Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 88. Izven Ljubljane 8 vin. \ uniiijant. v oelek, 18. aprila 1913.
Leto XL1.
s Velja po pošti: SS
Za oelo leto napre] . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1'70
= Sobotnt. izdaja: =
za celo lete ....... T—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9 — za ostalo Inozemstvo „ 12'—
Enostolpna petltvrBta (72 mm): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Prta oznanili, zativals. osmrtnice itd.:
enostolpna petitvrsta po 18 Tla.
■ ■ Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl ne. delje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red,
ifcsr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne a= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olltlčen list za slovenski narod	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Preosaova hišno - najemninskega davka.
(Dr. V. Gregorič.)
I.
Sedanja postava hišnega davka v Avstriji sloni na patentu iz leta 1820 in 1849, posameznih naknadnih zakonih, različnih, pred ustavno dobo obstoječih dvornih dekretih in instrukcijali. Umevno jetedaj, da so bili nazori davčne dolžnosti v navedeni dobi popolnoma drugačni, kakor sedaj, ko je skoro .100 let minulo, odkar se je položil temelj hišnemu davku v Avstriji in da so socialne razmere naše hitro napredujoče dobe skoraj diametralno nasprotne predstoletni dobi. Leta 1819. se je raztegnil hišno - najemninski davek tudi na ona mesta in kraje, kjer jc vsaj polovica vseh stanovanjskih prostorov v najemu. Do leta 1881. je prispel liišno-najemninski davek od 16% na IffUlo, oziroma od 12"o na 20%. Postava iz leta 1896. o osebni dohodnini dovoli 125% popusta od državnega hišnega davka kot kompenzacijo, ker se je dohodek poslopij vštel v dohodek, pod-vršen osebni dohodariti. Za vzdrževanje poslopja se odtegne 15% v Ljubljani, v ostalih krajih Kranjske pa 30-'« od brutto-dohodka hiše. Občinske in deželne doklade sc računajo od polnih 26«/»*•, oziroma 20%. Zakon z dne 25. marca 1880. jc določil 12 let davčne prostosti za vse nove stavbe enako. V V tem času se pa mora plačevati 5% državni davek ocl davka prostega dohodka hiše; vse doklade se pa predpisujejo od hišnega davka, ki bi moral bili predpisan, ako bi ne bila hiša davka prosta. Oprostitev je tedaj le navidezna. Nemogoče je prenašati neizmerno visoki hišni davek, ki sloni na zastarelih, skoraj stoletnih določbah in je zahteva hišnih posestnikov v Avstriji popolnoma opravičena, če zahtevajo duhu časa primerno preosnovo hišnega davka. Tako visok najemninski davek, kakor v Avstriji, nc obstoja v nobeni drugi državi. Avstrija mora že enkrat slediti zgledu drugih kulturnih držav glede enakomernega in sorazmernega obdavčevanja. Moderno obdavčevanje zahteva direktno obdavčevanje dohodka hiše, na drugi strani pa stanujočo stranko. — Preosnovo našega hišno - najemninskega davka pa si moremo misliti le na ta način, da sc
LISTEK.
Gora Hlos, republiko menihov.
Potopisna črtica z balkanskega polotoka.
Spisal N. vitez pl. Gutmansthal. — Poslovenil K. Čik.
(Dalje.)
Pogled z morja na Ilagijo Ano jc dražesten. Zopet mnogo čednih, slikovitih hišic, katere se ti zde kot lasta-vičja gnezda, prilepljena na skalnato pobočje, in ki napravljajo zelo originalen vtis.
Po kratki vožnji smo zagledali pred seboj celo vrsto prelepih in pre-mogočnih meniških gradov južnega atoškega obrežja. Najpreje Sv. Pavel, ki stoji nekoliko bolj oddaljen od brega na složni višini in izgleda vsled tega tem impozantnejši. Značaj gradu jo v tem samostanu, ki ga nadkriljuje mogočen stolp s strešno ograjo, prav posebno izražen. Sploh so samostani, ki se mi sedaj kažejo na tem vzhodnem delu južne polotokovc obali, temnejši, manj pisani in imajo bolj brambeno zunanjost, kot oni na severni obali, kakor so tudi morski bregovi tukaj manj
izpremeni dosedanji zastareli dohodninski davek v čisti davek resničnih osebnih dohodkov iz poslopij in se vrši zvišanje doklad, ne da bi bil državni davek tangiran. Najemnina sc ravna po sledečih sestavkih:
1.	Obresti zgradbenih stroškov in kapitala za stavbni prostor.
2.	Vzdrževalni stroški .
3.	Davek, kateri pa tvori v Avstriji radi izredne visokosti precejšen del vse najemnine.
Posestnik bi torej moral davek plačevati lc od obresti stavbe in bi se sedanja najemnina precej znižala kot taka. Doklade bi se pa odmerile od najemnine kakor vodarina in gostaščina, da bi vsaka stranka vedela, koliko ima plačevati v slučaju zvišanja doklad, in bi vsaka prevalitev na stranke ali najemnino odpadla in s tem tudi vsako zvišanje najemnine čez zvišanih doklad.
Ideal obdavčevanja bi bil progresivni dohodninski davek, da se vsi dohodki sumarično obdavčijo. Temeljite izpremembe sedanjega zastarelega obdavčevanja bi bile sicer potrebne, a za to imamo finančno ministrstvo, da taka vprašanja proučava. Pri naših razmerah pa ni niti misliti na kako moderno ureditev. »Malega« finančnega' načrta sc še lotimo, čc jc pa le količkaj »večji«, pa opešajo moči.
Znižanje hišnega davka jc pa tudi v interesu vsega prebivalstva. Stanovanje je najvažnejša potreba kulturnega življenja. Vsled izredno visokega hišnega davka v mestih jc pa stanovanje v obče tako drago, da si zamorc le gmotno dobro situirani človek privoščiti sedanji kulturni stopnji človeštva primerno stanovanje. Pri delavstvu, malem obrtniku, nižjem uslužbencu je to izključeno in zadovoljiti sc mora po navadi z c n o sobo, v kateri se vrši vse družinsko življenje. Kolikokrat se pa sprejemajo še gostači obeh spolov. Da pri tem trpi morala in higijena, mi ni treba dokazovati. Morebiti utegne kdo ugovarjati, da so to lc posamezni slučaji. A statistika nam dokazuje, da ima skoraj polovica vseh stanovanj v Av-striij po c n sam prebivalni prostor, vlada je žc skušala z raznimi olajšavami in podporami tem nedostatkom priti v okom. A vse to ni nič pomagalo, stanovanjska mizerija jc v mestih vedno večja in se ne bo nikdar odpravila, čc se ne reformira izdatno hišni davek, ker ravno nižji sloji ječe pod težkim bremenom visokega hišnega davka, da morajo vsled tega plačevati tako viso-
ko najemščino, ki pa bode še vedno rastla, kajti dežele in občine potrebujejo vedno več sredstev za izvrševanje njih kulturnih in socialnih potrebščin. Deviza naša mora pri vsaki reformi davka razbremeniti kolikor mogoče nižje sloje kot davčno in gospodarsko slabeje, razbremeniti kolikor mogoče imobilno posest, pritegniti pa mobilni kapital, ki je povsod, ne samo pri nas, v primeri z imobilskim kapitalom veliko premalo obdavčen. Rešitev tega vprašanja ni stvar političnega stran-karstva, rešitev tega vprašanja je eksistenčno vprašanje vsega prebivalstva, kajti lc spoznanje, da smo v gospodarskih rečeh eden na drugega navezani, in da noben stan ne more brez drugega živeti, nas bode privedlo do zažčljene-ga cilja.
Spor med Sriiiio in Biiissrilo.*
Od našega poročevalca.
Belgrad, 16. aprila.
»Slovenec« je bil prvi list, ki jc avtentično objavil, da Srbija ne bo izvršila. določb pogodile o razdelitvi osvojenih teritorijev. Že preje sem vas na podlagi absolutno točnih informacij obvestil, da imajo mesta Bitolj, Vcles, Prilep, Ohrid in druga mesta na desni strani Brcgalnice in Vardarja ostati srbska ter sem obenem tudi navedel razloge, ki opravičujejo tako postopanje Srbije.
Mojc informacije niso bile demontirane, dasi niso bile po volji meroclaj-nim činiteljem, ker je to predmet, o katerem se jc; v krogih odgovornih politikov v Srbiji vse doslej lc nerado govorilo. (Mimogrede omenim, da je te kroge jako nemilo zadelo odkritje dr. Daneva v »Slovencu« o bodoči meji.) Srbija je šla v vojno s trdno voljo, cla lojalno izpolni določbe pogodbe. Ko se pa tekom vojne druga pogodbena stranka ni držala pogodbe, je srbska vlada smatrala, da je s tem tudi sama odve-zana svojih obvez. Ko jo bulgarska vlada zahtevala v pogodbi ncpreclvidjeno srbsko pomoč za osvojenje Odrina, ji jc
* To informativno poročilo in enaka tako od srbske kakor ocl bulgarske strani prinašamo seveda, ne cla bi sami zavzeli- stališče pro ali contra. Sicer pa prihaja danes iz Sofije precej verjetno poročilo, da se Srbija in Bulgarija radi revizijo pogodbe žc pogajati in hočeta svoj spor mirno poravnati. (Opomba uredn.)
