Zdrav Var 2007; 46; 151-156
151
PREDLOG ORGANIZACIJE PREVENTIVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA [PORTNIKOV V SLOVENIJI
PROPOSAL FOR THE ORGANISATION OF PREVENTIVE HEALTH
CARE OF ATHLETES IN SLOVENIA
Petra Zupet1, Metoda Dodi~-Fikfak1, Herman Ber~i~2, Katja A‘man-Juvan3 Prispelo: 2. 7. 2007 – Sprejeto: 9. 10. 2007
Pregledni znanstveni ~lanek UDK 617.7:616-057
Izvle~ek
Bolezni med {portniki je potrebno iskati aktivno. To je mogo~e le z izvajanjem ustreznih presejalnih testov v okviru preventivnega zdravstvenega varstva. Protokoli preventivnih zdravstvenih pregledov {por tnikov ‘al po svetu niso poenoteni, obstajajo pa smernice za njihovo izvajanje. V Sloveniji preventivno zdravstveno varstvo opredeljujejo Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Z novimi predlogi ‘elimo postaviti temelje za njegovo izbolj{anje ter ga tako pribli‘ati evropskim smernicam.
Klju~ne besede: preventivno zdravstveno varstvo, {portniki
Revievv article UDC 614.2:796.071
Abstract
Diseases in athletes must be searched for actively using appropriate screening tests. Prevention protocols of medical check-up for athletes vary from one country to another, yet some guidelines for these health services have been formulated in the USA and Europe. In Slovenia, a protocol of medical check-ups has been defined in the document »Guidelines for implementing prevention programmes in primary health čare«. We believe that the proposed strategies will contribute considerably to improved disease prevention and health čare of athletes, and bring these guidelines more into line with the well-established European norms.
Key words: preventive medical čare, athletes
1 Uvod
Problematika ugotavljanja, spremljanja in vrednotenja zdravstvenega stanja {portnikov je vselej aktualna. Dosedanje tovrstne obravnave so bile usmerjene predvsem v sistemati~no ugotavljanje in spremljanje zdravstvenega stanja vrhunskih {portnikov, bistveno manj pa je bilo storjenega na podro~ju zdravstvenega varstva {portnikov kakovostnega razreda in rekreativnih {portnikov. Razlogov za to je ve~. Ve~ina strokovnjakov s podro~ja {porta in tudi zdravnikov
– specialistov s podro~ja medicine {porta navaja velike obremenitve, ki so jim po pravilu izpostavljeni vrhunski {portniki tako med treningi kot tudi na tekmovanjih. Zato je povsem logi~no, da je bila ve~ina raziskav s podro~ja medicine {porta usmerjena v preu~evanje vplivov zahtevnih treningov vrhunskih {portnikov v razli~nih {portnih panogah na njihovo celovito zdravstveno stanje. [portna stroka pa se je ukvarjala z iskanjem odgovorov na vpra{anja pravilnega izbora in u~inkovitosti treningov, ki naj bi posledi~no na tekmovanjih dajali visoke rezultate. Ob tem pa se
1 Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana
2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za {port, Katedra za {portno rekreacijo in zdravje, Gortanova 22, 1000 Ljubljana
3 Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za kardiologijo, Zalo{ka cesta 7, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: petra.zupet@guest.arnes.si
152
Zdrav Var 2007; 46
na treningih in tudi tekmovanjih ni bilo mogo~e izogniti razli~nim po{kodbam in boleznim, ki so jim bili in so jim vrhunski in potencialno vrhunski {portniki {e posebej izpostavljeni. Tovrstna izpostavljenost je na podro~ju kakovostnega in rekreativnega {porta manj{a. Vendar pa se v praksi kljub temu dogajajo odkloni v smislu preobremenjevanja oz. neustreznega izvajanja {portnorekreativne vadbe ali treninga. V zvezi s tem je snovalec podro~ja »{portnorekreacijske medicine« (1) ‘e pred ve~ kot dvema desetletjema zapisal, da na podro~ju vrhunskega {porta vrhunskim {portnikom vselej ne moremo jam~iti za njihovo zdravje, na podro~ju rekreativnega {porta pa smo to dol‘ni za vsako ceno zagotoviti. Pri tem je posebej poudaril smiselnost povezovanja strokovnjakov in raziskovalcev s podro~ja {porta in medicine. Nasploh je tesnej{e povezovanje medicinske in {portne stroke ter znanosti {e posebej aktualno tudi danes (2). Vedno bolj je namre~ o~itno, da prihaja pri {portnikih vseh kategorij do neustrezne intenzivnosti in pogostosti vadbe ter do napa~ne izbire trajanja in vrste vadbe glede na njihovo zdravstveno stanje in glede na njihov psihosomatski status. S preventivnimi zdravstvenimi pregledi lahko zmanj{amo tveganje za morebitne po{kodbe ali bolezni (3), zato bi jim morali posvetiti bistveno ve~ pozornosti ne le pri vrhunskih {portnikih, temve~ pri {portnikih vseh kategorij. V Sloveniji se z rekreativnim {portom redno (najmanj dvakrat tedensko) ukvarja pribli‘no 30 % odraslega prebivalstva obeh spolov, prav toliko pa tudi ob~asno (1– do 2– krat mese~no).
