JANUAR St. 7 ELHEHBB GLASILO SZDL OBC I N E LJUB ! 1, A N A l. S I § 'K A : illlllliillllliiiliiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllililllllllillilin -Občinski razgledi- — glasilo občinskega odbora SZDL Ljubi jana-SiSka. Izhaja enkrat mesečno, razen v juliju in avgustu. Ureja uredniški odbor: Jože Curk, Savo Jakulin, Bruno Lagler, 1’ranjo Pipan, Jože Nedog, DuSan Zgonc, Mirko Damjan Gamze in Igor Gruden, jan, Franc Bergant, Mar-Glavni in odgovorni urednik Franc Bergant fflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM Bodimo prizadeti! V najbližji prihodnosti bodo konference krajevnih organizacij SZDL v naši občini. Naj ne bodo ti zbori do-Oodek, ki bi šel skoraj neopazen mimo nas, ki nam ne bi Pomenil kaj več kot minimalno obveznost člana te družbene organizacije. Ce živimo z vsem, kar se dogaja okrog nas, potem konference krajevnih organizacij ne morejo biti samo ene izmed mnogih konferenc in sej, ki izpolnjujejo velik del Pašega prostega časa. Ze zadnji kongres Socialistične zve-Ze, zadnji plenum in prve informacije o zbranem gradivu *a oblikovanje naše nove ustave poglablja vlogo te družbene organizacije pri nas. Socialistična zveza — ne jem-lJite tega kot frazo — se mora razvijati v tesničnega °blikovalca državljanov za izvrševanje vse večjih in vse Zgovornejših dolžnosti in pravic. Državljana v socialistični skupnosti, državljana v re-Pnbliki, okraju in ne nazadnje, ampak prav tako državljana v komuni, našega občana. Proces materialne krepitve, materialne in družbeno-politične samostojnosti občinskih skupnosti bi se izrodil v formalistične ukrepe, če bi bila ta samostojnost le v rokah nekaj ljudi, ki so po Snoji »službeni dolžnosti« in morebiti odborniški nalogi dolžni skrbeti za življenje v komuni. Zadnji zbori volivcev so imeli na dnevnih redih urba-nizacijo naših naselij. Zbori so uspeli*. Državljani so razpravljali, ker jim ni vseeno, kje bodo živeli in kakšna orfo njihova naselja. V gospodarskih organizacijah so bičajno najbolj živahne razprave, kadar razpravljajo o elitvi čistega dohodka, točneje o delitvi sredstev za oseb-dohodke. Starši učencev in dijakov odločno vstanejo, Odar je nevarnost, da bodo kje uvedli tretjo izmeno. , "se to je zelo človeško in razumljivo. Vendar ta »naj-dlj otipljiva vprašanja« niso začetek in konec življenja nuHV>Ca v °^* *n skupnosti. In državljanom moramo rn i ** Tnoznost’ mnoge pa tudi vzgojiti, da bodo prizadeti, Jburjem jn srečni ob vsem, kar se dogaja onkraj hišne °roje in izven tovarniških zidov. Pot-V ustvarjaniu teh možnosti in vzgoji državljanov tej poti je bogato, neizčrpno področje dela Sociali- zveze Ne pozabimo: pred durmi so konference krajevnih or-oanizacij SZDL! :: ■ y:\-. 'V-;- V ^ - z , “A Illllllllllllllll |MIII!lll!lllllllllll!lllllll!l!!l!l||||||||||||||!il|||||||||||||||||||||||!|||||||i!