. . _________ / .'.	'.._ iv:
srbska vlada z obema rokama prišla nasproti. Dala ji je tedaj in kasneje vse, kar je zahtevala, da bi ji kazneje lahko s polnim pravom rekla: Bulgaiv ski pustimo vse, kar je zavzela z lastno silo in našo pomočjo, — toda tudi nam ostane vse, kar smo zavzeli z lastno močjo, brez njene pomoči ali kogarkoli tuje pomoči.
Moje informacije so se izkazale na las točne. Danes jih jc odkrito potrdila tudi srbska vlada. Vladno glasilo »Samouprava« prinaša danes za današnji čas jako značilen iu vrlo zanimiv čla-< nek, ki tistemu, ki ga pazno čita, mno^ go pove. Članek nosi naslov: »Državne pogodbe«. Tu se s pozivom na svetovne avtoritete konstatira, da ni le ničesar nemoralnega, marveč da je celo jako pogost slučaj, da se državne pogodbe no izvršujejo, da se morejo enostransko odpovedati: Nato se prvi pot brez ovinkov odkrito prizna, da se s srbske strani želi in zahteva revizija pogodbe.
Na podlagi absolutno zanesljivih informacij bi vam mogel povedati še nekoliko več. Srbija Bulgariji n c bo odstopila n i t i p c d i zemljišča, katero je v Makedoniji zasedla. Tega ne bo storila ne na ljubo obstoju blakanske zveze — na katero se sicer tukaj polaga velika važnost —, pa tudi nc tedaj, ako bi stalo na kocki šc mnogo več. Srbija in tisti, ki jo danes vodijo, je odločena, da-z orožjem v roki brani osvojene kraje — bodisi pred Bulgari, bodisi pred komurkoli drugim. Z bolestjo v duši vas lahko obvestim, da bo Srbija preje začela, vojno 7. B u 1 g a r i j o , nego da bi ji brez krvi odstopila ono, kar je sama s krvjo zavzela.
In zakaj?
To danes srbska vlada brez ovinkom pojasnuje v svojem glasilu, kjer pravi: cla so se razmere potem, ko je bila pogodba žc sklenjena, znatno izpremenile na korist ene pogodbe stranke (Bulgarske), in sicer z dobrim delom ravno vsled sodelovanja druge pogodbene stranke (Srbije), ki je to storila nc samo v kolikor ji je nalagala formalna obveza v pogodbi, marveč v glavnem elelu iz svoje dobre volje, vsled širokega pojmovanja skupnih zavezniških koristi.
»Dejstvo je,« tako pravi vladni list dalje, »da bi balkanska zveza ne bila mogla doseči svojega uspeha, da bi nc bila mogla popolnoma zmagati skupnega sovražnika, ako bi bila Srbija
nobene umetniške veljave. Postavi sta stilizirani in obraza trda in brezizrazna. Oba pečata, ki se nahajata zgoraj teksta na desni in levi, imata popolnoma obliko in debelost navadnih velikih bizantinskih zlatov in način, kako sta z močnimi svilenimi nitmi na pergamentu pritrjena, se mi je zdel iz novejšega časa. Najčudovitejše na celem je izredni ohranitveni stan. v katerem je ta nad pet stoletij stara listina.
Ko sem bil zadostil v tem oziru svoji radovednosti, so me peljali po drugih prostorih: v cerkev, knjižnico, refektorij; v poslednjem je bilo nakopičenih silno mnogo hlebčkov svežega kruha, izmed katerih sva dobila z dra-gomanom vsak po en komad za spomin.
Po tretji uri smo sc poslovili in šli doli k pristanu, kjer smo stopili v čoln, ki naj bi nas popeljal v Simopctro. V. čolnu sem izvlekel svojega popotnega brašna, obstoječa iz sira, ene pušice gnjatine konserve in nekoliko čokolade. kar sem razdelil mecl nas vse, zraven še kruha, ki smo jih dobili na Sv. Dioniziosu, in požirek konjaka, pa smo lahko potolaženi in zadovoljeni zrli prihodnjim dogodkom nasproti.
Po dobre pol ure trajajoči vožnji je moj čoln zapeljal v pristan Simončtre.
prijazni in obraščeni, zato pa silno romantični.
Za Sv. Pavlom se prikaže Sv. Dio-nizios, Sv. Gregorios in v ozadju se vc-ličastveno dviga vse druge presegajoče, Simopetra.
Prenehalo jo deževati in junijsko solnce sc je zmagovito in gor-ko prikazalo. Čeprav je bila ura žc ena, sem se vendar nadejal dobiti v samostanu Diouizios kosilo in sem želel videti zlato bulo trapezuntskega cesarja, komnena Aleksija, katero popisuje Fallmeraycr tako obširno in zanimivo.
Sv. Dionizios leži na strmi skali 'nad morskim bregom. V desetih minutah sem bil priplezal po strmi poti do samostana. Bil jc prvi cenobiški samostan, v katerega sem stopil. Sprejet sem bil čmerno od nekega skrajno neprijaznega meniha, kojega obraz je ka-zil grd madež; toda ko sem bil pokazal, kot navadno, svoje okrožno priporočilno pismo, je prišel drug menih, ki je ravnal z menoj s tradicijonalno atoško ljubeznjivostjo. Dobili smo črno kavo in gliko, borno kosilo za lačne želodce! Takoj sem rekel: Prišel sem, ker želim videti zlato bulo cesarja Aleksija tra pezuntskega. Nad tem je zelo osupnil dobri menih, češ, ta bula se ni še nikoli tujcem pokazala, na kar sem odvrnil, cla to nc more biti res, ker sem bral
njene obširne opise v knjigah tujih jezikov. Potem so prišle šc nekatere težave, toda ker sem še nujneje prosil, naj mi dajo pogledati to dragoceno listino, češ, saj ne bodem iz nje nič prepisal, niti se jc le dotaknil, sc je menih oddaljil, rekoč, da treba sklicati sejo v svrho razgovora o moji želji in cla bo videl, kaj sc cla narediti. Sedaj sem čakal dolgo časa, vedno pričakujoč, da bom dobil kaj jesti, toda zaman!
Naposled po dolgem čakanju je prišel zopet prejšnji menih v spremstvu drugega, noseč zavoj. Iz prav posebne milosti da so mi bili izprosili dovoljenje videti bulo iu sedaj jo prinašata semkaj. Ko so bili mnogobrojni papirji, v katere je bila zavita, odstranjeni, se jc prikazala dragocena listina v svojem zelenkastem ovoju. Navzlic predidočim velikim težavam seni sedaj smel precej poljubno z n jo ravnati. Ista je zelo dolg (Fa11merayer pravi, šestnajst čevljev in poldrugi čevelj širok) zavoj iz tankega pergamenta, docela s približno tri centimetre dolgimi, meni lajiku nečitljivimi pismenkami popisan. Cesarjevo I ime, ki se večkrat v tekstu ponavlja, je i pisano vedno z zlatimi črkami. Podobi I Irapenzuntškili veličanstev Aleksija in Teodore sta precej kosmato napravljeni miniaturi, ki sta zavoljo kostumov I in rabe barv zelo zanimivi, a nimata
striktno vršila samo svoje formalne obveze v pogodbi.«
Balkanska zveza je uspela ravno zato, ker se Srbija ni striktno držala obvez. Ravno tej pomoči, do katere po pogodbi niso imeli nobene pravice, se imajo Bulgari zahvaliti, da so prodrli do vrat Carigrada in zavzeli celo Tra-kijo, mnogo več nego se je predvidelo, ko se je sklepala pogodba o medsebojnih mejah.
Najuglednejši politični činitelji, ki imajo močan vpliv na tok političnih poslov v Srbiji, so vašemu dopisniku izjavili to-le:
»Pogodbo, na katero se sedaj sklicujejo Bulgari, da bi nam odvzeli drago plačane sadove naših sijajnih zmag, so Bulgari sami uničili, ko so od druge pogodbene stranke zahtevali nekaj, kar jim ona ni bila dolžna storiti. Pogodba je že izpremenjena, in sicer po želji Bulgarov.«
»Samouprava«, ki ne priobči niti vrstice, predno ni dal svojega blagoslova Pašič, gre danes še dalje in trdi:
»Dejansko je dosedanja praksa sama izpremenila pogodbo med Srbijo in Bulgarijo. In prva izprernemba se je izvršila po želji in na korist Bulgarije. Pa ni ostalo samo pri tej eni izpremem-bi, v istem zmislu in v istem pravcu« — to je na korist Bulgarske in na škodo Srbije.
