezika! In tako naprej! Spomnimo se 100-letnice polaganja temeljnega kamna za 1. slovensko gimnazijo. 1905. leta je bila odprta povsem slovenska, imenovana Škofijska gimnazija, po izjemni zaslugi našega škofa A. B. jegliča. ]. E. Krek je pred kratkim obhajal svoj 135. rojstni dan. Ni bilo veliko slišati. V 5.3. letu starosti je izgorel za slovenstvo. Pisal je ljudske igre, pesmi, zgodbe sv. pisma, napisal je Socializem, pa Crne bukve kmečkega stanu. Ivan Cankar je zapisal, da je zaradi tega postal socialist. Krek nam je predstavil pravo politično pot in smisel. Če bi se držali njegovih naukov, bi bilo življenje v držav-nem zboru in v naših občinah prijetno in največkrat brez namišljene demokracije. Razmišljal in učil je, da je za sočloveka nujno potrebno čuteče srce, ki ga žene že prastara postava: Ijubezen do bližnjega. Bil je človek neizmerne SRČNE KULTURE. Resnicoljubni in vedno kritični Ivan Cankar je zapisal ob njegovi smrti: »Umri je največji Slovenec: in najboljši človek, kajti dobrota je bila temelj njegovega življenja in družbenega dela.« Pisatelj F. S. Finžgar je napisal prelepo povest POD SVOBODNIM SONCEM, ki je še vedno ena najlepših slovenskih pripove-di. Nemogoče je našteti še več književ-nikov, ker bi bil ta prispevek preobširen, pa vendar ne moremo mimo največjega umet-nika naše besede Ivana Cankarja. Kdor kolikor toliko pozna vsebino njegovih del, se mora spomniti njegove srčno boleče izjave: »Moje delo je knjiga Ijubezni - odpri jo domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel, če je bilo veliko ali malo - Bog je delil, Bog raz-sodi. Dal sem ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo. Dal sem ti svoje življenje - kaj biti še dal?« 125-letnico njegovega rojstva smo zaz-namovnli lani. Se je kdo kaj dosti zmenil zanj? Slovenska kultura je tuđi naša pesem. Med drugim proslavljamo 50 let Slovenskega okteta, ki je ponesel našo besedo in pesem širom sveta. Pomladil se je v novi zasedbi in slišali smo ponovno njihovo »himno« MOJCE), OH MOJCEJ! skladatelja Kernjaka, preprostega našega koroškega ro-jaka, ki jo je napisal s tako veliko Ijubeznijo. Kdo bi znal napisati kratko povest o naši slovenski kulturi? Zagotovo bi bila velika in debela knjiga, kakor npr. nov Slovenski pravopis, po zaslugi neutrudljivega akademika prof. dr. jožeta Toporišiča. Zaslužil si je Prešernovo nagrado, ali ne? Trdoživ, kakor je bil pri svojem delu, je praznoval 75-letnico. Na koncu se spomnimo še naših men-geških kulturnih dobrin: OZN je letošnje leto poimenovala LETO GORA. Slučaj je, da prav v tem letu mengeški planinci praznujemo svoj zlati jubilej. Dokaz, da smo se že tedaj osa-mosvojili in pričeli kulturno doživljati naše gorstvo. Iz društva je izšel znameniti alpinist - himalajec Tone Škarja, še vedno zelo aktiven delavec slovenskega planinstva. Pokojni Stane Stražar je zbral v svoji knji-gi v besedi in sliki okoli 80 znamenj, ki pričajo pripadnost kršćanski kulturi. Imamo kar nekaj lepih spomenikov o lanezu Trdini, o dr. Francetu Prešernu, o znamenitem slikarju Franu Jelovšku, spomenik iz 1. in 2. svetovne vojne. Najlepši in pomemben za našo svobodo pa je spomenik priznanega kiparja Jaka Savinška »Talec« na Zalokah. Tuđi znamenitih Mengšanov se moramo spomniti ob prazniku. Nad 40 jih je. Tuđi te je Stražar opisal v svojem delu. Knjiga se še vedno dobi po izjemno sprejemljivi ceni na Občini Mengeš. Posebno šolski mladini bi morala veliko pomeniti za spoznavanje svojega kraja. Pravimo: Mengeš - glasbeno mesto! Res veliko organiziranih skupin deluje na tem območju: Godba Mengeš, mnogi ansambli, kar nekaj pevskih zborov. Tuđi kulturna društva so prizadevno delovna. Vsi navedeni praznujejo! Še nekaj moram pripomniti: ni mi všeč in zdi se mi sramotno, da na proslavi ob dnevu slovenske SAMOSTO)NOSTI nismo ZMO-GLI zapeti nekaj naših slovenskih pesmi! Na opisani način se spominjam naše bogate slovenske kulture in ji želim še uspešnejšo prihodnost. Stane Lužar KULTURA BI MENGŠAN mengeški ohraski na božičnem dreueščku u Trinsu na Tirolskem Trins je lep turistični kraj, ki leži 1214 m nad mor-jem v dolini Gaschnitztal na Tirolskem v Avstriji. Nekaj več kol 20 km je nddaljen od Innsbrucka. V Trinsu smo se 8. decembra lani Bohinjci /našli že drugič. Tja so namreć povabili vse dežele, ki so se kdaj udele/ile njihovega mednarodnega planšar-skega in pastirskega foruma. Povabili so nas na med-narodno razstavo božičnih drevesc in vsaka od dr/av - udeleženk naj bi okrasila smrečico s svojimi tradicionalnimi obeski. Slovensko drevesce so krasili tuđi mengeški obeski, ki jih je umctelno i/delal in podaril gospod Alfonz Mihelčič. fc čudovito ornamcntirane okraske i/ lesenih oblantev snio /eleli v/eti s seboj še posebno /alo, kcr so že včasih krasili smrečice z obeski iz tega matcriala. Taki obeski so znacilni tuđi za druge dežele. A gospod Mihelčič je s svojim darilom promovira I svoj kraj, saj smo pod božično drevo postavili tuđi mengeško zastavico z razgled-nicami tega lepega slovenskega krnja in v pozdravnem govoru sem udeležencem prireditve poveriala, da tu i/delujemo znamenite harmonike, ki ludi na Tirolskem nišo neznane. Tokratna prircditev, imenovana 1. trinški go/dni advent, je bila zaz-namovana z božičnim sporočilom miru in dobre volje med Ijudmi. Prav zares je bila v gozdu, na preristavitvenem prostoru z ličnimi objekti iz lesa, za katere je zastonj napravil n.ičrl njihov župan Alois Maicr. Ko smo /vedeli, da se moramo napotiti v gozd nad vasjo, smo se ust rosi I i hudega mraza, ker smo se že septembra krepko premrazili. A župan je okrog prizorišča že veselo kuril po sodih, tako da smo ga komaj prepoznali. Na lej osrednji prireditvi v gozdu so postavili mednarod-no ra/stavo božičnih drevesc, ki so bila okrašena z bolj ali manj tradicionalnimi obeski. Tako je bila ta ra/stava tuđi etnološko naravnana. Najpomembneje pa je, da so ob zaključku slovesnos- ti n,\ licitaciji prodali vsa okrašena drevesca in ves i/kupiček gozdnega adventa nas-ploh namenili bolnim otrokom. Ko smo s Klemenom Langusom in Marino Lenček iz Domžal prispeli na to osrednjo prireditev, nas je samo še »slovenska« smrečica čakala neokrašena. In po pregovoru, da zadnji ni vedno najmanjši, nam je uspelo imenitno okrasiti naše drevo s čudovitimi okraski, ki smo jih pripeljali s seboj. Te so oblikovale pridne in spretne roke Bohinjk iz koprivniškega Kulturnega društva Valentin Vodnik in z njimi dokazale, da je skoraj vsak človek malo umetnika. Spet se je izkazala lokalna turistična organizacija, saj je njen direktor Marko Lenarčič znal prisluhnili mednarodni promociji in dobrodelni naravnanosti pomembnega dogodka. V poz-dravnem govoru, ki smo ga podkrepili s »protokolarnimi« bohinjskimi knjižnimi dari-li, prospekti, videokasetami in lectovimi srči, sem jim predstavila izdelovalce vseh slovenskih okraskov. Bohinjke so izdelale podobne, kot so jih izdelovali na slovenskem podeželju po 1. svetovni vojni, kamor se je ta šega krašenja razširila iz domaćih in tujih mest. Seveda so se li obeski v različnih krajih ludi razlikovali; bili so skromnejši od današnjih in za izdelovanje so uporabljali »materiale« iz domaćega okolja. Hohinjke so za v Trins pripravile pozlaćene in posrebrene slorže in orehe ter suhe hruške, ki so pritegnile še posebno pozornost, ker sem jim povedala ludi bohinj- Slovensko božično drevo / let lovim drevesc em. sko zgodbo, v kateri so skoraj pokopali suhe hruške namesto starega očeta. Smejali so se tuđi pripombi, da smo pozlaćene orehe prinesli za njihovo veverico, saj je njihova »maskota« veverica, ki sedi na zadnjih noži-(ah, v prednjih pa drži oreh z napisom Trins. Tuđi pentlje in košarice iz ličkanja, verige iz papirja, slamnate zvezde ter piškoti in najrazličnejši obeski iz slanega testa so nastali v okviru Vodnikovega krožka. In da ne pozabimo še majhnih rdečih jabolk, ki so jih radovedneži tipali, če so res [trava. Naša smrečica je bila najlepše in najbogateje okrašena, tuđi po etno- /u|l.lll IlIMS.l III Vi.111».i ( .Hrk |>o/ dravljata udeležence in pripovedu-jeta o slovenskih šegah krašenja božićnega drevesca. loški strani lahko rečemo, da smo upravičeno stopili v ospred-je. In ludi na dražbi je bila poleg škotskega drevesca najbolje prodana, a še to prepoceni, ker se nišo zavedali, koliko truda in denarja terjajo nekateri izdelki. 