2 Pregled zdravstvenega stanja {portnikov
[portniki veljajo za zdravo populacijo, vendar pa raziskave ka‘ejo, da zaradi pogostosti in intenzivnosti treningov nemalokrat trpijo zaradi razli~nih zdravstvenih te‘av (4). Pri analizi zdravstvenega stanja na{ih {portnikov v letih 2002 in 2003 (5) smo ugotovili, da je zdravih le pribli‘no tretjina {portnikov (32 %). Pri okvarah so na prvem mestu okvare kostno-mi{i~nega sistema (42 %), sorazmerno pogoste pa so tudi okvare dihalnega (9 %) in sr~no-‘ilnega sistema (6 %). Na{e ugotovitve se ujemajo z izsledki raziskav o zdravstvenem stanju {portnikov v drugih razvitih dr‘avah (6-13). @al v Sloveniji nimamo natan~nih podatkov o nenadni sr~ni smrti {portnikov in tudi ne o klini~no
nemih boleznih sr~no-‘ilnega sistema, ki so po dosedanjih raziskavah eden glavnih vzrokov nenadne sr~ne smrti pri {portnikih vseh kategorij (14). Nenadna sr~na smrt je pri {portnikih sicer redka, je pa zato toliko bolj odmevna. Podatki so znani za ZDA, v Evropi pa le za Italijo. V ZDA je incidenca nenadne sr~ne smrti 0,5/100.000 {portnikov srednje{olcev na leto in 1/3500 profesionalnih {portnikov na leto (15, 16). Najpogostej{i vzroki za nenadno sr~no smrt pri mladih tekmovalcih v ZDA so hipertrofi~na kardiomiopatija in kongenitalne anomalije koronarnih arterij (17). V Italiji so med vodilnimi vzroki aritmogena displazija desnega prekata, kongenitalne anomalije koronarnih arterij in prezgodnja ateroskleroza koronarnih arterij (18). ^e bi prenesli ameri{ke podatke na na{o populacijo {portnikov (v Sloveniji imamo pribli‘no 70.000 registriranih {portnikov), lahko pri~akujemo eno nenadno sr~no smrt v treh letih med {portniki vseh starosti in kategorij in skoraj eno sr~no smrt na leto med {portniki, ki po {portnih rezultatih izpolnjujejo merila za kategorizacijo pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
3 Namen preventivnih zdravstvenih pregledov {portnikov
Preventivni zdravstveni pregled (PZP) {portnika je namenjen zgodnjemu odkrivanju patolo{kih sprememb, ki bi lahko negativno vplivale na varno ukvarjanje s {portom. To po opisu United States Preventive Services Task Force (USPSTF) pomeni, da moramo biti s pregledom sposobni ugotoviti ciljno patologijo prej, kot bi bilo to mogo~e opaziti brez pregleda (testa), ob tem pa mora biti test zadovoljivo zanesljiv (ne preveliko {tevilo la‘no pozitivnih in la‘no negativnih rezultatov). Presejanje je seveda u~inkovito le, kadar ima zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje bolezni ve~ji uspeh kot zdravljenje pozno odkrite bolezni (19).
4 Preventivno zdravstveno varstvo {portnikov v Sloveniji
V Sloveniji preventivno zdravstveno varstvo {portnikov opredeljuje 43. ~len Zakona o {portu (Ur.l. RS 22/98) (20). Po tem ~lenu so predhodni in obdobni zdravstveni pregledi, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, obvezni za
Zupet P. , Dodi~-Fikfak M., Ber~i~ H., A‘man-Juvan K. Predlog organizacije preventivnega zdravstvenega   ...