»Ako se torej,« tako se dalje glasi inspirirani članek, »s srbske strani želi in zahteva revizija pogodbe, — ni to ničesar nenavadnega ali proti zvezi naperjenega. Nasprotno, vse dosedaje postopanje Srbije eklatatno dokazuje, da ona želi. da so zveza vzdrži ter tudi dela v korist zveze. Toda prvič: želja, da se zveza vzdrži, da bodi stalna in na čvrstih nogah — mora biti na obeh straneh; drugič: obe pogodbeni stranki morata v zvezi imeti zavarovane svoje bistvene in življenjske koristi. Če naj zveza obstane in se razvija, je treba, da je za obe strani vsaj približno enako koristna. Zveza ne sme eno stran postavljati v slabši položaj nasproti drugi in le drugi strani dajati levjih deležev koristi, ki jih nudi zveza.«
Nato »Samouprava« polemizira proti trditvam dr. Daneva in bolgarskih časnikov, da so makedonski Slovani Bulgari, in danes prvič, odkar izhaja, pobija bulgarske trditve, sklicuje se na zunanje avtoritete; nasprotno je res: makedonski Slovani so Srbi.
»Vsi kulturni slovanski spomeniki f Makedoniji so— z jako redkimi izjemami — srbskega izvora. Ravnotako vsi narodni običaji. , _ »Tudi ta razlog o narodnosti ma-kVd on škili Slovanov ne govori torej nemalo v prilog absolutnosti načela »pac-ta sunt servanda«. Tudi ta razlog se ne protivi reviziji pogodbe.
Sicer bi ta razlog — ko bi tudi bila resnična bulgarska trditev, da so makedonski Slovani Bulgari -— bil za Bulgare same neugoden, ker bi po tem razlogu morali dober del Trakije in celo obal Egejskega morja pustiti — Turkom.«
Ta ton vladnega lista je vzbudil tu veliko .pozornost, saj je odmev razpoloženja vsega srbskega naroda. Obenem potrjuje stališče, ki ga jo srbska vlada zavzela, vse to, kar sem vam o razvoju te stvari že davno tega poročal.
Bslkooski dogodki.
PREMIRJE SKLENJENO, PRELIMINARNI MIR PRED DURMI.
Pariz, 18. aprila. Bulgarska vlada je 14. t. m. dala vrhovnemu poveljstvu armade nalog, da ustavi sovražnosti. S tem je premirje perfektno, ne da bi se tozadeven protokol podpisal. Bulgarija je sovražnosti ustavila, ker je bila obveščena, da je neka velesila tripelen-tente predlagala mednarodno brodov-no demonstracijo pred Carigradom, ako bi Bulgari proti temu mestu mar* širali in ker hoče dokumentirati pred Evropo svojo miroljubnost. Sklep miru je blizu. Balkanske države izvzemši Črnogoro bodo mirovne predloge vele« sil sprejele. Velesile bodo nato svojo mediacijo v najkrajšem času Izvedle, tako da se bo mogel preliminarni inir v kratkem skleniti.
London, 18. aprila. (Reuter.) Velesile so se zadnje dni zelo prizadevale, da se pri Čataldži sovražnosti ustavijo. Dasi se ni podpisal protokol, vlada na bojišču zdaj dejansko premirje.
Carigrad, 18. aprila. (Oficielno.) Med bulgarskim in srbskim armadnim vodstvom se je ustmeno sklenil sledeči dogovor:
1.	Sovražnosti pred Čataldžo in Bu-lairom se do 23. t. m. ustavijo.
2.	Če se do tedaj ne sklenejo mirovni preliminariji ali mir, se premirje lahko dogovorno podaljša.
3.	Obojestranska komisija določa nevtralno cono za obe armadi.
i. Če se sovražnosti zopet začno, se morajo obojestransko 48 ur preje naznaniti, začenši od 8. ure zvečer, ko se je ta dogovor sklenil.
5. Med premirjem turško brodovje ne bo oviralo oskrbovanje bulgarske armade od saroškega zaliva do črnega uiorja.
XXX
BULGARIJA, SRBIJA IN GRČIJA SPREJELE MIROVNO POSREDOVANJE.
Soiija, 18. aprila. Včeraj popoldne jc srbska vlada naznanila, da sprejme zadnjo mirovno noto velesil. Isto je izjavila Grčija. Samo Črnagora ni še odgovorila. Danes bodo zavezniki Črnogoro obvestili, da so mirovno posredovanje velesil sprejeli in jo pozvali, naj se temu koraku pridruži.
MIROVNA KONFERENCA.
Sofija, 18. aprila. Danev odpotuje v kratkem v London, ker se začno zopet mirovna pogajanja s Turčijo.
ODŠKODNINA ČRNIGORI SPREJETA V OBLIKI POSOJILA. London, 18. aprila. (Reuter.) Včerajšnja konferenca poslanikov se je
Ob pristanu je hiša za čolne in nekaj malih poslopij, med njimi prenočišče z na morje molečo in s trtami ovito verando, zgrajeno iz lesa, zelo gugajočo se in trhlo, pa silno slikovito in prijazno.
Skoraj navpik nad pristanom v vrtoglavi višavi stoji samostan sam. Vreme je bilo postalo krasno, popoldansko solnce je pripekalo. V teh okolnostih sem bil popolnoma odločen nekako pol ure dolge poti nc napraviti peš; raje bi bil prenočil v prav nesnažnem prenočišču. A do tega ni prišlo. Menihi, ki so stanovali ob pristanu, so se po govorilu (govorilni cevi) lahko pomenili s samostanom in so bili pripravljeni, cla mi na ta način preskrbe mule od zgoraj. Klicali so torej navzgor, vendar je pa precej doigo trajalo, preden so bili samostanski prebivalci pozorni na klic.
Slednjič se je prikazala črna postava, opremljena tudi z govorilom, na eni izmed zgornjih galerij. Takoj naj se nam pošljejo tri mule, »polikala« se je glasil zadovoljiv odgovor iz zgorajš-njega govorila.
Sedaj smo bili pozvani, da vstopimo; hoteli so nas okrepčati s kavo, gli-konom in mastiho, toda vžival sem te sladkarije v zadnjih dneh tolikokrat, da so se mi prav pristudile, in ko sc jc moje spremstvo z njimi krepčalo, sem jaz raje ob morskem bregu v senci stare murbe sedel in vžival njene okusne, temnordeče in sočnatc sadove, kateri niso nič podobni brezbarvenim in brez-okusnim murbam naših krajev.
Po dolgem čakanju so konečno prišle mule in pričeli smo zelo strmo pot navkreber. Prišedši navzgor smo razjahali in peljali so me po temnem, Uvigajočem sc ozkem hodniku, ki sc je
skoraj izključno bavlla z vprašanjem, kako Črnogoro za Skader kompenzirati. Ker pa oblika kompenzacije ni primerna, je vseh šest velesil soglasno principielno sklenilo dovoliti Črnigori posojilo 30 milijonov pod garancijo vseh velesil.
v
X X
končal ob vznožju stopnjic, po katerih sem dospel v najvišji del samostana.
Tam so me spremili v sprejemno sobo za tujce, nakar sem dobil neizogibno kavo in gliko in jc prišel opat me pozdravit kot dobrodošlega. Suh, zelo star in navidezno bolehen, častitljiv starček, kojega obleka se nič ne razločuje od one drugih menihov. Moč in ugled takega opata v samostanu sta zelo velika in noben menili ali lajik se mu ne bliža, nc da- bi pred njim pokleknil ali mu roko poljubil. Nekaj časa jc z nami prav.po.domače kramljal, potom so me peljali v cerkev, kjer sem našel meniha, po imenu Joanjki, ki je gladko govoril ruski. Presrečen zopet, da sem nekoga našpl, s katerim sem lahko govoril brez dragomana, sem se: zaupal njegovemu vodstvu in sem pričel z njim ogledovanje celega samostana v posameznostih.
Simopctra jc zidan, kakor sem že omenil, na vrhu strmega skalnatega stožca, in sicor tako, da skalnati vrh takorekoč moli notri v poslopje in da stoji samostan vsled nepravilnosti skale na posameznih krajih le z enim nadstropjem na njej, dočim je na drugih mestih sedemnadstropen. Samostan je bil že večkrat, in sicer zadnjikrat pred približno desetimi leti, popolnoma uničen od požara. Zidovjc je seveda ostalo nepoškodovano, ampak lične lesene galerije, ki se nahajajo ob vrstah oken vsakega nadstropja in vsled tega na gotovih mestih naprav-ljajo sedem druga nad drugo visečih balkonov, kur otemnelem zidovju metliškega grauu podeljuje nekaj stanovanjskega, domačega, so se morale vse obnoviti. i	(Dalje,),
ODPOR ČRNEGORE.