7ake i/delke je prinesla s seboj unikatna oblikovalka leda in kva- Klemen Langus in Marina Lenček si grejeta premražene roke. šenega testa, Marina Lenćek iz Domžal, kjer ima ludi svojo galerijo. Poleg tradicionalnih slovenskih lectovih src so krasile božično drevo še unikalne lectove figurice, od konjičkov, ptičkov, metuljev, zvezd in prekrasnih - za to priložnost izdelanih lectovih svečk - tja do angela, ki je kraljeval na vrhu drevesca. Na ogled je postavila ludi meter visoko lectovo novoletno jelko s prav tako lectovimi okraski, s katero je zbudi-la veliko zanimanje med udeleženci prireditve. Pa to še ni vse! K okraskom je prispe-val svoje čudovite obeske še, kot smo že uvodoma omenili, gospod Alfonz Mihelčič iz Mengša, prof. Majda Lampič iz Ljubljane pa je spekla in okrasila imenilne piškote, prezrla jih ni niti lamkajšnja televizija, ki je snemala krasitev božičnih drevesc vseh dežel, udeleženk na razslavi. Arhitektka, prof. Alenka Sovinc, je uporiobila nekaj angelčkov in splella toplo zimsko kapo za k darilom pod smreko, kjer nišo manjkale nili bohinjske suhe hruške in krhlji v peharju. S seboj smo pripeljali ćelo bohinjski mah in »čreslo«, da smo lahko bolj pomenljivo predstavili značilne šege in navade svoje dežele. Zraven smo postavili še zastavice vseh občin, od koder so prihajali sodelujoči darovale i (Bohinj, Domžale, Mengeš, Ljubljana). Seveda nišo manjkale ludi razglednice in prospekti iz leh krajev. Većina udeležencev je obeske za svoje dreveščke poslala kar po pošti, saj iz Alabame, Švedske, Škotske itd. ni mogoče kar tako priti za dva dneva. Slednji so zbudili veliko pozornosti s svojimi karirastimi baloni, pentljami, punčko itd., posebno še zato, ker jih je daroval njihov rojak, ki že več kot 30 let živi na Škotskem in ima skoraj 4000-glavo čredo ovac. Tuđi mi smo si radoverino ogledovali razstavo božičnih dreves in ugotovili, da imamo veliko podobnosti predvsem z alpskimi deželami, ki so ludi poslale obeske in verige iz slame, koruznega ličkanja, lesenih oblancev itd. Veseli smo bili, da smo s svojim božičnim drevescem prispevali nekaj 70-letnica ene izmed gospa. Kje borno nadaljevale, sploh ni bistveno, in koliko časa bodo srećanja trajala tuđi ne, saj ne pričakuje-mo vpisa v Guinessovo knjigo rekordov. Važno je, da se imamo kaj pomeniti, sploh ker se mi zdi, da živimo v stilu Si še...? In vsi vemo za nadaljevanje vprašanja z... poročen ali pa ... v službi. Da slednjo lahko prej izgubiš kot najdeš in da se razbije menda /e vsaka trelja družina, sploh ni treba nikjer prebrati, to je dejstvo, ki obkroža našo blizino. Premalo se pogovarjamo, na cesti se skoraj ne pozdravimo, nimamo časa za nobeno stvar več. Zdi se nam, da smo v dobi računalništva in ostale robotizacije bolj povezani med seboj, resničnost pa je čisto drugačna. Zato je prav fino klepetati na srečanjih, ki si jih naredimo same. Pravite, naj ostanemo kar na Dobenu. Z veseljem živimo v kraju s krasnim razgledom, z manj mučnimi soparami poleti, v zimskem času pa zaradi obilice zračnih inverzij mislimo, da je še tišti na naši strani, ki nam mraz odmerja. Prava idila, ki je ne morejo /moliti niti vaše vrstice. Saj, če ne bi bilo tako, ne vem, zakaj bi tako množično romali k nam. Menda ne samo zaradi dveh gostiln v slogu kmečkega turizma, mnogi prisegajo zaradi priljubljene pohodniške točke in s tem tako zaželeno izgubljanje kalorij. Nam zavidate? Glede moje srednje sole vas res nima kaj skrbeti, če ste s tem mislili tuđi ostale člane uredniškega odbora, jih morate povprašati pa sami. Profesionalnih novinarjev pa žela v uredništvu ni, zato me je oznaka (novinarka) na pisemski ovojnici toliko bolj zmotila, da sem pismonoši podarila glasen, krohotajoči se nasmešek že zaradi same slutnje, da nekoga nekaj moti. Mimogrede, prav vesela sem, ko nekateri sosedje opazijo kakšen moj članek. Ampak ne novinarka, najbolj zgovorni mi pravijo naša pisateljica, tako da se imamo čemu nasmejati in se pohecati, saj vendar nišo žaljivi. Uredniški odbor Mengšana ni zbor novinarjev in pisateljev, saj menda ne mislite, da se borno za ceno sejnine (trenutno 5.700,00 SIT neto mesečno) »metali po trepalnićah« in se naprezali, kdo bo prostovoljno napisal več in boljše. Kaj si Mengšani zaslužite-mo, je vseeno, kaj zmorete-mo, je drugo. Dragi bralci, mesečnik Mengšan je odraz celotne občine in še boljši bo takrat, ko se boste opogumili novi dopisovalri, če se seveda ne sramu-jete svojih podpisov. Tako v Mengšu obstaja kar lepo število klubov, društev in ostalih dejavnosti, vendar nekatera ne premorejo predstavnika, ki bi kaj napisal za časopis. Ne bi se rada komu zamerila, na hitro lahko pohvalim predstavnika godbe gospoda Lađa Kosca, predstavnico RK gpspo Majdo Trobec, ažurno še zmeraj gospodično Matejo lemec in obilico prispevkov iz OŠ Mengeš, tako da jih je treba še izbi-rati za določeno številko. Lepo popestrita skoraj vsako številko še gospod Drago luteršek Dadi in gos-pod lože Novak, oba znana iz rubrike pri sosedih. Seveda se najdejo še svetle izjeme, ki ob stalnem »drezanju« odgovornega urednika gospoda Matjaža Koncilja potem Ie napišejo svoje. Vendar čakanju do zadnjega trenutka se obrestujejo vse vrste napak, ki se zgodijo pri tisku, še najbolj pa moti zamuda pri iziđu časopisa. Večkrat tuđi zaradi gospoda župana in občinske uprave. Žal. In če me spomin ne vara, glede vsega tuđi čaši pod bivšim županom nišo bili boljši, vendar takrat zaradi tega nihče ni krilil z roka-mi in dvigoval prahu. Le kaj porečete na tole. Pred časom, ko je za Mengšana ogromno pisala gospodična Mateja )emec, so me nekateri vprašali, če je časopis samo njen. In ko se je par mesecev nazaj malo bolj razpisal gospod Škrlep, sin pa je prispevke še podkrepil s fotografijami, so neko drugo gospo vprašali, če je že njihov. Lepo, a ne? Pa saj menda veste, da je časopis občinska last in ga prejemamo brezplačno na domove (koliko dejansko stane vse davkoplačevalce, si preberite v poročilu občinske uprave), jaz ga še brezplačno razdelim po Dobenu. Ne zato, ker imam toliko časa, da ga vam lahko še podarim, zgolj zaradi obilice volje po dobrem dejan-ju za kraj, kjer sem zdaj doma. Če bi bila domačinka ie od nekdaj, bi gotovo napisala še več. Tako pa ostajajo med nami Ijudje, ki so vredni omembe, pa o njih nič ne vemo, ker jih ne poznamo dovolj, in ravno zato je Mengšan odprt za vse, ki bi hoteli kaj prispevati k boljši podobi. Tako sem se kar malo izgubila od naslovne teme. Razmišljam o vsebnosti nizke morale človeka, ki je primoran poslati anon-imko. Prav smilite se mi, da na tak način izražate svojo prizadetost in nemoč. Na srečo obstaja ena velika beseda. Ljubezen. Po moje rešiteljica vsega hudega. Vsebina nje je prvi pogoj, da ste srečni in svobodni. Kot npr. ptica. Lahko si z njo delite nebo, vendar s to razliko, da imajo vas povsod pravico povprašati po imenu in priimku. In ker sem jaz pogumna, zmeraj dodam še kraj, v katerem živim. Pa srečno. Ana Jernejčič Zanimiui seji sueta staršeu V kratkem času slabih treh tednov sta se na OŠ Mengeš zvrstili dve seji sveta staršev, ena redna in ena izredna. Bili sta na nek način posebni, saj smo obakrat gostili gospoda župana. 