||||||||[!i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||i|||||||||||[||||||||||||||||||||||||||||||||| Pod livolskim hribom so naši fantje in dekleta prvič zadrsali po umetni led: šči. Umetno drsališče v parku »Stanka FSloudka« je velika pridobitev, saj ta športniki in »amaterski drsalci« ne bodo več odvisni od muhastega vrem Posvetovanje ošo/stvu PREK UVODNIH OVIR DO SAMOSTOJNE VZGOJNE USTANOVE . Prejšnji četrtek .je bilo posvetovanje prosvetnih ^elavcev, z namenom, da bi se pogovorili o perečih PraSanjih s področja šolstva: o vlogi prosvetnega ayca v prizadevanjih za ekonomsko in družbeno Piostojnost šol ter o problemih finansiranja šol-D ‘'• Prvemu vprašanju je bilo posvečeno uvodno rar ■ *° Brede Cajhnove, medtem ko je o finansi-nJU šolskih ustanov govoril Danilo Zbrizaj. joift Cajhnova je v svo- zakona o finansiranju šolstva Op0? Ppr°čilu med drugim v prvem delu precej neopaz-rila, da je šel sprejem no mimo prosvetnih delav- cev. Zahtev novega zakona so se prosvetni delavci zavedli šele v novem šolskem letu, ko so morali s konkretnim delom že uveljavljati nekatera zakonska določila. Temeljni zakon pravi, da bodo posamezne prosvetno-izobra-ževalne ustanove zvrščene v različne kategorije in da bo ta kategorizacija osnova za razdelitev sredstev za šolstvo. Svet za šolstvo naše občine se je na kategorizacijo teme- ljito pripravil. Po vrsti posvetovanj so bila izdelana merila, ki naj bi jih upoštevali pri delitvi sredstev sklada za šolstvo. Ce naj bodo šole samostojni zavodi, morajo imeli svoja pravila. Sprva so v šolah strahoma obstali pred vprašanjem, kako se lotiti tega vprašanja. Zdaj so osnutki pripravljeni, vendar imajo še nekatere pomanjkljivosti. Tako smo v naša pravila vnesli marsikaj, kar v življenju že zamira, nismo pa predvideli kvalitetnih sprememb, ki jih doživlja šola. Delitev gibljivega dela je že prinesla nekaj izkušenj v minulem letu. Pripomniti je le treba, da komisije, ki jim kolektivi zaupajo ocenjevanje, morajo res odgovorno in objektivno opravljati svoje delo, sicer ne bo zaupanja V to delitev. Ob koncu je Breda Cajhnova omenila, da sa- SiSenski razgledi SiSenski razgledi ZBORI VOLIVCEV Sprejete programske skice za zazidavo Konec decembra so bili zbori volivcev v volilnih enotah naše občine. Osrenjatočka dnevnega reda je bila razprava o urbanističnih vprašanjih, konkretneje, o programskih skicah bodoče Zazidave posameznih četrti oziroma naselij. Razprava je pokazala, da občani s skrbjo spremljajo rast naselij in celotne občine. Vse programske skice so bile sprejete. V drugem delu pa so na teh zborih volili sodnike-po-rotnikc okrajnega in okrožnega sodišča. Hkrati so poslušali poročila o delu sodnikov porotnikov v minulem obdobju (žal niso vsi dosedanji sodniki-porotniki v pravem času posredovali svojih poročil!). Na nekaterih zborih volivcev pa je bila razprava o spremembi območij krajevnih skupnosti. »LITOSTROJ« in »SER- »ŠENTVID«: Ljudska od-CERJEVO«: Volivci so brez bdmika Stane Kregar in pripomb sprejeli predloženo Franc Pipan sta odgovorila urbanistično dokumentacijo, »MILAN MAJCEN« in »HINKO SMREKAR«: Med drugim so na zboru predlagali, naj bi bila severna meja stanovanjske skupViosti »Hinko Smrekar« na Ulici na jami. Ta predlog bodo poslali tudi stanovanjski skupnosti Zgornja Šiška. »DRAVLJE« in »PODUTIK«: Sprejeta je bila urbanistična dokumentacij^ s pripombo, naj bi hkrati z izgradnjo občinskega središča urejali tudi komunalna in druga pereča vprašanja v obmejnih območjih občine. Prebivalci v Korotanski ulici in v naselju Zlatek so izrazili željo, da bi se izločili iz stanovanjske skupnosti Dravlje in se priključili krajevni skupnosti Podutik. Zbor volivcev