153
{portnike, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih pano‘nih {portnih zvez. Natan~nej{i pogoji za njihovo izvajanje so navedeni v Navodilu za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur.l. RS 19/98) (21). Le-ta dolo~a, da se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirajo pregledi {portnikov, ki so razvr{~eni v skupine vrhunskih in potencialno vrhunskih {portnikov, {portnikov panog z ve~jim tveganjem po{kodb, perspektivnih {portnikov in {portnikov, vklju~enih v programe kakovostnega {porta (republi{ki razred), ki jih je skupno v Sloveniji okrog 3500. Izvajalci pregledov so specialisti medicine dela, prometa in {porta z usmeritvijo v medicino {porta (licenca A). Obseg pregleda vklju~uje pregled medicinske dokumentacije z anamnezo in klini~nim statusom, antropometrijo, spirometrijo, in{trumentalni pregled vida, EKG v mirovanju, funkcionalno oceno sr~no-plju~nega sistema (spiroergometrijo) in osnovne laboratorijske preiskave krvi in urina. Fakultativno se pregled raz{iri {e na psiholo{ki pregled, ADG in vestibulogram, Flackov test, perimetrijo in niktometrijo, testiranje razpr{ene pozornosti in redkih signalov, teste evrofit in stomatolo{ki pregled. Obdobni pregledi se pri navedenih skupinah {portnikov opravljajo enkrat letno. Pregledanih je le slaba polovica {portnikov, in sicer zato, ker nekateri {portniki o pregledih niso ustrezno obve{~eni, drugi pa menijo, da pregledi niso potrebni. Nadzor nad opravljanjem pregledov, ki je v pristojnosti In{pektorata za {port, zaenkrat {e ni zadosten.
Ker sta Navodilo in Zakon glede financiranja pregledov neusklajena, sledi, da ostali {portniki, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih pano‘nih {portnih zvez, niso dol‘ni opraviti preventivnega zdravstvenega pregleda. Med njimi so izjeme le {portniki, v~lanjeni v {portne zveze, ki pregled za prisotnost na treningih in tekmovanjih zahtevajo, le-te pa so redke. Ti {portniki opravijo preglede samopla~ni{ko ali pa jim jih pla~ajo klubi ali {portne zveze. Pogostnost pregleda je na eno leto, obseg pregleda pa je enak kot pri prvih {tirih skupinah, razen funkcionalne ocene sr~no-plju~nega sistema. Tudi vse ostale skupine {portnikov, to so {portniki rekreativci, invalidi, trenerji in sodniki na {portnih tekmovanjih, opravijo preglede samopla~ni{ko oziroma jim pregled pla~ajo dru{tva ali organizacije. Preglede naj bi
opravljali pri specialistih medicine dela, prometa in {porta. Obdobni zdravstveni pregledi, katerih obseg je opredeljen v Navodilu, se za sodnike opravljajo na 12 mesecev, za rekreativne {portnike na 24 do 36 mesecev, za {portnike invalide na 6 do 12 mesecev, za trenerje pa na 36 mesecev.
5 Priporo~ila za preventivne zdravstvene preglede {portnikov v drugih dr‘avah
Priporo~ila za preventivne zdravstvene preglede {portnikov se od dr‘ave do dr‘ave razlikujejo. Prikazana so priporo~ila nekaterih vodilnih dr‘av na tem podro~ju, vklju~no z pozitivnimi u~inki uvedbe obveznih preventivnih zdravstvenih pregledov {portnikov.
Priporo~ila za preventivne zdravstvene preglede {portnikov v ZDA
Priporo~ila Ameri{kega kardiolo{kega zdru‘enja (AHA) (22) so dokaj skopa. Vsebujejo 12 to~k in temeljijo na osebni zdravstveni anamnezi, dru‘inski anamnezi in klini~nem pregledu. EKG v mirovanju posnamejo le vrhunskim {portnikom, obremenitveni EKG in lipidogram pa {ele po 35. letu (23). Preventivne preglede opravljajo {portnikom od vstopa v srednjo {olo dalje, mlaj{im {portnikom pa ne. Priporo~ena pogostost pregledov je vsaki dve leti.
Z omenjenimi priporo~ili se ve~ina pano‘nih zvez ne strinja, zato imajo posamezne pano‘ne zveze dolo~en poseben obseg pregleda za svoje profesionalne {portnike.