26.11.2001 smo dobri dve uri poslušati njegovo razlago in pogled na različne probleme, ki tarejo solo in za katere se zavzemamo tuđi starši, predstavniki posameznih oddelkov sole in upam, da tuđi vsi ostali. Sama sem bila šokirana nad podatki glede kakovosti pitne vode. Zadnje odkritje je pokazalo ćelo vsebino nekakšnih čist. Grozljivo. Osupnil me je podatek, da krvavški vodovod po novem spre-jema tuđi vse odplake iz tako modernega hotela na vrhu, saj nimajo urejenih greznic. Si predstavljate, da je obilica vodovodnih cevi poškodovana? In mimogrede, kanalizacije nima urejene dobršen del Mengša, še posebej pa smo bili opozorjeni Ločani in Dobenci, naj razmišljamo v tej smeri. Nekaj ulic je še vedno makadamskih, ponekod ni javne razsvetljave, obilo pločnikov je treba popraviti, letni stroški, namenjeni do polne cene vrtca, so že obupno visoki, nujno je potrebno zgraditi nov vrtec, ker sedanji Sonček ne sije, kot bi moral oz. ustrezal... itd. Kakšni podatki. Nekateri smo jih res slišali prvič in se glasno strinjali z gospodom županom, da varianta A glede telo-vadnice oz. športne dvorane, zaradi katere je v glavnem tuđi prišel, odločno zadostuje, ker še za to ni zadostnih sredstev. Oglasil se je gospod ravnatelj in poudaril, da obstajata še B in C varianta, zato smo se strinjali in v zapisnik zapisali, da se dobimo še na izredni seji. Tako je dne 17.12.2001 gospa Jamšek podala nekaj grobih ocen, potem pa je gospod Urbane; predstavil svojo B varianto in poudaril, da se med vsemi tremi projekti ne da narediti dobre primerjave, ne po velikosti in ne stroškovno, ker je vsak zase preveč edinstven. Potem je sledila še C varianta. Prikupna mladeniča, gospod Skok in gospod Benda, sta s pomočjo računalnika na večjem plantu prikazala pravo pravljico, tako da smo imeli kaj občudovati, z razliko od prejšnjega vzdi-hovanja. Prikazala sta možnost postopne gradnje, ki bi se lahko začela, nadaljevala pa kadar koli bi se za to našel denar. Ker je mnoge zmotila prometna ureditev, sta hitro našla rešitev. Z mostovoma čez Pšato. Kdo se je pa vprašal, če ne bodo tam že zaparkirali tišti, ki VAŠA POŠTA 25 MENGŠAN so v cerkvi ali samo na pokopališču, v cvetli-ćarni, pošti, samo na sprehodu na Gobavico ali na obisku v Fit-topu? Starši že zdaj tar-namo, ko prihajamo na sestanke in govorilne ure, ker že zmanjka parkirnih mest. Čeprav je tuđi res, da bi vsi radi parkirali pred glavnim vhodom, ker smo tako »komot«. Potem zvemo, da je občinski svet po tehtnem premis-leku potrdil varianto C in da je zdaj potrebno počakati še na odlodlno prometno studijo. Svet staršev seveda pri vsem nima odlodlnega vpliva, zato se mi zdi, da o tako veliki zadevi lahko odloča le referendum, saj se problematika menda tiče vseh občanov. Vendar enkrat smo ga že imeli na to temo, pa se zade-va ni obnesla. Smo znali postaviti vse druge nujne zadeve pred športno dvorano? Verja-mem tuđi gospodu ravnatelju, ki se že od svojega začetka - prihoda v solo; trudi za njeno pridobitev. Kaj naj si mislimo starši, da se je tuđi on zgolj premalo trudil ali so spet imele prednost nujnejše stvari? Tuđi meni se zdi za-strašujoče, da šola potrebuje varnostnika. Ko slišiš, da so prisotni tuđi v vrtcih, smo še bolj osupli. Saj ne da v v rtcih in šolah ne bi znali vzgajati, drži, da so vzgojno-izobraževalni zavodi, vendar zavedati se moramo, da so res najpomembnejše ocene in dosežene točke, na podlagi katerih se učenci razvrstijo bolj po zmožnostih in ne po željah. Stojim za županovo trditvijo, da svoje otroke vzgajamo sami najbolje v svojih družinah. Dodam pa še svojo misel, tako znano vsem. Svoje otroke moramo obvladovati, se z njimi pogovarjati, jih poslušati in jim zaupati, oz. jim dati občutek varnosti in tega, da so nekaj vredni. Res se sliši preprosto, a včasih težje izvedljivo. Strinjam se tuđi z eno od mater, ki je dejala, da velika športna dvorana še ne pomeni, da borno potem imeli dovolj razgibane in s tem bolj zdrave in srečne otroke. V določenem športu bo spet uspela samo peščica najboljših, pa ne zaradi večje telovadnice, temveč ker se bo res na vso moć trudila z motivacijo ali z nadarjenostjo. Vmes je bilo slišati še podatke, da šola ni potresno varna in statika stavbe ne odgovarja kriterijem. Oglasila se je gospa )amšek in dobesedno rekla, da je zelo vesela, ker njeni otroci ne obiskujejo te sole. Smo torej ostali dvorni norci, da jih pošiljamo v tako (ne)varno ustanovo? Po vsem slišanem se bojim, da še dolgo ne bo rešitve v nobeni od naštetih variant, saj se predolgo vleče že tuđi zgodba o problematiki pitne vode. Do kdaj bodo otroci teka I i za učiteljicami in iskali tisto čudežno pipo? Pa zakaj je res toliko nujnejših zadev kar naprej in v nedogled? Le kdo si jih izmišlja? Saj bi napisala, naj nam Bog pomaga, pa mislim, da ne bo zmogel, ker ga je za veliko uslugo v prejšnji številki Mengšana poprosila že ena druga gospa. In nenazadnje, kaj je pa za vas prva prioriteta? Ana lemejčič §dmm mi imipmcm WAwmi\w\k Mladi v Mengšu - problem ali potencial? Ko je človeku dolgčas in si obenem želi zabave, priđe prav tuđi »Mengšan«. V njem izvemo prav vse, kar se dogaja v naši občini. Vrli župan v njem razglaša neverjetne podvige in vsi so argumentirani s fotografijami, tu so še občinski odloki, takšne in drugačne informacijo o delu društev, pa reklame in osmrtnice, pa spet kakšen nov profil župana na fotografiji - skrat-ka informacij in zabave, kot si človek le lahko zaželi. Septembrska in novembrska številka pa sta nekaj posebnega! Septembra je naš župan prav po detektivsko prehodil Mengeš podolgem in počez, očitno z namenom, da ugotovi, kaj in kdo kazi njegovo mesto. In je našel - tri grafite, avtorje in razloge za njihovo početje - mladina piše grafite, ker ima težave. Neverjetno! DA so krivci res razkrinkani, smo lahko prebrali v novembrski številki, v katcri se dve mladenki opravičujeta za pregreho, ki sta jo zagrešili - spomenik sta popisali z grafitom. V opravičilu skesano prosi-ta župana za odpuščanje. Še bolj zanimiva je županova izjava, ki jo lahko preberemo na koncu uvodnika na četrti strani. Župan je mladenkama seveda širokosrčno oprostil in ju pozval, da poplačata stroške tako, "da kot dekleti poskušata prispevati k lepši urejenosti našega okolja in nenazadnje s spodbudnim vplivom na fante". Še enkrat sem pogledal na naslovnici), če slučajno ne berem butalske zgodbe. Ne, županu se je res zapisala ta izjava. Gremo lepo po vrsti: a) Župan ju poziva, da naj kot dekleti prispevata k boljši urejenosti okolja. Bog se vas usmili, gospod župan, od kdaj se skrb za okolje deli na žensko in moško, ali pa ste hoteli povedati, da ženske na splošno manj skrbijo zanj? Ta izjava je žaljiva in z njo ste v primeru, da sta mladenki (če sploh gre za mladenki!?) z opravičilom sploh mislili resno, naredili večjo škodo kot grafit na še tako pomembnem spomeniku, ražen če je vam kos granita bolj pomemben kot Ijudje; b) Župan dekleti poziva, da naj spodbudno vplivata na fante. Ni potrebno veliko fantazije glede razumevanja tega dela stavka - fantje so torej nepridipravi, brez vrednot ali pa je župan mislil, da samo fantje pišejo grafite? Županu bi predlagal, da prej kot zapiše takšno neumestno stigmatizacijo, prebere nekaj resne literature o tem. Gre seveda v prvi vrsti za razumevanje pomena grafitov - ali je to res samo packarija, ki uniči zid ali spomenik in jo je treba takoj izbrisati in kaznovati krivce, skratka dokaz, da so mladi brez vrednot? Ali je popisana električna postaja izgubila uporabno vrednost ali pa gre samo za estetski pogled, ki mu srednja generacija v svojem napuhu takoj doda pomen napada na vrednote? Po Evropi je vse več krajev, kjer mestni očetje mladim ponudijo določene površine, objekte in ćelo mestne avtobuse, da jih po mili volji popišejo z grafiti. Popisani avtobusi zato nišo grdi, kvečjemu obratno, mladi pa dejansko čutijo mesto kot svoje. Marsikateri grafit je tuđi z estetskega vidika lepši, da o sporočilnosti sploh ne govorim, v primerjavi s plakati, ki ćelo leto po Mengšu in drugod neprestano napadajo našo zavest in podzavest. Kaj in koga takšno dejanje torej ogroža? Ne vem od kod županu zaključek, da je pisanje grafitov povezano s težavami mladih. Za mlade so grafiti že desetletja način izražanja - komuniciranja z družbo, torej sporočanja. Pa je srednja generacija sposobna razumeti ta sporočila? Primer Mengša kaže na to, da prav gotovo ne! S tem niti slučajno ne zagovarjam dejanja teh dveh deklet, veliko grafitov je neokusnih, prostaških in napisanih na napačnih mestih. Tuđi omenjeni dekleti bi za svoje sporočilo lahko našli drug medij. Bolj kot to me skrbi razmišljanje tistih, ki mislijo, da postavljajo merila in vrednote mladim. c) Glede vrednot. Župan v istem delu stavka pove, da je vrednota čisto okolje. Čestitam, sedaj pa poglejmo, kako se župan zavzema za udejanjanje te vrednote. Na novembrski seji občinskega sveta občine Mengeš javno pove, da se bo zavzemal za to, da bi na račun zmanjšanja zelenić uredil promet in parkirišča na Levčevi in Slamnikarski ulici! Dobro ste prebrali - župan je odločen trajno uničiti nekaj arov zeleniće in za to porabiti denar iz občinskega proračuna. Grafit je lahko samo moteč in se ga da odstraniti, škoda, ki jo povzročimo na uničevanju našega okolja, pa je na žalost nepopravljiva! Ali ne gre pri tem za sprevrženost vrednot, ko od drugih zahtevamo nekaj, za kar nam ni mar? Župan se seveda zato ne bo opravičil, kaj si pa o takšni sprevrženosti vrednot mislimo volivci, pa bo župan tako in