je v tej zvezi sprejel naslednji sklep: Naselje Zlatek in stanovanjska hiša na koncu Zapuške ceste (št. 111) se priključijo krajevni skupnosti Podutik. Vsa Koiotanska ulica pa se vključi v krajevno skupnost Litostroj. Na tem zboru so sprejeli še sklep, da predložijo Tajništvu za notranje zadeve, da bi postavil znake za omejitev hitrosti po Sojarjevi, Dražgoški in Vodnikovi cesti ter za vožnjo skoz Podutik. Prav tako naj bi bila omejena hitrost na Celovški cesti na območju med Zgornjo Šiško in Šentvidom, kjer je že omejena hitrost. na vprašanje volivcev na zadnjem zboru. Gradnjo trgovskega centra investirata Občinski sklad za zidavo hiš in Prehrana. Pločnik in kolesarska steza skoz Šentvid sta v gradnji. Gradnja vodovoda v Šentvidu in na Trati je v zastoju, ker interesenti niso izpolnili svojih obveznosti. Ureditev javne razsvetljave v novih Poljanah je odložena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ureditve restavracije in kavarne v stavbi avtomehanične šole ni moč uresničiti, ker šola potrebuje šolske prostore. Gradnja telovadnice se bo začela, ko bodo po prioritetnem redu za potrebe šolstva v naši občini na razpolago ustrezna sredstva. »TACEN - ŠMARTNO -GAMELJNE: Med drugim so razpravljali o gradnji vodovoda. Celotna investicija bi veljala 96 milijonov (štirje rezervoarji). Po predvidevanjih naj bi na neposredne potrošnike odpadlo 22 milijonov. Seveda so računane industrijske cene, torej bi z lastnim delom to vsoto lahko zelo znižali. Z do sedaj razpoložljivimi 3 milijoni ni bilo moč uresničiti tako velike investicije. Zato so bili občani pozvani, da sodelujejo pri gradnji vodovoda. - Občinski ljudski odbor je dal krajevni skupnosti pol milijona dinarjev. Na zboru volivcev so predlagali, da bi ta sredstva uporabili za ureditev cest v Tacnu. »Hočem T’ : ’ : ! : V petek, 29. decembra dopoldne, je v pisarni predsednika našega občinskega sindikalnega sveta občine zazvonil telefon: »Halo, si ti Jože! Poslušaj, če imaš le kaj časa, pridi v skladišče podjetja »Kurivo-prodaja« v Janševo ulico. Podjetje ima sedež v vaši občini, pa bi bilo dobro, če bi bil tudi ti na našem razgovoru s člani kolektiva. Na sestanku ugotoviti, nesoglasja med njimi in vodstvom podjetja.« Telefoniral je sekretar Občinskega komiteja občine Bežigrad. Tako so se zbrali predstavniki vodstev družbenih organizacij iz obeh občin. Sestanka pa ne bi bilo treba, če ne bi imeli prejšnji dan del osebnih dohodkov, za izplačilo katerih jamči družba. Tako so nekateri člani kolektiva napačno " tolmačili, da so v vodstvu podjetja že določili njihove osebne dohodke. Razburjenje med delavci obrata je bilo zaradji takih tolmačenj razumljivo. Vzkipelo pa je, ko so ugotovili, da ni prišel na sestanek nihče z vodstva podjetja, od katerega so za-bomo poskušali htevaii pojasnilo. Predsednik zakaj je prišlo do delavskega sveta in predsednik sindikalne podružnice sta se naenkrat znašla v kočljivem položaju, ker nista niči mogla zadovoljivo odgovoriti, zakaj ni nikogar z direkcije. Njima delavci niso pustili do besede. Direktorja, ki so ga člani tega kolektiva želeli imeti v govor na njihova vprašanja, temveč sc je že zgodilo, da jih je zavrnil, češ da jih to nič ne briga ter da naj opravljajo svoje delo. Očitali so tudi, da v