Dunaj, 18. aprila. »Reichspost« poroča, da se je konferenci poslanikov predložilo, naj odpošlje proti Skadru mednarodni vojaški oddelek, da prisili Črnogoro, da obleganje mesta opusti.
Dunaj, 18. aprila. »Stidslavvische Correspondcnz« trdi, da je kralj Nikolaj izjavil, da se bo dal lo od mednarodnega oddelka vojaštva prisiliti, da preneha z obleganjem Skadra.
X X X
BLOKADA.
Dunaj, 17. aprila. Blokada se namerava razširiti do Drača. Ker je srbska vlada sklenila odpoklicati svoje čete izpred Skadra, je admiralski svet mednarodnega brodovja včeraj prekinil blokado za transportne ladje, ki bodo prevažale srbsko vojaštvo.
XXX
ZAVEZNIKI SE BODO IZLEPA PORAVNALI. — SRBIJA IN BULGARIJA SE POGAJATI ŽE GLEDE IZPRE< MEMBE POGODBE.
Sofija, 18. aprila. Kakor je videti, se sovražniki balkanske neodvisnosti prezgodaj vesele. Upanje, da se pograbijo balkanski narodi takoj po sklenjenem miru s Turčijo za lase, je še na vrbi. Da so v posameznih vprašanjih nesoglasja med zavezniki, je splošno znano; tudi je v nekaterih meščanskih strankah toliko egoizma, da bi so zveza gotovo razbila, če bi odločevali taki hujskači, ki se najdejo na Bulgarskem prav tako kakor v ostalih deželah. Toda razburjeni glasovi v nacionalističnem časopisju niso pravo merilo za razmerje med balkanskimi državami. Komu bi prišla vojna med zavezniki najbolj prav, pokazuje pogled v nekatere tuje časopise, ki pihajo zlasti Bulgarski na dušo, ter dražijo ostale zaveznike. Nekaterim diplomatom bi bilo zelo žal, če bi se s končano vojno defi-tivno rešilo balkansko vprašanje. Ali prav zato, ker je balkanska zveza najmočnejši zapah proti grozečemu imperializmu in ker se to spoznava v Sofiji in v Belgradu in v Atenah, se sme pričakovati, da bodo tuje intrige enako brezuspešne, kakor domače hujskanje. Iz dobrega vira prihaja poročilo, da se Srbija in Bulgarija pogajata zaradi izpremembe prvotne pogodbe in da je od tega pogajanja pričakovati dober uspeh.
X X
ŽRTVE BALKANSKIH ZAVEZNIKOV.
Sofija, 18. aprila. Izgube zaveznikov znašajo: Črnagora 6000 mrtvih, Grčija 11.000, Srbija 22.000, Bulgarija 80.000. Ranjenci niso všteti.
X X
X
STALIŠČE ITALIJE GLEDE EGEJSKIH OTOKOV IN ALBANIJE.
London, 17. aprila. Reuterjeva agentura poroča: Stališče italijanske vlade na bodočnost egejskih otokov jc sledeče: Predvsem ne more biti nobene debate o ravnanju Italije z ozirom na one otoke, ki jih ima zasedene. Italija rie gre za tem, da bi jih obdržala. Toda lozanska pogodba nc pripušča nobenega dvoma o njih bodočnosti, kajti Italija jih ima vrniti Turčiji, čim ta iz-plni svoje obveznosti glede na Tripoli-tanijo in Cirenajko. Uspehi balkanske vojne torej nimajo nobenega vpliva na onih dvanajst egeiskih otokov, ki so sedaj, v italijanskih rokah. Kar se tiče ostalih otokov, nima Italija ničesar opomniti, razun da želi ostati v soglasju z, drugimi velesilami, kadar bodo odločevale o usodi otokov. Kar pa se tiče jadranskega obrežja in južne meje Albanije, sc izkazuje važno za intereso jadranskih držav, da sc meja Grške,, ki ima že Krf, ne razteza tako daleč, na sever, da bi bili Grki virtualni lastniki krfske ožine, kar bi jim omogočilo, cla bi si napravili pomorsko bazo, ki bi imela prevelik vpliv na položaj na Jadranskem morju. Za Italijo in za Avstrijo jo to očitno vprašanje velike stra-tegične važnosti. Kar se tiče južnih albanskih meja, želi Italija kakor ostale velesile, da razpolaga nova država s takim teritorijem, da more živeti. To je najvažnejša točka, o kateri sta Italija in Avstrija v popolnem sporazumu.
XXX
V CARIGRADU.
Carirad, 17. aprila. Sovraštvo proti mladoturškemu odboru vedno narašča. Mladoturški odbor nastopa z največjo
strogostjo proti vsem sovražnikom. Ječe so prenapolnjene; policija zelo zvito deluje, da osumljence aretira. Častnike pozivajo iz službenih ozirov v Carigrad, 'kjer jih je žandarmerija aretirala. Predvčerajšnjim so generalu Abuk paši ukazali, da naj 17 vojakov v Carigrad odpošlje. General je pa izjavil, cla tega ne stori, ker rabi vojake bolj na bojišču, kakor pa, da jih vržejo v ječo.
X X
DROBNE VESTI.
Belgrad, 17. aprila. Od armade generala Stepanoviča, ki je bila pred Odrinom, se je do zdaj tran spor tiralo nazaj 18.000 mož. Vse srbske čete, ki se nahajajo še na bulgarskem teritoriju, se odpošljejo v domovino do konca t. m.
Sofija, 17. aprila. V Veles je prihajala bulgarska kavalerija in pojde dalje proti Bitolju. Srbi so odposlali štiri tisoč mož in dve težki bateriji v Bi-tolje.
London, 18. aprila. (Reuter.) »Hamidie« jo dospela v Hodeiro.
Carigrad, 18. aprila. Včeraj se je konstatiral tukaj slučaj kolere s smrtnim izidom.
Carigrad, 18. aprila. Generalissi-mus Izzet paša je včeraj odpotoval v Bulair.
Notranje politične zadeve.
Parlamentarne zadeve. — Znamenita
dvestoletnica. — Čehi in tfbmci. — Volilna preosnova v Galiciji neizvedljiva. Za samoupravo Predarelskega. — Kdaj se snide državni zbor? — Povišanje števila vojaških rekrutov. — češki gostilničarji proti državni gostilničarski zvezi. — Srbi že pričeli protlavstrijski bojkot Izvajati.
Načelnik proračunskega odseka dr. I\orytowsky je pisal vsem odsekovim članom pismo, v katerem jih vpraša, če so voljni, da se vrši odsekova seja dne 24. t. m., da se za zasedanje vse pripravi. — Jutri, dne 19. aprila 1913 bo dvesto let, ko je cesar Karol VI. proglasil pragmatično sankcijo. — Včeraj se je posvetoval ministrski predsednik grof Stiirgkh z voditelji nemških poslancev češkega deželnega zbora, da se omogoči vsaj kratko zasedanje češkega deželnega zbora, da se prepreči finančna katastrofa na Češkem 1. Nemci so izjavili, da to store le, če se ugodi njih narodno - političnim zadevam in upajo, da jih bodo z ozirom na zunanji položaj vodilni krogi podpirali. Kakor sc poroča, je bilo posvetovanje zelo živahno, ker je Stiirgkh namignil, da bo vlada sodelovala pri najetju posojila, četudi nemški dežel, odborniki odstopijo. Danes zasliši Stiirgkh tudi zastopnike čeških poslancev in veleposestva. Liberško nemško društvo je izdalo oklic, v katerem poziva Nemce, naj deželnih doklad ne plačujejo. Ker je finančni referent češkega deželnega odbora, nemški deželni odbornik dr. Urban kot finančni referent odstopil, je poveril višji deželni maršal finančni referat mladočeškemu deželnemu odborniku dr. Urbanu. Dr. Lco je dne 17. t. rn. naznanil v seji pododseka gališke-ga deželnega zbora, da jc poročevalec o volilni preosnovi, grof Badeni, odstopil in je nato sejo odgodil. Gališki namestnik dr. Bobrzinski je nato odpotoval na Dunaj, da konferira z ministri. Poljski krogi izjavljajo, da poda dr. Bobrzinski kabinetu svojo demisi-jo. — Poslanec Fink je izjavil, da bodo tirolski poslanci naprosili vlado, naaj izvede ločitev Predarelskega od Tirolske in naj imenuje za Predarelsko posebnega deželnega načelnika. — Znani poslanec dr. Steimvender izvaja v nekem članku, da ni gotovo, če se dne o. majnika državni zbor snide. Političen položaj je osobito na Češkem in v Galiciji res tako zapleten, da lahko te razmere tudi na delozmožnost državnega zbora prav izdatno vplivajo. — »Zeit« objavlja iz vojaških krogov članek, ki odločno trdi, da je povišanje rektrutov z ozirom na izpremenjen političen položaj in glede na povišanje nemške armade že sklenjena stvar in da ni dvomiti, da ogrski in avstrijski državni zbor predlogo sprejmeta, ki sc predloži zbornicama, po zasedanju delegacij. Zveza čeških gostilničarjev je sklenila, da iz narodnih razlogov ne pristopi k avstrijski gostilničarski zvezi na Dunaju. — »Češko Slovo« poroča, da je odposlala za sladkamo praške kreditne banke v Bulgariji neka češka tvrdka elektrotehnične aparate. Stroje so pa v Belgradu ustavili in bolgrajski špediter je javil, da strojev ne sme naprej odposlati.