tako izvedel čez nekaj mesecev; VAŠA POŠTA MENGŠAN Županu sem za to paternalistično in arogantno izjavo neizmerno hvaležen, bleščeče jo namreč razkril razloge za medgeneracijski razkol ter za odrinjenost mladih v Mengšu na rob družbenih doga-janj. Za lažje razumevanje v tem prispevku namenoma uporabljam poenostavljeno delitev krajanov na tri generacije: mlado, srednjo in starejšo. V srednjo generacijo spadamo tišti, ki smo v dirki za blagostanjem ćele dneve v službi, ki vse vemo, poslušamo predvsem sebe same, imamo "prave" vrednote in ki seveda sprejemajo vse najpomembnejše odločitve. Starejša generacija so poenostavljeno rečeno stare mame in dedki, ki so na prejšnjih volitvah raje glasovali za svoje vnuke in vnukinje - so že vedeli zakaj! Mlada generacija pa so vsi tišti, ki jih druži vsaj nekaj skupnih lastnosti - starost, kulturna izraznost, socialni status, življenjske orientacije ali stanje duha. Kakšni so torej mladi v Mengšu? Zakaj se nanje spomnimo tako redko in kaj jih potiska na rob dogajanj? Ali se župan in občinski svetniki redno sprašujejo o tem, kaj Mengeš mladim nudi in kaj so mladi sami pripravljeni prispevati k razvoju te skupnosti? V Mengšu je glede tega nekaj zelo narobe! Med prebiranjem zapisnikov s sej Občinskega sveta Občine Mengeš sem zasledil poslansko vprašanje, ki ga je postavila občinska svetnica županu glede tega, kaj bo naredil za preprečevanja mamil v občini. Župan je odvrnil, da policija za to ve in ukrepa po svoje. Kakšna zabloda! Odgovor kaže na to, kako malo župana to vprašanje sploh zanima in kako on in mnogi drugi vidijo rešitev takšnih problemov - v represiji. Če župan mogoče ne ve - nobena policija še doslej ni dobila vojne proti mamilom! Problem je namreč tako kompleksen, da zahteva angažiranje popolnoma vseh dejavnikov, če samo en člen odpove, so napori ostalih neplodni. Da bo vsa zgodba še bolj abotna, to vprašanje je županu postavila svetnica stranke Mladi za Mengeš, Loko, Topole, Dobeno in Svet. Torej o mladih sprašujejo tišti, ki so se pred tremi leti razglasili za njihove predstavnike in ki hi potemtakem morali najbolj ščititi interese mladih in predlagati potrebne ukrepe. Vsaj dve besedi sta v njihovem nazivu očitno odveć" - mladi in svet! ludi sam sem med tistimi, ki so od te stranke naivno pričakovali, da bo spodbudila vključevanje mladih v družbena dogajanja v občini. Nič od tega se v Mengšu ni zgodilo, dobili smo samo še eno elito zraven vseh tistih, ki dobivajo finančno podporo in občinskega proračuna. Ražen, če si mladi svetniki za uspeh ne štejejo enega samega stavka v razvojnem nacrtu občine: "občina bo skrbela za mlade". Stavek, ki nič ne pove, ki nima nobenega nacrta ukrepov in nobenih mehanizmov za izvedbo. Skratka megla. Velika večina mladih pa se medtem Mengšu zbira v bifejih, po blokovskih stopniščih, pišejo grafite, mečejo petarde, se napijejo in jim je vseeno. Srednjo generacijo pa vse to moti. Ali ste kdaj pomislili na njihove potenciale? Poznam kar nekaj uspešnih lokalnih skupnosti kot primerov dobre prakse pri spodbujanju aktivne participacije mladih. Osnovna razlika med le-temi in Mengšem je ta, da tam župani ne pozivajo mladih v svoje pisarne na pogovor o njihovih problemih, jim ne moralizirajo, nišo pokroviteljski, temveč dajo mladim na razpolago vse potrebno (prostore, finančno in moralno podporo), da realizirajo svoje zamisli in projekte. Naj mladi v Mengšu sami povedo, kaj so pripravljeni narediti, dajte jim podporo pri njihovih idejah. Cena za takšen odnos je majh-na, odpovedati se je potrebno paternalizmu, aroganci, napuhu in še mogoče čemu! Kdo bo prvi dal zgled s svojimi dejanji? Ne gre samo za župana, ki je le tipičen predstavnik podobno mislečih, gre za vse nas. Dokler borno starejši poslušali predvsem sami sebe, mladim ne preostane nič drugega, kot da nam svoje povedo preko grafitov ali pa da se predajajo malodušju, internetu, takšnim in drugačnim mamilom in iluzijam ter da zaenkrat še potrpežljivo čakajo, da se bo srednja generacija z županom vred postarala, poslovila in postala spomenik. Stanko Šalamon Stanoualcem Zadružniške in maistroue ulice u mengšu Ali veste, zakaj naši dve ulici pred novoletnimi prazniki ništa bili posuti s peskom proti »poledici«? Vsi stanovala smo dva dni po dežju čakali, kdaj bodo naši dve ulici posuli z drobljenim peskom, da borno lahko kot pešci uporabljali razkopano in spolzko cestišče (za avtomobile je lažje, ker imajo zimsko opremo in štiri kolesa). Čudim se, da tako stanje na ulicah ni vznemirilo dveh obćinskih »svetnikov«, ki sama stanujeta na Zadružniški ulici, pa ništa nič ukrenila za varnost stanovalcev, pohodnikov, ki prihajajo iz Domžal, posebno med prazniki in nedeljah na Gobavico, da ne omen-jam volivcev, ki so jima dali svoj glas in jima zaupali, da bosta delala v našo korist, da se nam zagotovi vsaj minimalna varnost v navedenem primeru, ko smo jo potrebovali. Obranom teh dveh ulic pripadajo iste pravice pri zagotavljanju varnosti, saj enako prispevajo pri plačevanju obveznosti do tako imenovanega prispevka za »mestno zemljišče«, iz katerega se polni občinski proračun in plačujejo stroški za zimsko službo. Zaradi zgoraj navedenega stanja sem si podpisani »dovolil« posredovati pri dežurni zimski službi komunalnega podjetja Prodnik Domžale, ki po pogodbi z občino Mengeš opravlja zimsko službo. Dne .30. decembra 2001 ob 10.55 uri sem telefonsko posredoval in zahteval pojasnilo, zakaj se v naših dveh ulicah ne posipa proti poledici (ob tem sem moral najprej posredovati vse moje generalije, ražen rojstnih podatkov). Dobil sem zagotovilo dežurne osebe, da bo moje vprašanje posredovano odgovornim. Ob 11.05 sem bil od odgovorne osebe telefonsko pozvan, da mu razložim, zakaj sem posredoval kol stanovalec prizadete ulice. Odgovorni mi je pojasnil, zakaj se v Zadružniški in Maistrovi ulici ne izvaja »zimska služba«. V opravičilo je navedel, da imajo nalog od župana Občine Mengeš, da v letošnji zimi ne smejo izvajati zimske službe, ker sta ti dve ulici v rekonstrukciji, z izjemo, če to osebno ne naroči ali župan ali njegov pooblaščeni delavec z občine. Od te samovolje pa je odvisno približno 100 stanovalcev. Po tem mojem posredovanju so posipali cesto še isto popoldne, ven-dar nestrokovno (po mojih delovnih izkušnjah v komunalni dejavnosti) in neučinkovito, ker je bil za posip uporabljen drobljenec, ki se uporab-Ija za mešanje s soljo, in to samo za posip asfaltiranih površin. Sele čez 9 dni po nastali poledici, to je 5. januarja 2002 popoldan, je bilo posipanje strokovno zadovoljivo s primernim drobljencem za makadamska cestišča in po ćeli površini. Pogodbenemu izvajalcu gre zameriti, da ni nič ukrenil, in je dopustil teden nevarnosti, kar bi lahko povzročilo hujše posledice pri pešcih in ni obvestil Občine Mengeš oz. župana ali njegovega pooblaščenca, kakšna kritična situacija obstaja. To bi moral storiti kot strokovna javna komunalna organizacija, ki vsako leto opravlja zimsko službo za občino Mengeš, če zaposleni na občini z županom vred nimajo za to potrebnih izkušenj ali nišo hoteli predvidevati posledic, ki sledijo takšnemu ravnanju iz malomarnosti do ljudi, posebno pešcev, če se poškodujejo in imajo lahko ćelo trajne posledice. Obe odgovorni stranki sta čakali toliko časa, da se je moral odlučiti »nestrokovno« osveščen stanovalec in nato opozoriti. Po mojem mnenju to nemogoče stanje ne bi tako dolgo trajalo, če bi gospod župan ali pooblaščenec stanovala v eni izmed teh ulic. Če pa sem malo hudomušen, pa kaže, da so pri odločitvi Občine Mengeš in verjetno tuđi samega župana pri pošiljanju vabil za silvestrovanje upoštevali stanje na naših ulicah, ki so v rekonstrukciji. Da bi se stanovalci vrnili domov v letu 2002 zdravi, so namenili brez-plačnega kuhanega vina, da ne bo pri morebitnih nesrečah kriva občina, ker za novo leto ni nič ukrenila za varnost udeležencev tuđi iz naših dveh ulic. V bodoče pričakujem več odgovornosti tistih, ki so plaćani z denar-jem občanov. Marko Hribar VAŠA POŠTA MENGŠAN Zdravstveni dom Mengeš V prilogi vam pošiljam svoj odgovor na prispevek gospoda Marija Urha v št. 24/2001 z dne 20. december 2001, ki je bil objavljen v domžal-sko-kamniških Novicah. Menim, da je bilo okrog zP Mengeš izrečenih že toliko čudnih mnenj, da ga ponujam v objavo tuđi Mengšanu, ki ga dobi vsako gospodinjstvo v občini, skupaj z že prej omenjenim člankom. )anez Vasle, dr.med.; specialist pediater Dokler so se določene novičke pojavljale v rubriki Šušljanje, kjer pisec navaja kot enega od virov gostilniške ćenče, se mi ni zdelo pomembno odgovarjati. Ob članku gospoda Marija Urha z naslovom »Kaj se dogaja v Zdravstvenem domu v Mengšu?