Profesionalni {portnik mora pred vstopom v National Football League (NFL) opraviti pregled, ki obsega anamnezo in klini~ni status (upo{tevajo~ 7 priporo~il AHA), 12–kanalni EKG, RTG plju~ in srca in laboratorijske preiskave krvi (vklju~no z dolo~itvijo lipidograma in glukoze v krvi). Pregled se v enakem obsegu opravi enkrat letno, UZ srca in obremenitveno testiranje pa opravljajo po potrebi. National Basketball Association (NBA) ima {e nekoliko stro‘je zahteve. [portnik mora opraviti pregled, ki obsega anamnezo in klini~ni status (9 priporo~il AHA), 12–kanalni EKG, UZ srca, RTG plju~ in srca, obremenitveno testiranje in laboratorijske preiskave krvi vklju~no z lipidogramom. Ve~jemu obsegu preventivnih
154
Zdrav Var 2007; 46
zdravstvenih pregledov je botrovala nenadna sr~na smrt enega od igralcev v letu 2006. Ve~ina drugih profesionalnih klubov zahteva preventivni zdravstveni pregled, ki ob iz~rpni anamnezi in klini~nem statusu vsebuje tudi 12– kanalni EKG po zgledu Italijanskega nacionalnega preventivnega programa za vse tekmovalne {portnike. Z 12–kanalnim EKG se lahko odkrijejo sr~ne bolezni zaradi okvare ionskih kanal~kov, pomembno pa lahko prispeva tudi pri diagnozi aritmogene displazije desnega prekata, miokarditisa in ateroskleroti~ne bolezni koronarnih arterij. Ker tveganje za nenadno sr~no smrt pri profesionalnih {portnikih mo~no presega tveganje pri {portnikih srednje{olcih, si delujo~i na podro~ju medicine {porta prizadevajo za uvedbo standardizacije preventivnih pregledov, ki bi vklju~evali usmerjeno anamnezo, klini~ni pregled, EKG v mirovanju in UZ srca pri vstopu v ligo (24). To bi omogo~ilo zgodnje odkrivanje klini~no nemih sr~nih bolezni, kot so lahko hipertrofi~na ali dilatativna kardiomiopatija, prolaps mitralne zaklopke ali dilatacija za~etnega dela aorte, kar so na primer pred kratkim odkrili pri treh igralcih NBA. Ob tem pa {e ni popolnoma jasno, kako pogosto naj bi to presejanje dalo la‘no pozitivne ali la‘no negativne rezultate in kako pogosto je potrebno dodatno testiranje.
Evropska priporo~ila za preventivne zdravstvene preglede {portnikov
Evropska priporo~ila delovne skupine za {portno kardiologijo pri evropskem kardiolo{kem zdru‘enju iz leta 2005 (25) temeljijo na italijanskem modelu preventivne zdravstvene oskrbe {portnikov in so v primerjavi z ameri{kimi nekoliko stro‘ja, glavna razlika pa je, da ob iz~rpni osebni in dru‘inski anamnezi, klini~nem pregledu in meritvah krvnega tlaka zagovarjajo rutinsko snemanje 12–kanalnega EKG (18). Delovna skupina namre~ zagovarja tezo, da je EKG za odkrivanje klini~no nemih sr~nih bolezni bistveno bolj ob~utljiv kot le anamneza in klini~ni pregled, saj so pri {portnikih, ki so umrli zaradi nenadne sr~ne smrti, na osnovi anamneze in klini~nega pregleda posumili na klini~no nemo sr~no bolezen le v 3 % (26). V nasprotju s tem je EKG patolo{ki pri 75 do 95 % bolnikov s hipertrofi~no kardiomiopatijo, pogosto pa je patolo{ki tudi pri ostalih boleznih, pri katerih lahko pride do nenadne sr~ne smrti (27). Evropska priporo~ila se nana{ajo na {portnike med
dvanajstim in 35. letom, ki redno trenirajo in/ali sodelujejo na {portnih tekmovanjih. Priporo~ena pogostost pregledov je vsaj vsaki dve leti (25). V primeru pozitivnih rezultatov pri presejalnih testih se opravijo {e preostale preiskave, kot so UZ srca, obremenitveno testiranje, monitoriranje s holterjem, magnetno-resonan~no slikanje srca ali angiografija. @al tudi evropska priporo~ila niso popolna, saj ne vsebujejo nobenih navodil za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov za {portnike, ki so starej{i od 35 let. Pri teh je najpogostej{i vzrok nenadne sr~ne smrti ateroskleroza koronarnih arterij (25).