Naročajte ..Slovenca".:
SPLOŠNA STAVKA V BELGIJI.
Število stavkujočih je 14. t. m. poskočilo na 400.000. Zdi se, da se delavstvo razburja, ker je bruseljska mestna uprava prosila, da naj vojaki zasedejo mestne razsvetljevale naprave. Premoga zelo primanjkuje, ker stavka 95% premogarjev. Glavni stavkarski svet prireja koncerte in druge zabave, ker je sklenjena mirna stavka. Belgijska industrija je vsled stavke vsak dan za 10,000.000 oškodovana. V Brusclju se nameravajo v soboto stavki pridružiti tudi uslužbenci plinaren in elek-traren, uslužbenci državnih železnic pa nameravajo v soboto pričeti stavkati. Otroci so se 17. t. m. pričeli voziti na Francosko in na Nizozemsko. Velike paroplovne družbe v Antwerpnu so nadomestile stavkujoče delavce s tujimi delavci.
izpred sodišča.
— Sovražen oče. Jurij Potočnik, 521 e t ni oženjeni mizar v Dolenji vasi, črti svojega sina Valentina, kateremu lioče njegova žena izročiti posestvo. 2e ko je. sin odhajal k vojakom, mu je oče žugal, da naj se ne prikaže več k hiši. Dne 1. svečana t. 1. jc prišel Tine od vojakov domov na dopust. Ko mu je pa mati povedala, da ga hoče oče ustreliti, jo prenočil v drugi sobi, ne da bi bil obdolženec za to kaj vedel. Drugega dne, na Svečnico, je Potočnik videl sina iz cerkve prihajati, kar ga je silno ujezilo. Ko se je vrnil domov, si je pripravil nabit samokres in ga pokazal svoji ženi, rekoč: »S tem bom sina ustrelil!« Kmalu nato je prišel tudi Tone domov. Obdolženec ga jc pričakoval pri vhodu, držeč z eno roko kljuko od vrat, v drugi roki pa samokres, s katerim je meril na svojega sina. ne da bi bil streljal. Tine je skušal pri zadnjih vratih priti v hišo, a so bila zaklenjena. Pri oknu poleg teh vrat je stal oče in meril s samokresom proti sinu. Ta jc, da. bi očetu izbil samokres iz roke, vzel poleno ter zamahnil po iz okna štrlečemu orožju, tedaj je oče dvakrat ustrelil proti njemu, a ga k sreči ni zadel. Vendar sta pa šli obe krogli tik sinovih prsi. Konec so napravili orožniki 7. aretacijo obdolženca. Tudi nasproti orožnikom je izjavil, da bo sina ustrelil. Obdolžencc svoje dejanje v polnem obsegu priznava. Sodišče mu je za kazen prisodilo 15 mesecev težke ječe.
Boga preklinjal. Že večkrat pred-Ičaznovani Jožef Panče, 211etni delavec, jo v teku burnega domačega prepira izustil grde bogokletne besede in sicer pri hiši tik javne cesto. Obdolženec se zagovarja s pijanostjo, priče so pa izpovedale, da ni bil skoraj nič pijan. Sedel bo za to 6 tednov v ječi.
Kolo odpeljal. Franc Mihelič, 171et-hi Črevljarjev sin v Bizoviku, je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 26. svečana je iz veže Murnikove gostilne izmaknil tam prisloni eno kolo, last Andreja Štruklja. Ukradeno kolo je na Glincah prodal za 20 K, čeravno je bilo 100 kron vredno. Obdolženec, ki vse prizna, je bil na 8 mesecev težke ječe obsojen.
Zvonec na elektriko ga je izdal. Nepoboljšljivi uzmovič Dominik Pleš, železniški delavec na Javorniku, je v noči na 16. januarja 1.1. vlomil v Noče-vo prodajalno na Javorniku, kjer jc že preje večkrat ka j ukradel v Nočevi gostilni. To pot se mu pa ni posrečilo, ker komaj je odpri vrata, je zapel električni zvonec. Zvonenje jo zbudilo hišnega gospodarja, ki je takoj sumil, da je kak tat v prodajalni; zato jo en krat z revolverja ustrelil. Kakih pet minut potem je prišel obdolženec, ki je v bližnji hiši stanoval, v vežo, delal začuden obraz in vprašal, kaj da jc; pristavil je, da ni nikogar videl, razen par žensk. A kmalu se je dognalo, da jo Dominik Pleš storilec. Komaj dva ted na po tem dogodku je zapazil mesarski pomočnik Filip Lukan ob tri četrt na pet zjutraj, ko je šel na delo, da so vrata v mesnico v Kavčičevi hiši, kjer je Pleš stanoval, odprta. Prižgal je žvep-lenko in zasačil Pleša, ki so je skušal skriti. Ko je videl, da je zasačen, je začel vajenca prositi, naj ga ne izda, ker je vzel le dve klobasi. Ko sc jc proti njemu uvedla predpreiskava, je prosil lastnika mesnice Cirila Bajželja, naj ga nikar »not. ne tlači« ter ga nagovarjal h krivemu pričevanju. Obdolženec, ki vse priznava, je bil obsojen na 8 inese rev težke ječe.
Štajerske novice.
š Jugoslovanska Strokovna Zveza
jc priredila pretekle nedelje zborovanja: Na velikonočni ponedeljek v Velenju, kjer jo govoril Vek. Zajec. Na belo nedeljo v Nazarjih pri Tomicu. Na shodu sta govorila g. dr. Veble in Vek. Zaje. V nedeljo, dne 6. aprila je bil Ui&uumu sbftii h & Z* v .Vitanju, uu
katerem je govori! Vek. Zaje; dne 13. aprila jc bil ustanovni shod J. S. Z. v Velenju, kjer je govoril Vek. Zaje in jo žc ta dan pristopilo lopo štvilo članov k J. S. Z. V nedeljo, dne 20. aprila se zopet vrši ob 3. uri popoldne v Velenju shod J. S. Z.
š Celjski nemški listič »Deutsche Wacht« ima v zadnji številki cel članek o boju Slovencev zoper šolo nemškega »Schulvereina«. Posebno se zaganja v gospoda Franceta Osterc, ka-teheta nemške šole v Peklu pri Poljča-nah. Trdi, da ne lc slovenskim, ampak tudi nemškim otrokom slovenske katekizme vsiljuje in jih slovensko poučuje. Vresniciobiskuje šolo 138 otrok, izmed katerih je le sedem trdih Nemcev, osem obeh deželnih jezikov zmožnih, vsi drugi pa razumejo le slovensko. Šolski nadzornik nemške šole jc po »svojem štetju« prišteval seveda večinoma vse med »Nemce« in dognal, da je med 62 otroci v prvem razredu 19 nemškega jezika nezmožnih, v drugem pa le devet; torej se ne godi le 15 učencem, ampak 92 krivica, da sc jim vsiljuje uk katekizma v slovenskem jeziku. — Seveda smatrajo, kakor običajno, vse nemškutarje in tudi veliko Slovencev za Nemce, kar pa nikakor ne odgovorja resnici. Ali nc pošilja večina nezavednih slovenskih staršev svoje otroke v to mučilnico, kjer se vzgajajo le v zagrizene odpadnike.
š Sneg na Štajerskem. V nedeljo, dne 13. t. m. je padel tukaj po Štajerskem kakih 10 cm debeli sneg in to med hudim mrzlim vetrom. Vinogradi in sadonosniki so zmrznili. Letos v jeseni ne bomo rabili stiskalnic in tudi ne sodov.
š Slovenska kmečka zveza se je
potom svojih poslanccv obrnila zaradi škode, ki jo je povzročil mraz, na c. kr. vlado v Gradcu in na Dunaju, da hitro ukrene vse potrebno zaradi odpisa davka in izdatne državne podpore.