« pa je toliko izmišljotin, da je potrebno odgovoriti. Pojdimo po vrsti: Na kakšen način moti delo zdravniških ordinacij dejavnost podjetnika - ne podjetnikov, kot ste zapisali. Vsaj mene doslej še ni motil, saj gre za tiho dejavnost, ki je posredno tuđi zdravstvena. Objekti, ki so bili zgrajeni s samoprispevkom, so sedaj last občin, ki so na tem nivoju tuđi ustanoviteljice javne zdravstvene službe na svojem področju. Dvomim, da je župan dejal, da se pritožujemo nad plačevanjem stroškov in da jih ćelo ne plačujemo. Visina najemnine je, v skladu s priporočili zdravniške zbornice, dogovorjena z občino in je po moji oceni ugodna. Druga stvar pa je obračun skupnih stroškov, ki jih občina ni bila sposobna pravično razdeliti med najemnike glede na porabo. Zato so si nekateri najemniki na svoje stroške uredili npr. odštevalne električne števce, vendar ni nihče teh števcev prišel niti enkrat odčitati in na osnovi teh podatkov ni obračunal porabe energije. Pritožili pa smo se nad postopkom novega upravitelja stavbe ZP Mengeš, ki je obračunal skupne stroške za ves čas, odkar smo koncesionarji, nekaterim tuđi za več let. Zdaj pa o odkupu ZP Mengeš. Vsi najemniki smo maja 2000 naslovili na občinski svet in na župana pobudo za odkup stavbe ZP Mengeš, ki bo kmalu stara 20 let. Toliko je staro tuđi pohištvo in ostala oprema, ki je v ZP. V svoji pobudi smo poudarili, da se način dela in odnos do pacientov ne bi v ničemer spremenil, da bi bile spremembe predvsem na bolje, saj bi se kot lastniki lažje in hitreje dogovorili za določene izboljšave. Občina s spremembo lastništva nikakor ne bi bila izločena iz soustvarjanja zdravstva, ker to že po zakonu ni mogoče. S stavbo bi skrbno gospodarili in delovali v korist pacientov, saj smo se na svoje stroške napeljali alarmni sistem z namenom zavaravanja objekta, predvsem pa zavaravanja osebnih podatkov naših pacientov. To je bilo potrebno, saj je že bilo vlomljeno v stavbo, gospod Urh pa gotovo ve, da so dohodi in nadstreški nad vhodi v ZP priljubljeno večerno in nočno zbirališče različnih skupin, ki se tam opijajo, puščajo prazne plastenke in črepinje, vmes kdo tuđi bruha in se drugače ponesnaži, pokaže pa se tuđi sla po uničevanju, kar je vse mogoče videti ob ponedeljkih, včasih tuđi torkih in sredah, že dalj časa pa tuđi na javni razsvetljavi okrog ZP, posebej pa na mojem nabiralniku in na tabli, ki sem jo večkrat obnovil in nazadnje obupal. O dogajanju in razdejanju sem večkrat obvestil policijo, občino, sam nekajkrat posledice nočnih dogajanj fotografiral in obvestil lokalni medij. Na našo pobudo ni bilo odgovora do jeseni 2000, ko smo zvedeli, da naša pobuda ni prišla do naslovnikov. Ponovno smo nekoliko dopolnjeno pobudo poslali občinskemu svetu in županu novembra 2000, spomladi 2001 smo bili povabljeni na sestanek z direktorjem občinske uprave Mengeš in gospo, ki je zadolžena za družbene dejavnosti. Pobudo smo sogovornikom podrobneje predstavili. Vsaj jaz sem imel občutek, da je bila naša dejavnost pozitivno sprejeta in da bo predana v obravnavo in morebiten sprejem Občinskemu svetu Občine Mengeš. Do danes ni bilo iz vsega skupaj nič, ražen pamfleta, na katerega odgovarjam, in članka v Delu, ki je menda napadal župana, da prodaja zdravstveni dom. V dobri veri sem naročil nacrt adaptacije prostorov moje ordinacije, saj je komisija Ministrstva za zdravje ob začetku mojega delovanja kot koncesionarja imela določene pripombe na opremljenost prostorov ordinacije, ki jih moram seveda upoštevati. lulija 2001 sem svoje pomisleke in določena vprašanja v zvezi z adaptacijo poslal županu, oddelku za družbene dejavnosti in direktorju uprave, vendar pisma do naslovnikov verjetno nišo prišla. Vsaj odgovora do 28.1 2.2001, ko to pišem, nisem prejel nobene;ga. Računajoč, da bo odkup mogoč, sem lani in letos v prostor že vložil nekaj sto tisoč tolarjev, vendar aktivnosti v tej smeri, dokler lastniški status ne bo definiran, ne bom nadaljeval. Vsekakor pa sem dobil zelo privlačne ponudbe, ki bodo prišle v poštev v razmislek in udejan-janje, če ne borno našli ustrezne rešitve. Gospod Urh, kdo se torej spreneveda? Če se greste novinarja, zakaj svojih inforamcij niste preverili tuđi pri drugi strani, mimogrede, glede na podatke, ki ste jih navedli v svojem prispevku, dvomim, da ste jih tuđi pridobili pri Ijudeh, o katerih pišete. Prisrčna pa je raca, s katero strašite naše paciente, da bodo morali v primeru, da bi kupili ZP Mengeš ali ustrezne prostore v Mengšu, hoditi k zdravniku v Domžale. Kot da borno dali ZP na valje in jo kot Argonavti svojo Argo odvlekli ali da sem v oglasu iskal bivalnik na kolesih in ne parcele ali primerne stavbe. Kdaj je bilo treba od leta 1950 (saj ste ta leta mislili kot srednja leta prejšnjega stoletja?) bolnikom iskati zdravniško pomoč v Domžalah, ker da v Mengšu ni bilo zdravnika. Dr. Celestina bi se lahko obrnil v svojem grobu. On je namreč s svojimi sodelavkami in sodelavci že kako leto pred tem osnoval splošno ambulanto, vključno z otroško in posvetoval-nico za nosečnice in žene, čemur se je reklo dispanzer. Približno v tem času je začela z delom tuđi zobozdravstvena ordinacija. Ta ambulanta je bila nekaj let ćelo vzorčna in so si jo hodili ogledovat iz drugih krajev, kjer so organizirali zdravstveno službo. Od leta 1970 pa se število zdravnikov samo povečuje in so v Domžale ali drugam hodili le tišti,ki so si tako izbrali. Zdravnikov v nekaj letih res ne bo na pretek, pa ne zato, ker bodo zasebniki kupili ZP. V Sloveniji jih že zdaj primanjkuje 700, leta 2004, ko bo veliko kolegic in kolegov izpolnjevalo pogoje za upokojitev, pa se bo število zdravnikov praktično prepolovilo. V novem letu vam želim veliko zdravja, pri vašem pisanju pa manj žolča in več objektivnosti! V AŠA POŠTA | 28 MENGŠAN |N A S V E T . J Pravni nasveti B. S. namerava kupiti ze-mljišče, na katerem bi želei /graditi stanovanj-sko hišo. Zanima ga, kakšen je postopek prido-bitve gradbenega dovoljenja, sa) je slišal, da nesoglasje sosedov lahko postopek precej zavleče. Ker gre za zanimivo temo, ki verjetno zanima širsi krog ljudi, bo odgovor nekoliko razširjen, s tem da se bom omejila le na pridobitev ustreznih dovoljenj za gradnjo stanovanjske hiše. ri nakupu zemljišča je izredno |)omembno, da se kar najbolje pozani-mate, kakšen status ima zemljišče. 'ri tem včasih zadostuje že potrdilo o namembnosti, ni pa to nujno. Pri samom nakupu nezazidanega stavbnega zemljišča bosle namreč ob sami sklenitvi pogodbe (ki mora biti za nezazidano stavbno zemljišče v obliko nolarskega zapisa) potrebovali dve potrdili, ki vam ju bo izdala občina, na območju katere leži zemljišče, in sicer: potrdilo o namembnosti zemljišča (v njem se opredeli status zemljišča, iz katerega je razvidno, ali se zemljišče nahaja v območju zazidljivih površin) ter potrdilo o neobstoju predkupne pravice (občina ali država imata namreč v skladu z veljavno zakonodajo predkupno pravico na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem je s prostorskim izvedbenim nacrtom predviđena gradnja objektov javne infrastrukture, objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa, socialnih in neprofitnih stanovanj...). Kljub temu pa je pogosto priporočljivo, da od prodajalca zahtevate, naj vam pred podpisom pogodbe predloži tuđi lokacijsko informacijo (v različnih občinah se imenuje različno, lahko tuđi urbani-stično informacijo), ki jo v večini primerov izda občina, na območju katere je zemljišče. V nekaterih občinah so za izdajo lovrstnih informacij pooblaščena podjetja, ki izdelujejo lokacijsko dokumentacijo. Z lokacijsko informacijo v rokah se bosle izognili morebitnemu kasnejšemu razočaranju po informaciji, da je vaše pravkar kupljeno zemljišče, na katerem ste imeli namen postavili lepo atrij-sko hišo, namenjeno za gradnjo velike industrijske hale. V kolikor v občini, kjer nameravate graditi, ni mogoče dobiti lokacijske informacije, se je priporočljivo osebno oglasiti na njihovem oddelku, pristojnom za okolje in prostor ter se