Primer dobre prakse – Italija
Najbolj{o preventivno zdravstveno oskrbo {portnikov imajo v Italiji, kjer imajo ‘e 25 let uzakonjeno sistemati~no pregledovanje {portnikov vseh kategorij, tako rekreativnih kot tekmovalnih. Stro{ke tega programa krije dr‘ava. Pregled vklju~uje iz~rpno anamnezo, klini~ni pregled, vklju~no z meritvijo krvnega tlaka, in 12–kanalni EKG. Preglede opravljajo specialisti medicine {porta s 4-letno specializacijo. Najbolj{ih 500 tekmovalnih {portnikov v dr‘avi mora enkrat letno opraviti {e raz{irjeni pregled v osrednjem In{titutu za {portno medicino in znanost v Rimu (28). Za ostale {portnike se dodatne preiskave opravijo ob indikaciji, nekateri {portniki pa se za dopla~ilo odlo~ijo za raz{irjeni obseg pregleda, ki tako vsebuje {e oceno vida, spirometrijo in 3-minutni test step. Po uvedbi sistemati~nega pregledovanja {portnikov leta 1981 se je letna incidenca nenadnih sr~nih smrti {portnikov v 25 letih zni‘ala za 89 % - iz 3,6/ 100.000 oseb letno na 0,4/100.000 oseb letno, medtem ko se incidenca nenadnih sr~nih smrti nepregledane populacije mladih, ki se ne ukvarjajo s {portom, ni bistveno spremenila. V primerjavi z obdobjem pred sistemati~nim pregledovanjem (1979-81) je bilo relativno tveganje (RT) za nenadno sr~no smrt {portnikov v zgodnjem obdobju presejanja le nakazano ni‘je, (RT = 0,56, 95% IZ 0,29 – 1,15; p =0,04), ob~utno ni‘je pa v poznem obdobju presejanja (RT = 0,21, 95% IZ 0,09 – 0,48; p = 0,001). Zmanj{alo se je predvsem {tevilo smrti zaradi kardiomiopatije (iz 1,5/100 000 oseb letno v obdobju pred sistemati~nim pregledovanjem na 0,15/100 000 oseb letno v poznem obdobju pregledovanja; p=0,002). V 25-letnem obdobju je bilo zaradi razli~nih sr~no-‘ilnih vzrokov iz tekmovanja izklju~enih 879 {portnikov (2 %). Po uvedbi nacionalnega sistemati~nega presejanja
Zupet P. , Dodi~-Fikfak M., Ber~i~ H., A‘man-Juvan K. Predlog organizacije preventivnega zdravstvenega   ...
155
je tako pogostost nenadne sr~ne smrti pri mladih {portnikih pomembno upadla, predvsem na ra~un zgodnjega odkrivanja kardiomiopatij ob vstopu v tekmovalni proces (29).
6 Na{i predlogi za izbolj{anje preventivne zdravstvene oskrbe {portnikov
Na{i predlogi za izbolj{anje preventivne zdravstvene oskrbe {portnikov temeljijo na ugotovljenem dejanskem zdravstvenem stanju {portnikov v Sloveniji (5), podatkih, povzetih po tujih raziskavah, priporo~ilih evropskega zdru‘enja za {portno kardiologijo ter na primeru dobre prakse iz Italije.
Prvi predlog za spremembo je bil podan na Ministrstvo za zdravje ‘e leta 2004. Preventivni zdravstveni pregledi {portnikov {olarjev do 19. leta in {portnikov {tudentov bi se priklju~ili rednim sistemati~nim pregledom pri specialistih pediatrih in specialistih {olske medicine, ki bi se v ta namen dodatno izobrazili in tako pridobili licenco C iz medicine {porta. Tako bi sistemati~nim pregledom, ki se izvajajo vsako drugo leto, dodali le nekaj vsebin, kot so osebna anamneza o {portni dejavnosti in obremenitvah, o {portnih uspehih in po{kodbah, klini~ni pregled, usmerjen v gibalni, sr~no-‘ilni in dihalni sistem, EKG v mirovanju, pri zdravstveni vzgoji pa bi poudarili {e prehrano {portnika, pitje teko~in in vpliv {portnih obremenitev na zdrav telesni razvoj v obdobju odra{~anja. Ob ugotovitvi morebitne patologije bi {portnika napotili k specialistu medicine {porta (30). S predlogom je sogla{ala tudi ZZZS.