š Predstava v korist »Stidmarki«. Dne 14. t. m. se jc v graškem gledališču predstavljala Anzengruberjeva ljudska igra »Krivoprisežnik« v korist »Stidmarki«. Pričakovati je bilo, da bodo graški nemški nacionalci gledališče do zadnjega kotička napolnili, pa je bilo •— na grozo »Siidmarke« — prazno. Čas je že, da bi se Nemci v toliko zavedli svojega poštenja, da bi se odrekli društvu, ki širi okrog korupcijo in nezna-čajnost.
š Umrl j c v Ivalugi na Ruskem ruski državni svetnik naš rojak profesor Božidar Š t i f t a r.
š Imenovanje. Sodnik dr. Viktor Pavliček v Brežicah je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Šoštanju.
š Dobrna pri Celju. Ivopališčna sezona se prične šele 26. maja in trajajo znižane cene do 26. junija. Nove separatne kopeli in druga posebna popravila bodo namreč šele do dne 10. maja gotova.
š Proti neizkušenim babicam.
Okrožna glavarstva so izdala na občine odlok z navodili instrukcij za omejitev poslovanja, neizkušenih babic, ki so z nevednostjo zakrivile marsikatero nesrečo in bolezen.
š O vlomu v palači groia Merana v Gradcu se poroča, da vloma in tatvine osumljena Janez Alzer in Ferd. Stockler dejanje trdovratno tajita, vkljub temu da imajo vedno več obtežilnega materijala zoper njih. Čakajo še na nadaljnje poizvedbe iz Dunaja in Gradca.
š Pri kontrolnem pohodu ponesrečil. Praznik cementne tovarne v Zida-
nem mostu, Janez Kožuh, je izvršil v noči svoj običajen kontrolni obhod okrog tovarne in padel V 12 metrov globoko jamo, v kateri se jo nahajal nepo-raben materijah Zadobil jc več zunanjih poškodb na obrazu in rokah ter tudi notranje. Prepeljali so ga v bolnišnico v Brežice.
š Smrtna kosa. Umrl je v Krašali pri Mozirju 721etni gostilničar, posestnik in lesni trgovec Janez Komar. — Preminul jo 15. t. m. v Vukovskem dolu pri Sv. Jakobu v Slov. goricah 45 let stari veleposestnik Jožef Pezdiček. Bil je zaveden obmejmi Slovenec in zvest naš somišljenik. N. p. v m'.<
Primorske vesli.
p Dvorni obed pri prestolonasledniku. V soboto se bo vršil pri prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu v Miramaru dvorni obed, h kateremu so povabljeni poleg drugih posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov princ Ilohenlohe iz Trsta in grof At-tems iz Gorice, potem goriški nadškof in škofa iz Trsta in Ljubljane. Njegova prevzvišenost ljubljanski škof pa so. mudi sedaj v Rimu in se dineja (ne udeleži.
p Jadranska razstava. V četrtek sc je razšel tržaški odbor za jadransko razstavo na Dunaju. Vsi sotrudniki so že namreč odšli na Dunaj, da urede posamezne odseke. Razstava se otvori 30. aprila.
p Otroško zdravilišče v Gradežu. Deželni odbor tržaški je sistemiziral v pomorskem zdravilišču v Gradežu 20 prostih mest za revno deco med 6. in 12. letom, ki ima domovinsko pravico v pokrajini Goriško-Gradiščanskc. Natečaj za to dobroto traja do 15. maja.
p Za suplenta na moškem slovenskem učiteljišču v Gorici je imenovan Anton Pavšič.
p Tatovi, ki vozijo plen. Počctkom tega tedna so vlomili tatovi v trgovino Jakoba Pipana v ulici Stadion v Trstu. Sedaj je dognano, da so odnesli, oziroma odpeljali za 10.000 kron blaga. Škoda je deloma krita z zavarovalnino.
p člani ljubljanskega gledališča v Gorici. V torek so člani ljubljanskega gledališča igrali v Gorici v razprodani hiši Sem Bcnellijevo dramo »L'Amore dei tre re« v Gradnikovem prevodu. Pri Jej priliki je dobil Danilo venec lovorik.
p Prodaja divjačine v Trstu. V sedanjem zasedanju tržaškega deželnega zbora pride na dnevni red tudi vprašanje preskrbovanja Trsta, z divjačino. Gre namreč o tem, da se enkrat za vselej uredi prodaja divjačine na tržaškem trgu za živila. Novi zakoniti ukrep naj onemogoči tajno prodajo, ki škoduje mestnim financam radi pogoste neobdačenosti blaga, naj ščiti kupujoče občinstvo v zdravstvenem oziru in naj otežkoči divjim lovcem njihovo delo. Poleg divjačine, ki jo privažajo na trg, bo morala biti glasom osnutka zakona vedno tudi uradna spremnica, iz katere bo razvidno, odkod prihaja blago in če je zdravo. Pri vstopu na trg bo treba plačati užitnino, kar se je sedaj mnogokrat prezrlo.
p Prestolonaslednik in bosanski vojaki. Pred dnevi je stražil oddelek bosensko-herceg. polka iz Trsta postojanko v Miramaru,-kjer se mudi prestolonaslednik s svojo rodovino. Slučajno je stopil prestolonaslednik v stražarnico in straža je kakor elektri-zirana tako vzorno in redno nastopila, da se taki točnosti ni mogel načueliti.
Ko mu je še nato poveljnik straže moško in korajžno javil, jo bil prestolonaslednik tako vesel, da je segel v žep in dal poveljniku zlat, voditelju straže pl« tačo, vsakemu infanteristu pa po eden dvokronski novcc.
POLET ZRAKOPLOVA ČEZ ATLANT-SKI OCEAN.
Znani nemško-amerikanski zrako-plovec Jožef Brueker jc sklenil da poloti z zrakoplovom »Luchard« čez Atlantski ocean.Dvignil se jo na pomorskem otoku Lasfalmas in upa, da lahko svoj polet razširi do amerikanskega. obrežja. Brueker, katerega nameravani polet je razviden iz našega zemljevida, je pi.voUio nameraval naleteti z zrako-
plovom »Luchard«, ki sc da voditi. S tem zrakoplovom pa ni mogel poleteti, ker sc jc Brueker spri z udeleženci ekspedicija. Brueker jc nato sklenil, da poleti z navadnim zrakoplovom i.n upa, da preleti v šestih do osmih urah Atlantski ocean. Brueker upa, da poiet izvede, ker je veter tu precej enakomeren. Napeto se pričakuje, čc se Bru-ekerjev poizkus posreči.
Dnevne novice.
'+ Izseljeniška postava. Poslanec pro* lesor Halban je izdelal poročilo o temeljnih načelih izseljeniške postave. V poro. čilu naglaša, da zasleduj nameravana postava obrambne in kontrolne namene ir predlaga zakonito ureditev navodil izseljencem. Vlada naj določi poročevalca strokovnjaka, ki poročaj o delavskih trgih, Informacije se morajo objaviti. Indivi« duelno posredovanje je zvezano s koncesijo. Napačne informacije se kaznujejo a denarnimi globami do 1000 kron, namenoma napačne informacije pa z zaporom do treh mesecev. V vladnih krogih menijo! da bo predloga sredi junija brez izpre-memb (?) sprejeta. Kakor se čuje, skliče vlada po sprejetju postave konferenco iz« seljeniških podjetnikov,
-f Predavanje o nemštvu. Podruž« (niča »Siidmarke« v Gradcu je priredila v gledališki restavraciji 15. t. m. predavanje,ena kojem je inženir Fiitscb govoril o moralnih in materij alnih razmerah nemškega ljudstva, zlasti onega ob narodni meji. Predavatelj je razpravljal o verskem vprašanju, ki je po njegovem mnenju vzrok razdora med Nemci. Sicer se pa krha nemštvo tudi vsled pomanjkanja prave morale. V tem oziru so Nemci na isti poti kot stari Rim in Pariz, kar je tem hujše, ker Slovani neprestano rastejo. Glavni pogoj, da se izboljšajo gmotne razmere Nemcev, je preosnova zemljiškega prava v tem smislu, da se individualna lastnina odpravi in vpelje splošna last; Šedanji posestnik se zadolžuje, kar povzroči propad posestva, ki preide večkrat v tuje roke. Pa tudi zemljiška špekulacija Židov jc nevarna narodni posesti. Zato zahteva predavatelj, da bi se vsa nemška zemlja proglasila za skupno narodno last; dosedanji lastniki naj postanejo najemniki. Približno isto misel smo čuli v pruski zbornici; kjer hočejo utrditi stališče nemških kolonistov na Poznanjskem s tem, da bi se omejila njihova lastninska pravica. Nemci sami priznavajo, da pri-vamdrani švabski kmetje niso dosti vredni in da kljub obilim podporam »Siidmarke« in drugih liakatističnili organizacij propadajo. Iz tega se Slovenci lahko veliko učimo, kako treba moralno vzgajati naše obmejne kraje in širiti gospodarski pouk. Lc zdrav in priden kmet bo lahko uspešno kljubo* val nevarnostim, ki jih zanaša med Slovence tuj, izprijen element.