pozanimati o možnosti gradnje na konkretnom zemljišču. Na podlagi pridobljene lokacijsko informacijo je potrebno naročiti lokacijsko dokumentacijo, katoro izdelava je nujna, če se zemljišče, na katorem želite graditi, nahaja na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji. V kolikor omenjeno območje voljavno ureja prostorski izvedbeni nacrt (lokacijski, zazidalni ali uroditveni), se lahko vloži vloga neposredno na upravno enoto za pridobitev ustreznega dovoljenja (v tem primeru lokacijska dokumentacija ni potrebna, saj sedovoljenje izdaja neposredno na podlagi izvlečka iz prostorskega izvedbenega nacrta. Lokacijska dokumentacija vsebuje zlasti: kopijo katastrskega nacrta obravnavanega zemljišča (izda jo Geodetska uprava RS), geodetski nacrt obstoječega stanja terena, objektov in naprav (izdela ga za to pooblaščena organizacija; naroči se neposredno pri izvajalcu in ne tako kot prej pri Geodetski upravi RS), nacrt predviđene rabe površin s podatki o oblikovanju objektov oziroma naprav, podatke o prometnih in komunalnih priključkih, nacrt gradbenih parcel in podatke o funkcionalnem zemljišču objekta oziroma naprave, rešitve v zvezi z vplivi na okolje, ki jih bo imel obravnavani poseg, obrazložitev nameravane gradnje oziroma drugoga posega v prostor, soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti, pred-pisana z zakonom (pri čemer se šteje, da mora takšen organ dati soglasje v roku enega meseca; če v tem roku soglasja ne izda in njegove izdaje tuđi ne odreče, se šteje, da je soglasje dano) in druge sestavine, zahtevane z veljavnimi predpisi. V lokacijski dokumentaciji so določene tuđi tolerance pri legi, velikosti in funkciji objekta, ki so dopustne v projektni dokumentaciji. Pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj (oz. med tekom upravnega postopka) mora investitor pridobiti tuđi soglasje soseda, vendar pa je relevantnost tega odvisna od besedila, ki ga vsebujejo prostorski izvedbeni akti, veljavni na določenem območju. Če namreč minimalni odmik od parcelne meje ni določen ali pa je določen le opisno, upravni organ (torej na prvi stopnji upravna enota) po prosti prosoji oceni (pozitivno ali negativno) soglasje soseda, pri čemer upošteva morebitne škodljive vplive na sosednje zemljišče, njihovo intenziteto... Če pa je minimalni odmik v veljavnem prostorskem izvedbenem aktu oksplicitno določen (npr. da mora biti objekt od parcelne meje odmaknjen najmanj 4 m, manj pa je lahko odmaknjen le s soglas-jem soseda), pa je soglasje soseda obvezni pogoj za pridobitev ustreznega dovoljenja. Menim, da bi v tem primeru investitorju ostala le sodna pot, in sicer na način, da bi vložil ugotovitveni tožbeni zahtovek. Sodišče bi tako v pravdi ugotavljalo, ali bi predlagani poseg povzročil resnično motenje in v primeru negativnega odgovora bi pravnomočna ugotovitvena sodba lahko »nadomestila« negativno soglasje soseda. Ne glede na zgoraj povedano pa se strinjam z vami, da se utegne postopek pridobitve ustreznih dovoljenj razvleči preko vseh razumnih moja. Če se namreč sosed pritoži na izdano lokacijsko ali gradbeno dovoljenje, bo pritožbo reševalo pristojno ministrstvo, ki pa je trenutno dobesedno zasuto z delom. Reševanje pritožbe se bo po vsej verjetnosti razvleklo, vi pa med tem časom dejansko ne boste mogli pričeti z gradnjo, saj ne boste razpolagali s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. V vsakem primeru je torej še vedno najbolje predhodno seznaniti soseda z nameravanim posegom ter pridobiti od njega pozitivno soglasje. 29 MENGŠAN Pred izdajo gradbenega dovoljenja (oz. enotnega dovoljenja za gradnjo) mora investitor plaćati odškodnino zaradi spremembe namembnosti zemljišča. Ta se ne plača od nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so bila kot taka določena že pred letom 1972 in so v veljavnih planskih aktih tuđi določena kot nezazidana stavbna zemljišča. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti zemljišča se plača od površine gradbene parcele, torej od površine stavbišča, in od površine zemljišča, namenjenega za redno rabo objekta. Če gre za gradnjo objekta na območju, ki je pokrito z veljavnim pros-torskim izvedbenim nacrtom, se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po prostorsko izvedbenem nacrtu pripada objektu. Prav tako mora investitor občini, na katere območju zemljišče leži, plaćati tuđi komunalni prispevek, ki v bistvu pomeni plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. Občina ga na investitorjevo zahtevo določi z upravno odločbo, na katero je možna pritožba. Objekt se torej lahko prićne graditi na podlagi gradbenega dovoljenja ali pa na podlagi enotnega dovoljenja za gradnjo. V kolikor se boste od I oč ili, da boste vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, je tej potrebno priložiti predvsem dokaz, da imate pravico graditi na določenem zemljišču (npr. izpisek iz Zemljiške knjige), pravnomočno lokacijsko dovoljenje, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja prizadetih organov in organi-zacij, če tako določajo posebni predpisi. V tem primeru je torej potrebno predhodno zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja, v vlogi pa je potrebno navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta ter priložiti dokazilo, da imate pravico graditi na določenem zemljišču. Investitor lahko po lastni presoji zaprosi tuđi za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo, čemur pa je potrebno poleg prilog, navedenih zgoraj (seveda ražen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja), priložiti še dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Enotno dovoljenje za gradnjo namreč vsebuje sestavine lokacijskega in gradbenega dovoljenja in je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem. Maja Hauptman, univ. dipl. prav. Zaključno srečar\je vojnih invalidov Domžale s elani pododborov V četrtek, 6. decembra 2001 v dopoldan-skih urah je bilo v prostorih gostilne Gašper v Prevojah pri Lukovici veselo kot že dolgo ne. Tam se je namreč zbralo trinajst članov upravnega, nadzornega odbora ter pover-jenikov DVI Domžale. Predsednik DVI Domžale, gospod |ože Brodar, in tajnica, gospodična Dragana Vujović, na redni seji ćlanov upravnega, nadzornega odbora in poverjenikov DVI Domžale, na prednovoletnem srečanju v gostilni Cašper na Prevojah pri Lukovici. Na redni zadnji seji v letu 2001 je vse priso-tne člane pozdravil predsednik lože Brodar. Predstavil je dnevni red s sedmimi točkami, ki je bil sprejet. Prva točka je bila pregled sklepov zadnje seje, ki so bili uresničeni, bilanca društva, program dela za leto 2002, blagajniško poročilo, obdaritev otrok in starejših članov društva in razno. Dnevni red je bil sprejet z nekaterimi obrazložitvami in pripombami članov. Brodar je povedal, da je bil sastavljen socialni program, finančno stanje DVI, obvesti-lo o nakupu darilnih paketov za člane v vrednosti 1.000 to-larjev za člana. Paketi so bili razdel-jeni poverjenikom s koledarjem in tuđi vroćeni pred pra-zniki na terenu. Članarina 1000 tolarjev ostane nespreme-njena in jo poberejo poverjeniki pred in po praznikih. Obi-skani člani so bili zadovoljni z obi-skom in ni bilo vi-deti nobenega so-cialno ogroženega. Bilanca je bila oddana do 30.10.2001 na Zvezo DVI Slovenije. Sredstva se morajo strogo ločiti od drugih financ. Društvo nad-zorujejo štiri komisije, kar je tuđi prav, so dejali člani. Nova tajnica društva, gospo- dična Dragana Vujovič, je prebrala program dela društva za leto 2002, ki je sestavni del delovanja DVI Domžale. Blagajniško poročilo je podal Lojze, stanje v blagajni je trenutno nezadovoljivo - izkoriščena sredstva preko leta. Upamo, da se bodo sredstva nabrala od dotacij občinskih proračunov, članarine in Zveze DVI Slovenije za normalno delovanje društva. Predsednik DVI Brodar je obvestil prisotne člane o podelitvi republiških priznanj 13.12.2001 naslednjim prejemnikom: Miletu Dediču, Bojanu Bogataju, Dolfetu Modicu, za prizadevno delo v DVI Domžale. Meseca januarja 2002 bo sestanek, na katerem bo obravnavan fi-nančni plan in obračun po obrazeu FIHO-D 3. Po uradnem delu seje je bilo novoletno družabno srečanje s skupnim kosilom, ki sta ga pripravila zakonski par Pogačar. Tako so se zadnjič v letu2001 skupaj poveselili, saj so si tuđi zaslužili za celoletno garanje brez plačila. Ob koncu srečanja je nastala skupinska fotografija. Predsednik DVI Jože Brodar pa je vsem zaželel vse najlepše v novem letu, veliko zdravja, skupnega sodelovanja na izletih, športnih aktivnostih in srečanjih, ob jubile-jih in praznikih. Jože Novak iJlfcBf /\ j t^^^snjgdfcg^ssigyKj&j£?