vodstvu delijo gibljivi del osebnih dohodkov tudi do 50.000 dinarjev, medtem ko delavci prejemajo le od 1000 do 3000 dinarjev. Pritoževali so se, da vodstvo podjetja premalo skrbi za delavce v tem obratu. Njihova stanovanjska baraka je slabša od konjskih hlevov. Primerjava Je najbrž malce pretirana, toda v resje še sedaj brez vode in sanitarij. Na koncu so zahtevali, da vsem njihovim sestankom prisostvuje občinski inšpektor za delo, kot tudi, da jih čimprej seznanijo z načeli o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Obračajmo vso stvar, kakor koli hočemo, lahko bi jo prikazali tudi v milejši luči, toda zadnji sklep je vendarle nezaupnica vodstvu podjetja. In čemu? Najbrž zato, ker v vodstvu podjetja »Ku-rivo-prodaja« niso znali negovati pravih odnosov med ljudmi. člani kolektiva tega obrata svoji sredi, vzlic telefonskim sestanek, kjer bi morali razpravljati o delitvi čistega in osebnega dohodka. Člane kolektiva so očitno že prej vznemirile odločbe o mini-njalncm osebnem dohodku, ki so jih podjetja dolžna izdati, ker to zahteva zvezna uredba. O teh odločbah pa ni nihče razpravljal s kolektivom, da bi jim povedal, da je z njimi določen le tisti MILIJON DINARJEV ZA MuLETNA DARILA! V želji, da bi izboljšali materialne pogoje in izpopolnili opremo krožkov, je odbor za praznovanje novoletne jelke pri Občinskem odboru ZPM Ljubljana Šiška s priporočilom Občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja LMS in Občinskega sindikalnega sveta novembra lani poslal vsem gospodarskim organizacijam v občini prošnjo, da bi gospodarske organizacije v občinski sklad za novoletno jelko vložile svoje prispevke za nabavo kolektivnih daril pionirskim odredom, vrtcem in krožkom pri društvih prijateljev mladine. Tako naj bi prešli od neučin- kovitega individualnega obdarovanja otrok h kolektivnim darilom in tako ustvarjali boljše pogoje za razvijanje svobodnih aktivnosti otrok in mladine. Čeprav se je akcija začela šele konec novembra, uspeh ni izostal. Prošnji se je odzvalo 22 gospodarskih organizacij in ustanov, ki so prispevale skoraj milijon dinarjev za kolektivna darila ob novem letu. Mnogi so se opravičili. Res, časa je bilo malo, nekje za te stvari ni bilo več sredstev, nekateri so že pripravili interne proslave itd. Njihova opravičila je odbor za novoletno jelko razumel in Vedno in povsod UT*!10’ da nimamo materialnih sredstev za zap ž r°" 'n mladine v njihovem prostem času.i r?di tega se tudi ne razvijajo svobodne aW iV1 P*onirskih odredih, društvih prijateljev rt1' ‘n v vrtcih. !§3S*«*s£ ^Jstva «?, ^f011 in mla-JrPnem . a razdeli e-2Voletno w"ku odb°-* vseh ie‘ko 'n predli lK bil,, !?teresiranih-Ptezni ? število otrok J^ateiie,?1' vrtcu ali flobiu ^v Gladine. Tn-l.-!8.mnrSkl odredi 7 miaclln<(KHL„in društva din. TO- fyvna da*.?00'500 din. m tka- str, ki so jih SPODRSLJAJI Odborniki sprašujejo, namesto da bi odyovarjali Pred zadnjimi zbori voliv- Ljudski odborniki Ludvik postavljali vprašanja, na- in sestanki kluba odhorni- eev so bili sestanki krajev- Jurič, Franc Grad, Anton mesto da bi odgovarjali na kov so pogoste priložnosti, nih organizacij SZDL. Na Krče se niso udeležili se- vprašanja volivcev. da si odborniki naberejo sestanke so bili vabljeni tudi stanka, niti zbora