+ Častni občan občine Rova. Občin« ski odbor občine Rova je imenoval v svoji seji dne 11. aprila g. župnika J. Volca za častnega občana za zasluge na gospodarskem, zadružnem in prosvetnem polju. To je najboljši odgovor na krivične in nizkotne napade v nekaterih liberalnih listih.
-f Še zahtevati ne smemo. Iz Zagreba. poročajo: Radi oklica, katerega je izdala hrvaška in srbska akademič« na mladina za reciprociteto zagrebškega vseučilišča in katerega je priobčil tudi »Slovenec«, jo policija po višjem nalogu aretirala mnogo vseučiliščni-kov ter nekatere zadržala v zaporu po dva, tri, celo po štiri dni. Namestu pravic — zapori.
—	Vremenska katastrofa na Dolenjskem. V noči od ponedeljka na to^ rek je bil v višjih legah na Trški Gori in drugod tak mraz, da je bila zemlja zmrznjena. Viničarji pravijo, da je v teb legah vse »gladko« šlo. Enaka poročila so se slišala v nedeljo in v ponedeljek iz Mirne peči, iz Podljubna, iz Straže itd. V nižavah je nekoliko bolje. Sadno cvetje bo, kakor ljudje pravijo, vsled dežja, snega in mrazu »gluho« in odpadlo; črešnje in češplje so v boljših legah žo itak odpadle; orehi so popolnoma pozebli. Danes ponoči smo imeli zopet mraz in pozebo; polagoma bo vso šlo. V ponedeljek popoldne sta bila gg. Skalicky in Zdolšek na Trški Gori in sta se prav žalostna vrnila. Naj torej kompetentne oblasti kaj store.
—	Proti pozebl v vinogradih. Novo mesto, 17. aprila. Stari možje trdijo, da se prezgodaj trta obreže. Pravijo, poprej smo trto kasneje obrezali in obenem smo kopali, če je trta prezgodaj obrezana, sc kmalu solzi in čc jc močna, ob mrzlem vremenu rada plcsnji-va postane. Vsled tega trta kasneje odganja. Ako trta ni obrezana, in ni oko-pana, odganjajo le prva očesa, ki so itak slepa in ne bi grozdja imela; druga očesa, ki so za sadež namenjen«, bodo pa mirovala. Neki grajščak jo imel pred leti na Trški Gori vinograd; trto jc vedno pozno obrezal. Ljudje so rekli, da jo len in je bil res len, a njegova lenoba mu jc bila v srečo, imel
je vedno dosti grozdja. Tudi letos bo ueki grajščak z onim vinogradom to poskusil, in sicer radi tega, ker je bila zima prekratka in premila jn se jc bilo sploh bati še druge z i-m e ; zima nam ne bo ničesar dolžna ostala. Če bomo kasneje rezali, si bo narava vsled toplote sama pomagala in bo, kar jp bilo dozdevno zamujenega, dohitela. Radovedni smo na letošnji poizkus. Minolo noč nismo imeli mraza, a zdaj popoldne pa mrzlo burjo. —
—	Umrla je na Verdu ga. Marija Petrič v 71 letu svoje starosti, mati gospe dr. Maroltove in gospe Zupneko-ve. Naše iskreno sožalje.
—	Zopet ogenj v Studenem pri Postojni. Veliko soboto je pogorelo Janezu Milavcu v Studenem št. 15 vse gospodarsko poslopje. Danes je pogorelo sosedu Lovrcnciju Bizjaku št. 16 enako vse gospodarsko poslopje, nmogo sena in en prešič. Gospodar je v Ameriki. K sreči je deževalo in je bila na mestu domača požarna bramba, ki ima dobro novo brizgalno. V zadnjem času je pristopila k deželni gasilni zvezi. Vremenu in požrtvovalnemu delu gasilnega društva se imamo zahvaliti, da ni pogorela cela vas, ki ima večinoma še hiše krite s slamo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Sumi se, da je to storila zlobna roka, tako zadnjič, tako Judi Sedaj. To tem bolj, ker se je neki neznani človek, popotnik, zadnjič izrazil, da boste imeli zopet ogenj čez 14 dni. Opozarjamo oblastva, da pazijo na sumljive osebe, da se zabrani zopet nesreča. Oba pogorelca sta bila zavarovana za majhno vsoto, tako, da se bosta morala zelo zadolžiti, da popravita nastalo škodo. Nujna pomoč je tu zelo potrebna. Ker so domačini revni, zato se obračamo na tuje, blage dobrotnike, da nama priskočijo na pomoč. Darove nabira podpisani župni urad. Zahvalimo že naprej vsem p. n. dobrotnikom, ki nam bodo pomagali. Dobri Bog naj jim obilno povrne to dobroto in naj milostno odvrne od njih tako nesrečo! Imena darovalcev se bodo objavila. — Zupni urad v Studenem, dne 18. aprila 1913. — Dom. Janež, župnik.
—	Umrl jc v Št. Vidu nad Ljubljano oče ravnatelja -Gospodarske zveze« č. g. Janko Jovana. Naše iskreno sožalje. — Umrl je na Slemenu pri Zagrebu eclen najnadarjenejših hrvaških slikarjev Miroslav p 1. Kraljevič, star 27 let. Truplo prepeljejo v Požego.
—	Zlatopolje pogorelo. V noči 16. t. mee. ob pol 1. uri je začelo goreti v vasi Zlatopolje. Pogorelo je osmim gospodarjem posestnikom do malega vse, tudi nekaj živali. Najhujše je bilo to, ker je ogenj nastal v noči. Do sedaj šc ni dognano, kdo je zanetil. Škoda na pogorišču se ceni približno na 45 do 50 tisoč kron. Kdor more tem revežem pogorelcem prihiteti v prvo pomoč, naj pošlje svoj milodar na g. župnika Jan. Medveda v Zlatopolje, p. Lukovica, Gorenjsko.
—	Občinske volitve v Zagrebu. Včeraj so se vršile volitve I. razreda. Izvoljeni so od oddanih 415 glasov kandidatje večine občinskega zastopa: dosedanji župan Ho-ljac, Anton Kontak, dr. Silbenschein, Josip Ratkovič, Ljud. Sova, B. Zeininger in J. Matič. Dobili so med 224 do 324 glasov. Med Ljud. Gerersdorferjem in dr. Ivo Krš-njavijem je ožja volitev. Dr. Kršnjavi je prišel v ožjo volitev tako, da je izdal 11 različnih kandidatnih listin, na katerih je bilo povsod njegovo ime. Kršnjavi je dobil 134 glasov, trgovec Gerersdorfer 194 glasov. Listina velikih trgovcev je dobila 126 glasov. Na čelu te liste je bil Aleksander Šan-dor, lista hišnih posestnikov je dobila 63 glasov, lista pravašev 62 glasov. Danes voli II. razred. Za II. in III. razred so koalici-jonaši in pravaši sklenili skupno postopanje. Kljub temu je pa klub večine prekršil besedo in za II. razred izdal posebno listo, na kateri je črtal vse pravaše, izvzemši Peršiča.
—	Velelzdaja na stranišču. V neki kavarni v šibeniku si je dovolil nekdo napisati neke besede na stene na stranišču. Takih mazačev je polno povsod, da pišejo razne neumnosti na stene po teh ali onih lokalih. Ko je policija o tem zvedela, da je nekaj takega napisano v stranišču tiste kavarne, je šla in je vrata zapečatila — proti vsem gostom pa se je uvedla preiskava.
—	Poroka. Iz Kranja. Dne 16. t. m. se je poročil gospod dr. Šimen Dolar, c. kr. gimnazijski profesor, z gospico Mihaelo Pučnikovo, hčerko krojaškega mojstra in posestnika v Kranju.
Zanimivosti z juga.
Vjetniki iz Džavid-pašine vojske. Srbska moravska brigada pod poveljstvom Steve Milovanoviča je v spopadih z Dža-vid pašo vjela doslej nad 3000 mož njegove vojske in krog 50 častnikov.
Za privilegije avstrijskih podani, kov v bivših turških pokrajinah. Av-
stro-ogrska vlada jc preko svojega poslanika Ugrona sporočila srbski vladi, da zahteva, da se avstro-ogrskim podanikom v zasedenih krajih puste nedotaknjeni vsi davčni privilegiji, kakor so jih uživali pod turško oblastjo. Proti vsaki morebitni kršitvi bo vložila protest.