šg^jg PRI SOSEDIH 30 MENGŠAN Jubilejni koncert mPZ DU morauče- 15 LET USPE-NEGA PREPEVANJA Kulturno življenje je v Moravčah in okolici zelo pestro in razvito. To se je pokazalo že v prejšnjih desetletjih na različne načine, na gledališkem, glasbenem in drugih področjih umetniškega udejstvo-vanja. Te dejavnosti potekajo tuđi sedaj, v še večjem obsegu v društvenih prostorih, kulturnih domovih in gasilskih dvoranah. Naših 1f> let - jubilejni koncert mešanega pevskega /bora Društva upokojemev Moravee, v sohnto, 24. novembra 2001, v večernih urah v Kullurnem domu Moravće. MPZ DU v novih oblekah. Pevie je po/dravil predsednik DU Franc Novak, ki jim je i/rekel pohvalo za uspešno delovanje zbora, povezovalka programa je bila gospa Bernarda Mal, urednica glasila Novice i/ Moravske doline. Društvo upokojencev Moravče je bilo pred 15. leti pobudnik o usta-novitvi mešanega pevskega zbora. Ta 23-članski zbor je prevzel zborovodja, domaćin Alojzij Štefan, ki je še aktivno zaposlen. Zbor se je vsako leto bolj uveljavljnl, v svojih vrstah pa je imel izključno pevce - upokojence. Vadbene prostore imajo na voljo v društvenih prostorih. Društvo in posamezni pevci skrbijo za njihove obleke in nekatere druge potrebščine. Zbor pogosto nastopa v domaćem kraju, <>b raznih priložnostih, na proslavah, prireditvah, jubi loj ih in na pogrebih za pokojnimi ćlnni po želji svojcev. Gostuje tuđi v drugih krajih, predvsem v domovih upokojencev in drugih socialnih domovih. Poleg sredstev, ki jih dajejo Občina Moravće, Kulturna skupnost Domžale in Društvo upokojencev in so minimalna, svoj delež prispevajo pevci. Tuđi nekatera podjetja in zasebniki prispevajo doloćeno pomoć za kritje stroškov. Zbor je doživljal pohvale, tuđi kritike, vzpone, pa ludi krizne trenutke, npr. menjava pevcev v zboru, kar je znaćilno za vse upokojenske pevske zbore. Pogostejše so bolezni, pa tuđi življenje se jim izteka. Tuđi pevci v zboru so se menjali, menjala pa se je struktura glasov. Zbor je na številnih nastopih (doma in ludi v drugih krajih) žel števil-n.i priznanja in najboljše ocene med upokojenskimi zbori. Pojejo narodne, ljudske, umetne in partizanske pesmi. Te pesmi poslušnici najraje poslušajo in sprejemajo. Vrhunec dela zbora pa je bil brez dvoma »jubilejni koncert« ob 15. letnici zbora, v soboto, 24. novembra 2001, ob IH.30 uri, v Kultumem domu Moravče, pod vodstvom zborovodje Alojzija Šlefana, ki je zapel dvanajst narodnih in ponarodelih, na koncu pa še upokojensko himno, v kateri so sodelovali vsi nastopajoči in publika. N.ij omenimo, da je bil v goste povabljen MPZ DU Zalog pri Ljubljani, ki ga vodi gospa Tinca Prošek. Zbor je zapel štiri pesmi: Triglav, Kje so moje rožice, Plovi plovi in Većerna. Prvić je na odru nastopil najmlajši ansambel trio iz Moravć, ki ga sestavljajo Jože, Gašper in Klemen, deležni so bili burnega aplavza. Ob 15-letnici je bilo slovesno, ko je predsednica koordinacijskega odbora Zveze društev upokojencev Domžale, gospa Betka Potoćnik, gospe Ani Korošec podelila posebno priznanje Zlato plaketo za dosežke na kulturnem področju. Podeljenih je bilo 18 jubilejnih priznanj s srebrnimi značkami Gallusa, ki sta jih podelila Pavel Pevec in Leskovec iz Območne izpostave JSKD Domžale, za 10- in 15-letno delovanje v zboru posameznikom. Pevski zbor je bil deležen izrečenih ustnih pohval s praktičnimi darili in šopki predstavnikov domaćih pevskih zborov in sosednjih zborov, s katerimi sodeluje već let MPZ DU Moravče. Vse prisotne je pozdravila novoizvoljena Županja gospa Milka Novak, prav tako predsednik DU Moravče, gospod Franc Novak. Naj omenimo, da v pevski sobi zbora na steni visi polno priznanj, v raznih oblikah za uspešne nastope ob raznih priložnostih, kon-certih itd. Največja priznanja pa so tista, ki so jih poslušalci iz svojega srca ob vsakokratnem nastopu izrazili s ploskanjem, pa tuđi v drugih oblikah ustnih priznanj, je z zadovoljstvom izrazila svoje zadovoljstvo gospa Ani Korošec, ki pevski zbor vodi polnih deset let in zagotavlja, da ga bo še naprej, će ji bo dopuščalo zdravje, s pomočjo celotnega kolektiva mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Moravče, ki bo v 2002. letu praznovalo 50. letnico uspešnega delovanja. |ože Novak V varstvo na moj dom 9B| v Mengšu dopoldan ali popoldan vzamem otrO'Bf1 Zinka Bartol Finžgarjeva 2 1234 Mengeš PRI SOS E D I H ''('Hl ■ ; ':'"i!' !'/■■ ■■;! ■;■ ■ ■'!■■■ - ;iMi/tK«'-i«uiđiiiM UUU1LNNML!* N/ložinost plačila na obroke Dobeno 75,1234 MengeO Telefon :01 / 723 09 00, www.hp-commerce.sl O MENGŠAN Razstava Vojna za Slovenuo 1991 V domžalski galeriji je bila od 7. do 17. novembra 2001 odprta prva razstava »Vojna za Slovenijo 1991«, ki jo je pripravil center za vojaško-zgodovinsko dejavnost SV in OO ZVVS Domžale. Avtor razstave je bil Janez ). Švajcer, oblikovaec pa Albin Mikulič. Za oblikovanje plakata in tehnične priprave razstave je bil zadolžen Damijan Cajhen s sodelavci. Fotografije na razstavi so delo različnih avtorjev. Posebnost razstave je bil prostor, namenjen »Trzinski bitki in bojnimi zastavami in 555. OŠTO Domžale«. Na razstavi sta se vrtela dokumentarna filma o vojni za Slovenijo 1991 in o trzinski bitki. V uvodnem govoru nam je spregovoril predsednik OO ZVVS Domžale Dominik Crmek. Najprej je v imenu OO ZVVS in v svojem imenu vse prisotne prav lepo pozdravil. S posebnim zadovoljstvom je pozdravil predstavnike centra za zgodovinsko dejavnost pri CVŠ MORS, ki so prisluhnili želji našega OO ZVVS Domžale in nam omogočili razstavo, torej ogled zgodovinskih dokumentov iz leta 1991. Zahvalil se je Občini Domžale za pokroviteljstvo nad razstavo in pozdravil Županjo občine Domžale Cveto Zalokar Oražem in kulturni dom Franca Bernika iz Domžal, ki nam je omogočil uporabo likovne galerije. Pozdravil je tuđi mlade glas-benike iz Glasbene sole Domžale, ki so nam priredili prelepo glas-beno presenečenje. V naši sredini pozdravljam gospo Mojco Peperko in njeno hčerko Petro ter mamo pokojnega Edvarda Peperka. Izjava temelji na novejši vojaški zgodovini tega območja, kar je bilo dokazano ob izvajanju bojnih nalog v okviru VE 55. OŠTO, ki so jo uspešno izvedli TO iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, v sodelovanju s pri-padniki milice, civilne zaščite, drugimi organizacijami in posamezniki, ki so jih od meseca maja do vojne v juniju in še po njej, vse do odhoda zadnjega vojaka iz Slovenije v mesecu oktobru 1991. Kljub razorožitvi TO Domžale-Kamnik 1990-1991 smo organizirali manevrsko strukturo narodne zaščite ter prve bojne akcije in bitke za samostojnost Slovenije pričakali oboroženi in odločeni o nadaljevanju plebiscitarne volje slovenskega naroda. Zgodil se je Trzin, zato moram priznati, da smo bili pripravljeni kljub vojnemu scenariju na samostojno Slovenijo. Oklepna enota JA je v jutranjih urah 27.6.1991 pričela bojni pohod iz Borovnice preko Ljubljane skozi Trzin, Mengeš, Most pri Komendi, vse do letališča Brnik in povozila pod seboj vse, kar se ji ni moglo upreti. Tako je JA v nekaj urah spremenila mir v vojno. Zadovoljen sem, da so naši domžalski in kamniški teritorialci naredili svoje in dali svoj neizbrisen pečat kratki, vendar učinkoviti in zmagoslavni vojni za Slovenijo 1991. Nato je prosil za minuto molka v spomin Edvarda Peperka, pripadnika diverzantskega voda Kamnik, ki je bil smrtno ranjen v bitki v Trzinu, in vojaka Petra Petriča iz sestave enol 31. OŠTO iz Kranja, ki je padel v boju na Brniku. Slava jima! Na koncu je pozval Županjo Cveto Zalokar Oražem, da spregovori nekaj besed in odpre razstavo. Županja je najprej vse navzoče prav lepo pozdravila in se zahvalila vsem, ki smo pripravljali prvo razstavo o vojni za Slovenijo 1991 v Domžalah. V nadaljevanju je poudarila, kako krivična je bila vladna politika do spomina in opomina na osamosvojitveno vojno za Slovenijo 1991. Sam dodajam, da so v boju za oblast nekatere stranke pozabile, kdo jim je omogočil današnjo blaginjo, svobodo in samostojnost slovenskega naroda. Na koncu govora je Županja svečano razglasila, da je razstava odprta. Ob