volivcev. Takšno opravljanje svojih gradiva za nastop na zboru vsi ljudski odborniki, da bi v Guncljah je 9 ljudskih dolžnosti najbrž ni samo volivcev. Zato je molk. še se tako pogovorili in pripra- ouuorr,1K°v- Zbora volivcev spodrsljaj. To je razburljiva bolj pa abstinenca zborov vili na bližnje zbore voliv- 80 Se sicer ud(‘leži,». vendar resnica, ki mora biti voliv- volivcev, nerazumljiva in v c . / _ »ta v razpravi sodelovala le ceni dober poduk. Vsem od- najostrejše kritike vredno ® “vn, nl' '»ameij- Valentin Cedilnik in Rafko bornikom so odprta vrata neodgovornost ljudi, ki so Rašici pa se odbor- Prcmožc. Drugi so med raz- občinske administracije, seje jim volivci najbrž zadnji« odzvali vabilu, pravo ali molčali ali pa so občinskega ljudskega odbora zaupali. nah in niki niso upa, da ga bodo v tem letu ko bo pričel zbirati sredstva že prej, podprli. Prav je, da širšo javnost seznanimo, koliko sredstev so prispevale posamezne gospodarske organizacije in ustanove. LITOSTROJ 235.000 din, SLOVENIJA VINO 14B.500 din. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA SISKA 70.000 din. Občin skl odbor SZDL 50.000 VARNA DEKORATIVNIH NIN 50.000 din, PIVOVARNA ,« ' 1902 ni-ripli UNION 50.000 din, SKIP 50.000 1 Odredi „ , rcj, din, IINITAS 40.000 din, AVTO- V Pri ja«-,. ’ VrlCl Jn temna 40.00« din. l.tuhljana %ia , Jev mladine, TRANSPORT 40.000 din, LEK i j 1Z tCga Sklada SO 30.000 dim pi.utal 20.000 din, 1‘n miadini , ‘aa’ 80 AOROSTROJ 20.000 din, EMBA- jjh m> V Veliko i.irka 20.non din, alko is.oflo $ le^0 j.D0d° uporab- kakorkoli pripomogli k tako uspešni izvedbi praznovanja novoletne jelke in tako bogati obdaritvi, iskreno zahvaljujejo in obljubljajo, da bodo vse, kar jim družba v kateri koli obliki daje, čuvali, polno in koristno izkoriščali in se pri tem vzgajali v zavedne člane naše stvarnosti. pozivom na ta prvi sestanek ni bilo. S teni pa je bila, kot kaže, mera polna, kajti celoten kolektiv je sklenil, da vodstvu odpove poslušnost. Naslednji dan je bil precej razburljiv sestanek. (Kot smo že omenili, so se ga udeležili tudi zastopniki občin). Toliko očitkov verjetno že dolgo ni bilo izrečenih na račun vodstva in — vzlic prisotnosti direktorja — ni teh očitkov nihče povsem ovrgel. Slišali smo celo, da prejšnji dan direktor zato ni prišel na sestanek — menda po lasfni izjavi — ker je deževalo in je na trolejbusih gneča (!). No, pred dnevi smo slišali tudi drugo plat zvona, češ da se je direktor tistemu, ki mu je s prvega sestanka telefoniral, opravičil, da zato ne more na sestanek kolektiva, ker ima sestanek šolskega odbora, razen tega pa tudi dežuje (!) Člani kolektiva so pripovedovali, da tudi šef komerciale ne najde časa za od- IZ OBČINSKEGA nabiralnika Odgovori na vprašanja volivcev Posredujemo nekaj odgovorov na vprašanja na zborih volivcev v Vodicah in v volilnih enotah Gunclje, Sta-nežiče, Medno, Vižmarje in Brod: Zakaj je iz seznama okrajnih cest izključena cesta Vodice—Bukovica—Mengeš in prenesena v občinsko pristojnost? Po sklepu Okrajnega ljudskega odbora se je dosedanja uprava za ceste spremenila v gospodarsko samostojna podjetja. V tej zvezi je bila na novo opravljena registracija teh cest. Sprememba za to cesto najbrž ni izjemna. Na tem zboru je bil izrečen tudi očitek, da so