Priklju~itev preventivnih zdravstvenih pregledov {por tnikov {olarjev in {tudentov rednim sistemati~nim pregledom v okviru {olske medicine se tudi danes {e vedno zdi smiselna. Tako bi re{ili problem preventivnih zdravstvenih pregledov velikega dela {portnikov, predvsem kakovostnega razreda. Ostali {portniki kakovostnega razreda, ki niso v rednem procesu {olanja, bi pregled v enakem obsegu enkrat na dve leti opravili pri specialistu medicine dela, prometa in {porta z ustreznim znanjem iz medicine {porta. [portniki, ki se po uspehih uvrstijo v enega od razredov za kategorizacijo, ki jih dolo~a Olimpijski komite Slovenije, bi preventivne zdravstvene preglede {e naprej opravljali pri specialistih medi-
cine dela, prometa in {porta, usmerjenih v medicino {porta, potrebno bi bilo dodati le, da se v okviru PZP ob indikaciji lahko opravi tudi UZ srca ali 24-urno snemanje EKG in merjenje krvnega tlaka. UZ srca bi moral biti tudi sestavni del PZP svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda {portnikov.
Dodati bi bilo potrebno tudi, da se ob indikaciji lahko v sklopu pregleda odredijo raz{irjene laboratorijske preiskave krvi, pri {portnikih po 35. letu pa rutinsko dolo~i lipidogram in krvni sladkor. Dodaten predlog spremembe v Navodilih je tudi obvezni preventivni zdravstveni pregled vseh rekreativnih {portnikov, ki se ‘elijo organizirano ukvarjati s {portom ali nastopati na tekmovanjih. Pregled bi obsegal anamnezo (glede na AHA priporo~ila), status z meritvijo krvnega tlaka in 12– kanalni EKG. Dodatne preiskave bi se opravile ob indikaciji. Priporo~ena pogostost pregledov je vsaki 2 leti. Preglede bi opravili specialisti medicine dela, prometa in {porta z ustreznim znanjem iz medicine {porta.
7 Zaklju~ek
Z navedenimi spremembami bi lahko ustrezno uredili predvsem preventivno oskrbo tistih {por tnikov, pri katerih je le-ta najslab{e opredeljena. Sem sodijo {portniki do 19. leta starosti in rekreativni {portniki. Z manj{imi spremembami bi lahko olaj{ali tudi izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov kategoriziranih {portnikov.
Literatura
1.   [tuka K. Rekreacijska medicina – Medicinske osnove kinezioprofilakse, aktivnih odmora i rane rehabilitacije predpatolo{kih stanja organizma. Zagreb: Sportska tribuna, 1985.
2.   Ber~i~ H. Tesnej{e povezovanje medicinske in {portne stroke ter znanosti – mit ali stvarnost ? [port 2004; 42 priloga: 3-10.
3.   Fras Z. Telesna aktivnost – varovalni dejavnik za srce in o‘ilje. V: 2. slovenski kongres {portne rekreacije, Rogla: [portna unija Slovenije, 2001: 41-59.
4.   Van Mechelen W, Twisk J, Molendijk A, Blom B, Snel J, Kemper HC. Subject-related risk factors for sports inju-ries: a 1-yr prospective study in young adults. Med Sci Sports 1996; 28: 1171-9.
5.   Zupet P, Vuga V, Zadnik V, Oblak V. Preventive medical check-ups : the analysis of health hazards to top athletes in Slovenia. V: 4th European Sports Medicine Congress, Lemesos: 2005: 104.
156
Zdrav Var 2007; 46
6.    Bennell KL, Crossley K. Musculoskeletal injuries in track and field: incidence, distribution and risk factors. Aust J Sci Med Šport 1996; 28: 69-75.
7.    Meeuvvisse WH, Tyreman H, Hagel B, Emery C. A dy-namic model of etiology in šport injury: trie recursive na-ture of risk and causation. Clin J Šport Med 2007; 17:215-9.
8.    Hopkins WG, Marshall SW, Quarrie KL, Hume PA. Risk factors and risk statistics for sports injuries. Clin J Šport Med 2007;17: 208-10.