tej priložnosti bom omenil še nekaj zgodovinskih podatkov o vojni za Slovenijo 1991. JA je z oboroženo silo nastopila proti slovenski poti v samostojnost 23. maja 1991 v Pekrah. Tanki JA so slovensko mejo na Primorskem zasedli 26. junija. Glavni oboroženi napad na slovensko samostojnost pa je JA začela v prvih urah 27. junija 1991. Odpor slovenske vojske -TO in milice se je začel z barikadami in se nenehno stop-njeval. Enote in vojašniceokupatorja JA so bile posod obkoljene, ker pa so imele slovenske obrambne sile taktično prednost, so prehajale v napad. V brezhibnem položaju JA in zvezne milice v Sloveniji ter ob sodelovanju mednarodnih predstavnikov je bila 7. julija 1991 na Brionih podpisana deklaracija o Irimesečnem moratoriju, s katero so bili oboroženi spopadi končani. Navkljub podpisu pa smo bili v TO pripravljeni na najhujše vse do odhoda zadnjega vojaka JA, zaradi možnosti, da JA ne bi spoštovala predpisanega. Naj navedem dva grozilna letaka, ki so ju 27. junija 1991 nad Slovenijo trošila letala JA. Prebivalci Slovenije, Z odločitvijo Zveznega izvršnega sveta in v skladu z ustavnimi pooblastili, Zvezni sekretariat za notranje zadeve in enote Jugoslovanske armade prevzemajo nadzor nad državno mejo. Ta korak je izsiljen. Neposredno so ogroženi teritorialna integriteta Jugoslavije, mir in varnost prebivalcev in izvrševaje mednarodnih obvez, ki jih ima SFR|. Prebivalci Slovenije, Ostanite doma in na svojih delovnih mestih. Ne dovolite, da vas zlorabljajo zoper vaše življenjske interese. Vabimo vas za mir in sodelovanje! Enote Zveznega sekretariata za notranje zadeve in JLA bodo svoje naloge izvrševale dosiedno in energično. Vsak odpor bo zlomljen. Razstava »Vojna za Slovenijo 1991« je prispevek slovenske vojske k ohranjanju spomina na najbolj pomembno obdobje slovenskega naroda in k počastitvi desete obletnice vojne. Fotografije in dokumenti so zbrani iz vse Slovenije. Zbrali so jih slovenska vojska, veterani, predstavniki policije, civilne zaščite, muzeji in posamezniki. Tako smo ob 10. obletnici pripravili prvo veliko razstavo o vojni za Slovenijo leta 1991. Vsi branitelji v vojni za Slovenijo 1991 smo naši domovini Sloveniji obranili samostojnost in neodvisnost, kar se ni zgodilo ve od prve slovenske države Karantanije. Med tem obdob-jem pa so se slovenski vojaki borili in usposabljali za druge države, ideologije in zastave. Vojni uspehi slovenskih vojakov, policistov, takratnih pripadnikov TO in milice so omogočili mednarodno politično dejavnost, ki je na koncu pripomogla k mednarodno priznani samostojni in demokratični državi Sloveniji. Danilo Kastelic PRI SOSEDiH 32 | MENGŠAN OBVESTILA DRUŠTVO FRAN 60VEKAR IG, v sode lova ty u z Občino Ig in drugimi društvi vabi na 5. podkrimski pustni karneval, v soboto 9.2.2002 ob 13.00 uri na Igu. V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PRIREDITEV V NEDELJO, 10.2.2002 ob isti uri. SPREVOD BO OB 13.00 KRENIL S PARKIRIŠČA PRED PODJETJEM KIG, MIMO TRGOVIN SNEGULJČICA IN MERCATOR, NA AVTOBUSNO POSTAJO, KJER BO NASTOPAJOČE IN OBISKOVALCE NAGOVORU SAŠO HRIBAR. Prireditev se bo nadaUevala v šotoru na parkirišču pred osnovno solo Ig, kjer bo poskrbUeno za glabo s skupino VlCfcOYy, dobro pijaco injedačo. V karnevalu sodelujejo: mažoretke, godba, kolišćarji, Rimljani, stari dedec, ižanska pažarna, garači, parlamentarci, krimski in povodni mož... Vstopnine ni, lahko pa nam boste pomagali s prostovoUnimi prispevki. Za 1.500 SITx boste lahko kupili videokasete prejšnjih karnevalov. Z nami se potopite v svet podkrimskih maškari 18. POD IHEIIGEŠKO IT1HREL0 16.2.2002 ob 17. in 20. uri v KD Mengeš predprodcua vstopnic v KD Mengeš V.ihijo mengeški godbeniki SD PARTIZAN TENISKA SEKCIJA >UšilJXlJu-jj iiujjiliilur^ jil j\) jj/ljjnjuijiijj] i })wmU iJylu jjj jjL»luijy L)^iriiij]ltjj Deloje sezonsko, troja od začetka marca do konca oktobra Od kandidata pričakujemo, daje komunikativen. Pisne prošnje pričakujemo do 10.2.2002. I *■(> Jerič Predst'dnik st*kc ije ŽUPniJSKfl KfiRITflS m e n g e š Trdinou trg 8 • Telefon: 017238 977 Pisama in skladište sta odprta obpetkihod16.do18.ure. ŽR: 50120-620-149-1301110-134\98 PRI SOSEDIH '■■'■')Y/7liki'Ffil^l^ltdi i: : ]^f\(P^J)fo]\\ ZAHVAIA V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin DRAGAN ĐOKIC iz Mengša Ob prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in svece in nam izrazili sožalje. Hvala Agroemoni Domžale za prelepe poslovi I ne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči žena Milunka, sinova Toplica in Zoran ter ostalo sorodslvo. OPRAVIČILO: Zaradi neljubih napak v zahvali (Mengšan št. 89) jo v celoti objavljamo še enkrat. Vsem prizadetim pa se iskreno opravićujemo. V SPOMIN Pravijo, da čas ćeli rane. Čeprav bo v začetku februarja minilo že štiri leta, so spornim še vedno živi. 5. februarja 1998 najuje za vedno in veliko prekmalu zapustil najin osemletni sin Sr< c /(' ii<1 hilkc Af.sc ni fio/rlo. ZAHVAIA Ob smrti dragega moža, očeta, brata in bratranca BLAŽ TRPLAN Hvala prav vsem, ki ste ga obranili v svojem sporninu, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in pri žiga te svečke v njegov trajen spomin. Žalujoča Mami Mojca in oči jože JOŽETA MUŠICA Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli, izrekli pisn.i in ustn,i so/,ilja ler darovali cvetje, svece ter darove za cerkev in svete maše. Posehej se zahvaljujemo gospodu Kerinu za cerkveni pogreb ler pevskemu /horu Zvon za lepo pet je. Hvaležni smo zaslavonošam in gasilecni /a spremstvo ter godbeniku /,i zaigrano lišino. Hvala v.ini Njegovi najhližji 34 Nagradna križan ka Geslii, ki jih boste dobili ob rcšilvi tokralne kri/anke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska r. 30, 1234 Mengeš, do 10.02.2002. Sreća bo med |)oslanimi pravilnimi rešitvami izbrnln pet nagrajencev, ki bodo prejeli nagrade podjelja SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o.: 1. nagrada: darilni komplet DUNLOP (pas in dcnarnica). 2. nagrada: zbirka mcstnih kart DUNLOP. 3. nagrada: zbirka mestnih kart DUNLOP. 4. nagrada: obcsck in koledar DUNLOP. 5. nagrada: obesek in koledar DUNLOP. Pravilna rešilev de( embrske križanke je bila: ŽELIMO VAM SREČNO NOVO LETO. Zreb je izmed šlevilnih pravilnih odgovorov nagrade naklonili 1. nagrada: DARINKA HRIBAR, Slomškova 1, 1234 Mengeš 2. nagrada: DE|AN OSOLNIK, Hribarjeva 42, 1234 Mengeš 3. nagrada: BORIS MARTINČIČ, Murnova 14, 1234 Mengeš 4. nagrada: TAT|ANA STRLE, Fužine 2, 1240 Kamnik r,. nagrada: MILKA VRHOVNIK, Grobeljska 40 a, 1234 Mengeš l/žrebam i bodo dobili nagradne bone COSTIŠČA GROHAR po pošti. SESTAVIL MARKO BOKALlC UŽIVANJE VZLU TUBERKULOZA VRATNIH BEZ6AVK IGRALKA SWEENEY (SAMI BRADY) PODROBNOST IRSKA VOJASKA ORGANIZACIJA ZVONKO IVANUSlC OILIKOVA LEC BERK POMOZNI DUHOVNIK OTEKLINA ZARADI NABIRANJA TEKOtINE SL. GINE-KOLOGINJ« (HELENA) RAČUNAL. OBLIKOV. MATEVŽ BOKAUt REŠETO V0DITEU CIPRSKIH GRK0V (GLAFKOS) IURALKI MORENO INHAV-W0RTH ------------- mmmmmmmmm ------------- ČEBELI PODOBNA 2UŽELKAj KRAjKO t BREZNO ' (NAREČNO) SL. PESNIK (FEL1KS) P0UE-DELEC UDAV SPANSKI KLASIČNI KITARIST (FER-NANDO) ZVEZDA V PERZEJU KRATEK TRAK SOSEDI CRKEM ZASELEK NAD GORENJO VASJO i VJ VOZNIKIVEDO. -------------- eojuiB OZNANILO 6DJMIR DABAvr I rtuIAK rDRUKt LESNJAK y CEHKV, PENEL0 KRAJVC K0TARJU KARLOVI PECRUZ 0RSKEM 0B CESTI kC - REKA FRANC. FILOZOF (HIPPO-LVTE) (EBULA (NAREtNO VZHODNO) KURIR JENNIFER LOPEZ PRIRE-DITEV V SINJU OTOKZ LAGUNO LASTN0ST SNOVI, KI SE RADE VŽ6EJ0 CLIO, MEGANE, LASUNA MODNA TRGOVINA Z UNIKATI -------------- --------- PEVEC PREDIN NOĆNO OBLAČILO LJUBUANA -MESTO NA FLORIDI NAPRAVA SL. KIRURI NADUNAJ. DVORU (VINCENC) OBMORSKA TRAVNISKA ZUŽELKA prerosko znamenje MEST0V SEVERNI ITALUI, BLIZU SVIC.MEJE OZNAKA SPLITA ACI00 METER TIHI, ATLANTSKI, INDIJSKI DEL TENISKE IGRE, NIZ TELESNA TEK0ČINA KIPZ LEVJIM TRUPOM INSEKT STRUPE-NJACA S PLOStATO BUV0 VPELJAVA NOVOSTI VZHODNO-SLOVAŠKO MESTO INDJSTR. DVISALO ZEMUISČE ZUREJENO RAZPORE-DITVUO RASTLIN FRKOLIN NESTRO-K0VNJAK ZDRAVILNA RASTUNA ALŽIRSKO PRISTA-N&tE ZAPISI D0G0DK0V PO LETIH SL. FILM. DELAVEC (MET0D) PRIP0VED V VERZIH OZEK PREHOD IGRALEC T0BNAZZI VRHJNSKI SPORTNIK EMILE ZOLA l POKRIVALO ZA GLAVO MALENKOST --------------- PLOVNA AN«. RIKA STENA Mengeš 2002 Silvestrovanje 2002 na prostem v Mengšu je bilo pred restavracijo Grohar. ■""•'"•" ne ""