ceste na tem območju slabo vzdrževane in da so najbrž sedaj še slabše. Bivša občinska din, OPEKARNA VODICE, fL I TKTM.TIPMT T^TMTT VT j r> T-»Z~»T-V Pa tudi leta mada, zvezda in KOLONiAi.E li^f^bljena inS d-l «dnMrs&aZ T stvari družnim ZRMK. taoniHi . ter>e. Cici- Tako Je bilo skupno zbrano tčin» , *h mladinn v sklad zn novoletno Jelko «' > kakor InHi "75.500 dinarjev. Vsa ta sredstva lUdl Vsl so bila razdeljena pionirskim *lajo un° Z mla-odredom, vrtcem in društvom (tln, v svobodnih nrllnteljev mladine zn nnkup s 1 sO Vsem L' kolektivnih daril, za nadaljnje r n’ kl *<> Pripravljalna dela za ureditev ljubljanskega prometnega vozla so v polnem teku. Kolektor ob Celovški cesti so vgradili tudi pod železniške tire na progi Ljubljana—Sežana, uprava za ceste ni imela dovolj ljudi niti ustreznega orodja. Ta nekdanja občinska uprava se je združila s podjetjem »Mozaik« v podjetje »Komunala Šiška«. Po programu bo to podjetje nabavilo ustrezno mehanizacijo in bo lahko uspešneje skrbelo za te ceste.« Kaj je z gradnjo vodovoda Vodice-Mengeš? Vodovod je v gradnji. Občinski ljudski odbor je Vodni skupnosti dal 4 milijone Kaj je z obnovo oziroma popravilom mostu v Mednem? Občinski ljudski odbor je že minulo leto mislil na rekonstrukcijo mostu. V proračunu občinske uprave za ceste je bil predvidni 1 milijon sredstev. Rekonstrukcijo naj bi opravili skupaj z občino Medvode, saj most v večji meri uporabljajo prebivalci te občine. Občinski ljudski odbor Medvode je obljubil sredstva, vendar do danes še ni uresničil te obljube. Most raziskuje Zavod za raziskavo materiala in bodo konec februarja znani rezultati. Kako je z vodovodnim omrežjem Vižmarje-Brod? Mestni vodovod bo vgradil večje cevi in vključil celotno omrežje na omrežje Mestnega vodovoda. Pionirji iz Zg. šiške za pionirje iz potresnih predelov Tudi podmladkarji RK na osnovni šoli v Zgornji Šiški so se takoj vključili v nabiralno akcijo za ponesrečence ob potresu v Makar-ski. t 4 Šišenski razgledi Prek uvodnih ovir do samostojne vzgojne ustanove mostojno uveljavljanje šol še osebnih dohodkih pa naj •' odločneje terja večje sodelo- uveljavi načela za razdelitev vanje prosvetnih delavcev, sredstev za osebne dohodke, da bi tako v stalnem stiku, Po oceni sedanjih pravil-ob izmenjavi izkušenj čim nikov ugotavljamo dve sla-uspešnejše opravili odgovor- bosti: v nekaterih šolah so ne naloge. preveč dosledno upoštevali Danilo Zbrizaj je v svojem pravilnike gospodarskih or-Vporočilu med drugim govo- ganizacij, nekateri pravilniki ril o pravilnikih o delitvi so preveč komplicirani, vse-osebnih dohodkov. Dejal je, bujejo računske formule, ki da vsaj do marca izdelamo jih nihče, razen sestavljavca, te pravilnike. V tem času pa ne razume, bo tudi znana masa sredstev, Predsednik občinskega ki jih bo moč uporabiti za ljudskega odbora Janez Ne-šdlstvo. Pri sestavi pravilni- dog je v razpravi dejal, da so kov morajo kolektivi upošte- sredstva za šolstvo, ki prite-vati, da si morajo na osnovi kajo po današnjih zakonskih nek iterih okvirnih družbeno predpisih, premajhna za za-pravnih navodil ustvariti dostitev vseh potreb v šol-lastno notranjo' zakonodajo stvu. V minulem letu so go-in zato »prepisovanje« pra- spodarske organizacije odva-vilnikov ne vodi k cilju, jale za