9.    Fuller CW, Bahr R, Dick RW, Meeuvvisse WH. A frame-vvork for recording recurrences, reinjuries, and exacer-bations in injun/surveillance. Clin J Šport Med 2007;17:197-200.
10.  Fuller CW. Managing the risk of injury in šport. Clin J Šport Med. 2007; 17: 182-7.
11.  Fernandez WG, Yard EE, Comstock RD. Epidemiology of lovver extremity injuries among U.S. high school athletes. Acad Emerg Med 2007; 14: 641-5.
12.Storms WW. Revievv of exercise-induced asthma. Med Sci Sports Exerc 2003; 35:1464-70.
13. Rundell KW, VVilber RL, Szmedra L, Jenkinson DM, Mayers LB, Im J. Exercise-induced asthma screening of elite athletes: field versus laboratory exercise challenge. Med Sci Sports Exerc 2000; 32: 309-16.
14.Van Camp SP, Bloor CM, Mueller PO, Cantu RC, Olson HG. Nontraumatic sports death in high school and college athletes. Med Sci Sports Exerc 1995; 27: 641-7.
15.  Maron BJ, Shirani J, Poliac LC, Mathenge R, Roberts WC, Mueller FO. Sudden death in young competitive athletes. JAMA 1996; 276: 199-204.
16.  Maron BJ, Gohman TE, Aeppli D. Prevalence of sudden cardiac death during competitive sports activities in Minnesota high school athletes. J Am Coll Cardiol 1998; 32: 1881-4.
17.  Maron BJ. Sudden death in young athletes. Nevv Engl J Med 2003; 349: 1064-75.
18.  Corrado D, Basso C, Schiavon M, Thiene G. Screening for hypertrophic cardiomyopathy in young athletes. N Engl J Med 1998; 339: 364-9.
19.  United States Preventive Services Task Force. Guide to Clinical Preventive Services. Alexandria: International Medi-cal Publishing, 1996.
20. Zakon o športu. Uradni list RS št. 22/98.
21. Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list RS {t. 19/98; 1280-2 in 1268.
22. Paterick TE, Paterick TJ, Fletcher G F, Maron, BJ. Medical and legal issues in the cardiovascular evaluation of com-petitive athletes. JAMA 2005; 294: 3011-8.
23. Maron BJ, Araujo CG, Thompson PD, Fletcher GF, de Luna AB, Fleg JL, et al. Recommendations for preparticipation screening and the assessment of cardiovascular disease in masters athletes: an advisory for healthcare profes-sionals from the Working Groups of the World Heart Fed-eration, the International Federation of Sports Medicine, and the American Heart Association Committee on Exer-cise, Cardiac Rehabilitation, and Prevention. Circulation 2001;103: 327-34.
24. Harris KM, Sponsel A, Hutter AM Jr., Maron BJ. Brief Com-munication: Cardiovascular Screening Practices of Major North American Professional Sports Teams. Ann Intern Med. 2006; 145: 507-11.
25. Corrado D, Pelliccia A, Bjornstad HH, Thiene G. Cardio-vascular pre-participation screening of young competitive athletes for prevention of sudden death: proposal for a common European protocol. Eur Heart J 2005; 26: 516-24.
26. Maron BJ, Shirani J, Poliac LC, Mathenge R, Roberts WC, Mueller FO. Sudden death in young competitive athletes: clinical, demographic, and pathological profiles. JAMA 1996; 276: 199 –204.
27. Maron BJ, Douglas PS, Graham TP, Nishimura RA, Thompson PD. Task Force 1: Preparticipation screening and diagnosis of cardiovascular disease in athletes, J. Am Coll.Cardiol 2005; 45; 1322-6.
28. Pelliccia A, Di Paolo FM, Corrado D, Buccolieri C, Quattrini FM, Pisicchio C, Spataro A, et al. Evidence for efficacy of the Italian national pre-participation screening programme for identificationof hypertrophic cardiomyopathy in com-petitive athletes. Eur Heart J 2006; 27: 2196–200.
29. Corrado D, Basso C, Pavei A, Michieli P, Schiavon M, and Thiene G. Trends in sudden cardiovascular death in young competitive athletes after implementation of a preparticipation screening program. JAMA 2006; 296: 1593 - 601.
30. Brcar P, Dodi~-Fikfak M, Vuga V. Vsebina in organizacija sistemati~nega pregleda {olarja - {portnika. Sanitas et La-bor 2002; 2: 25-33.