ta del njegove repro-Pravilnik o delitvi sredstev dukcije 4 %> bruto osebnih za osebne dohodke je le se- dohodkov. Tako se je v sklad stavni del pravil šole, hkrati za šolstvo steklo 86 milijonov pa mora temeljiti na pravil- dinarjev, medtem ko so bile niku o delitvi skupnega do- potrebe sklada za šolstvo prihodka. Ali drugače rečeno: bliž.no 320 milijonov dinar-sprejeti je treba pravilnik, ki jev. Ce primerjamo te števil-bo od sklada za Šolstvo dob- ki (razlika gre iz občinskega Ijena sredstva razdelil na ma- proračuna), moramo ugoto-terialne stroške, sklade ter na viti, da so sredstva, ki so na-osebne dohodke. Pravilnik o menjena za ta del potrošnje, - Hill Dom počitniške skupnosti v Kranjski gori. Prijetna postojanka za oddih v senci plani, prav tako pa so v njej številni seminarji organizacij iz naše občine dejansko mnogo prenizka. Sedanja delitev dohodka je vse prej kot ugodna za občino. V pričakovanju vsklaje-van ja te delitve pa moramo na občini skrbeti, da bomo kljub temu zadostili osnovnim potrebam šolstva. Omenil je, da razmišljamo o ideji, da bi v gospodarstvu povečali dopolnilni proračunski prispevek za nekatere kategorije uslužbencev. Prav tako je poudaril, da je šola in življenje v njej del občinske skupnosti, da smo vsi odgovorni za gospodarjenje s sredstvi in da moramo skupno in objektivno razpravljati o delitvi ustvarjenih sredstev. Lahko razdeljujemo toliko sredstev, kolikor jih ustvarimo. Naša skupna stvar pa je, da jih najbolj razumno razdelimo. V tem je tudi spremenjena vloga prosvetnega delavca, ki ni več le od države plačan uslužbenec, temveč res aktiven člen v samostojnem življenju komune. Zaključek večerne politične šole V začetku oktobra je 36 slušateljev mladinske politične šole začelo s poukom. Sola ima namen vzgojiti kader za mladinske aktive. Program šole zajema vsa aktualna vprašanja naše družbe, od politične ekonomije prek samoupravljanja do družbenega dogajanja v svetu. Različna izobrazba slušateljev, saj so študentje, dijaki in učenci v gospodar- stvu, ni vplivala na uspeh šole. Slušatelji so šolo vzeli resno (bolj kot lani), kar dokazuje obisk in kakovost seminarskih nalog, ki so jih slušatelji pisali ob zaključku šole. Solo je končalo 29 slušateljev. Naloga aktivov je, da vključijo absolvente mladinske politične šole v delo, tako da znanje, pridobljeno v mladinski politični šoli, ne bo splahnelo. Klubi - sodobna oblika dela V naši komuni imamo tri Svobode in pet prosvetnih društev. Poleg navedenih pa je aktivno kulturno-prosvet-no delo tudi na vseh šolah in zavodih. Vsa društva so v veliki meri upravičila svoj obstoj, večina izmed njih je prisluhnila hotenjem širokega kroga ljudi, medtem ko se jih je manjše število zaprlo v ozek krog, zato tudi aktivnost v takih društvih popušča. Dejstvo je, da klasični način dela v našem kulturno-prosvetnem amaterizmu ne bo mogel več dolgo uspevati, ker ga izpodrivajo nove privlačnejše oblike dela. To je klubska dejavnost. S tem v zvezi se pred prosvetno društvo nujno postavlja vprašanje ustanavljanja klubov in klubskega življenja v njih. V naši komuni že zadovoljivo delujeta kluba v Bukovici in Šentvidu, nujno pa jih je ustanoviti v Vodicah, Skaručni, Tacnu, Gameljnah, Dravljah, Zgornji in Spodnji Šiški in morda še kje. Razumljivo je, da se bodo morala društva tesno povezati z družbenimi organizacijami na terenu in tesno sodelovati pri oblikovanju klubskih programov. Programi dela v društvih bodo morali biti vsekakor vsklajeni s hotenji širokega kroga ljudi in vsebinsko prilagojeni naši družbeni stvarnosti. Le skrbno izdelani programi nam zagotavljajo množičnost. Novo porajajoča klubska dejavnost pa ne sme zatreti dejavnosti vseh ostalih obstoječih sekcij v društvu, marveč je treba njih program dela vskladili s celotno programsko politiko društva. Popravek Prosimo, da nam oprostite, ker se nam je v zadnjo Številko vrinilo nekaj neljubih napaki V članku »Pred jutrišnjo podobo naSlh naselij« smo pomotoma zapisali, da se bo novi del CelovSke ceste vrnil na staro traso namesto pri podjetju »Šport oprema« pri podjetju »Slovenija Šport«. V članku »Kaj Je novega v naSi občini« pa smo napačno obvestili bralce o naslednjem: Zapisali smo, da se v občini uspeSno razvija akcija za gradnjo družinskih lesenih montažnih hiSIc z lokacijo v Dravljah, Šentvidu in Medvodah. Pravilno pa gre za sedaj le za željo Litostroja, da bi na ta način reševal stanovanjsko vprašanje svojih delavcev. O tem pa Se niso sklepali pristojni organi. Razgovor > aktualni temi Ekonomske cene v vrtcih? Komisija za vzgojno varstvene ustanove pri Svetu za Šolstvo ter Svet za varstvo družine in otroka ObLO Si&ka sta na eni izmed svojih zadnjih sej razpravljala o prehodu otroških varstvenih ustanov na ekonomsko poslovanje. S tem so začeli razpravo, ki jo bodo izza vrat občinskih prostorov prenesli tudi med občane, na sestankih sekcij Socialistične zveze. V tej široko zasnovani razpravi naj bi izoblikovali dokončno stališče, kaj storiti v zvezi s tem vprašanjem. Ugotovljeno je, da so starši mnogih otrok, ki so v teh varstvenih ustanovah, v dobrem gmotnem položaju. V takih primerih najbrž ne moremo govoriti, da so ti otroci oziroma starši upravičeni do družbene podpore. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so naše otroške varstvene ustanove prenapolnjene ter da ostajajo prepuščeni ulici prav tisti otroci, ki so mnogo bolj potrebni varstva, tako zaradi slabih gmotnih razmer v družini ali pg zaradi vzgojne zanemarjenosti. Ce tako obravnavamo vprašanje, tedaj v resnici nima nobenega pomena, da daje družba še vnaprej denarno pomoč vsem brez razlike ter tako dviga standard tudi tistim, ki imajo visoke dohodke. Pri tem pa ne moremo zadovoljivo urediti vprašanja rentabilncjšega gospodarjenja, niti smotrnejšega in predvsem pravičnejšega izkoriščanja zmogljivosti teh ustanov. Oba organa zato predlagata, da uvedemo v otroško varstvenih ustanovah ekonomsko ceno. Socialna zdravstvena komisija pri stanovanjski skupnosti ter Svet za varstvo družine pri ObLO pa naj bi ugotavljala, katerim otrokom jo treba zagotoviti podporo družbe, ker njihovi starši zaradi slabih gmotnih razmer v družini ne bi zmogli plačevati povišane cene, njihovi otroci pa so potrebni varstva. V skladu a številom otrok, ki jim je potrebna pomoč družbe, bi občina tudi povečala vsoto, namenjeno za kritje njihovih stroškov v varstvenih ustanovah. S tem pa bi tudi dosegli, da bodo te ustanove , začele smotrneje gospodariti, ker bodo natančno vedele, s kakšnimi sredstvi razpolagajo.