Turški vojni begunci v Rusiji. V
Južno Rusijo je iz turške vojske pri-bežalo mnogo krščanskih vojnih obve-zamcev, ki so doma v balkanskih pokrajinah, katere so zasedle zvezne armade. Srbska vlacla se je potrudila, da sc begunci iz po njej zasedenih krajev vrnejo na svoje domove ter so bila v to svrho dovoljena potrebna denarna sredstva.
Dr. Tresič-Pavičič na ustavnih svečanostih v Kitaju. »Obzoru« pišejo z Dunaja: Kakor znano, se je pred kratkim ustanovil na Dunaju poseben parlamentaren odbor za dobre odnošaje med monarhijo in kitajsko republiko. Tej akciji na čelu je stal tukajšnji kitajski poslanik Halu-Zu-Kia. Predsednikom odbora je bil izvoljen poslanec Pernerstorfer, a podpredsednikom poslanec dr, Tresič-Pavičič. Kakor doznaja sedaj naš dopisnik, je ta odbor — kakor drugi slični, ustanovljeni po vseh večjih središčih Evrope — povabljen, da prisostvuje velikim ustavnim svečanostim, ki se bodo vršile v Kitaju povodom instalacije novega predsednika republike. Od odbora na Dunaju je imel potovati tja predsednik dr. Pernerstorfer, ki pa se radi starosti in oslabelosti ne more odzvati povabilu in tako odpotuje v juniju mesto njega v Kitaj dr. Tresič-Pavičič, da bo zastopal tam tukajšnjo parlamentarno komisijo. Določene so že vse modalitete glede odhoda in sprejema. Dr. Tresič-Pavičič in drugi predsta-vitelji drugih evropskih komisij bodo slovesno sprejeti, a v Pekingu samem bodo izrečeni razni govori. Pripuščeni so govori v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Člane odposlanstvo sprovedejo po vseh večjih kitajskih mestih, kjer jim pokažejo vse zanimivosti Kitaja. Dr. Tresič-Pavičič namerava odpotovati tja s sibirsko železnico, medpotoma se zaustavi v Japonski, a vračati se preko Indije in Sueškega kanala. To vse bo trajalo, vsaj dva meseca. Dr. Tresič-Pavičič obišče prej vsa balkanska središča.
Tlaka pri napravi in popravi cest in potov v Srbiji je ustavljena dotlej, dokler se ne dovrše vsa pomladna poljska dela.
Telefonska zveza Belgrad — Bitolj je dovršena, a za sedaj razpolaga z njo samo vlada.
Koliko duš šteje Bitolj. V Bitolju se je izvršilo ljudsko štetje; mesto šteje 59,856 prebivalcev,
Srbsko-buigarski gospodarski odbor,
čegar naloga je, gospodarsko zbližati obe državi, zlasti pa delati pot srbsko-bulgar-ski carinski uniji, je moral radi vojnih operacij prekiniti svoje delo; ni pa res, da bi se bilo razmerje med srbsko in bulgarsko sekcijo ohladilo. Kakor hitro se razmere zopet urede — tako poroča »Mali Žurnal« —, se bo odbor takoj lotil svojega dela.
Sneg v Belgradu. Snežni vihar, ki je minule dni divjal v Belgradu, je potrgal silno veliko električnih in telefonskih žic, vsled česar je elektrarna začasno ustavila obrat. Prenehal je tramvajski in telefonski promet, mesto jc bi'ez razsteljave in tiskarne, ki imajo električen obrat, so morale omejiti delo.
TeieMa in brzojavno poročila.
INTERVENCIJA KRANJSKEGA DEŽELNEGA GLAVARJA.
Dunaj, 18. aprila. Kranjski deželni glavar je včeraj pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu ter pri ministrih Heinoldu in Zaleskiju interveniral glede na državno pomoč v zadevi škode, ki jo je povzročila pozeba kmetskemu prebivalstvu na Kranjskem, Dr. Šusteršiču se je zagotovilo, da bo vlada po možnosti naklonila prizadetemu prebivalstvu državno podporo.
XXX
ZDRAVSTVENO STANJE SV. OČETA.
Rim, 18. aprila. Zdravstveno stanje Sv. Očeta se je zelo ugodno izboljšalo. Bul-letini se nič več ne izdajajo.
Rim, 18. aprila. Stanje Svetega Očeta je slejkoprej trajno ugodno. Sveti Oče je včeraj poklical k sebi državnega tajnika Merry del Vala in se z njim pol ure posvetoval,
XXX
ČRNOGORCI RES MISLIJO NA NOV NASKOK.
Dunaj, 18. aprila. »N. Fr. Pr,« poroča iz Sutomora, da se pred Skadrom vrše nujne priprave za naskok na Brdico in Bardanjol. General Bojovič je razdelil Srbe med Črnogorce in oddelke postavil pod srbsko komando (?), Sneg in nalivi, ki so preprečili operacije, so ponehali. Noč in dan sc dovaža vojni material. Kar sc tiče blokade, se še ni razširila do Drača,
INSTRUKCIJE NA POPOVIČA.
Dunaj, 18. aprila. »Reichspost« poroča iz Londona, da je črnogorski delegat Po-povič dobil od črnogorskega ministrskega predsednika telegrafični nalog, da mora vsako diskusijo o kompenzacijah za Skader odkloniti, ker Črnagora obleganja ne bo opustila.
ČRNAGORA NE ODJENJA.
Belgrad, 18. aprila. Črnogorska vlada je obvestila srbsko, da bo obleganje Skadra brez Srbov nadaljevala,
SRBI SVETUJEJO KRALJU NIKOLAJU PAMET,
Belgrad, 18, aprila. Vladna »Samouprava« obžaluje, da se jc Črnigori v ska-drskem vprašanju prizadela taka krivica in upa, da bodo velesile to krivico kolikor-toliko popravile. Svari pa črnogorsko vlado, naj ne objavi korespondenco kralja Nikolaja s carjem, ker bi s tem definitivno odbila od sebe Rusijo. Kralj Nikolaj naj ne stori s tem veselja nasprotnikom slovan-stva in naj ne stavi s tako nedelikatnosljo v nevarnost Črnegore,
SRBSKE ČETE PRED SKADROM.
Dunaj, 18. aprila. »Ncues Wiener Abendblatt« piše, da srbske čete še niso odkorakale, ker čakajo, da dospo grške transportne ladje.
BLOKADA.
Krf, 18. aprila. Angleška križarka »Medea« je dobila nalog v svrho oiačenja mednarodnega blokadnega brodovja odpluti proti črnogorskim vodam.
ČRNAGORA SE PREMIŠLJA?
Dunaj, 18. aprila. »Polit, Corr.« poroča iz Belgrada, da imajo tam dokaze, da se vodilni črnogorski krogi premišljajo in da je z ozirom na odhod srbskih čet, predsto-ječega sklepa preliminarnega miru, složno-sti Evrope in stališča Rusije pričakovati skorajšnjega odnehanja Črnegore glede skadrskega vprašanja,
XXX
SRBIJA IN BULGARIJA.
Belgrad, 18. aprila. Bulgarska in srbska vlada vodita diplomatske pogovore o modifikaciji medsebojne pogodbe. Pogovori teko baje povoljno. Srbija zahteva modifikacijo le glede teritorija.
SRBSKA SKUPŠČINA NOČE NEPRIMERNIH DEBAT.
Belgrad, 18. aprila. Nacionalist Riba-rac je v včerajšnji seji skupščine predlagal, naj se jutri odredi odgovor na njegovo interpelacijo o srbsko-buigarski zvezni pogodbi. Pašič je odgovoril, da je debata o tem oportunna in da odgovor odklanja. Skupščina je predlog Ribarca z 80 glasovi proti 20 odklonila.
XXX'
VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE.
Dunaj, 18. aprila. Finančna komisija se zbere v Parizu koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca. Velesile so se z mislijo vojne odškodnine sprijaznile,
Rim, 18. aprila. Italija je imenovala za svoje delegate pri finančni komisiji Kocha, Canovai in Rossinija.
X
X X
SESTANEK EVROPSKIH VLADARJEV.
Rim, 18. aprila. K poroki princese Viktorije Lujize v Berolinu se poda tudi laška kraljeva dvojica. Cesarja Franca Jožefa bo zastopal prestolonaslednik Franc Ferdinand. Razen teh se udeležita slavnosti ruski car in angleški kralj.
XXX
ZARADI SRBSKEGA BOJKOTA.
Osjek, 18. aprila. Tukajšnja trgovinska zbornica je dobila znano pogojno napoved srbskega bojkota. Predsednik zbornice jc sprožil misel, naj bi se v Budimpešti vršilo zborovanje hrvatskih in ogrskih trgovinskih, zbornic za primerno akcijo.
X
X X
GALIŠKI CESARSKI NAMESTNIK ODSTOPI.
Dunaj, 18. aprila. Gališki namestnik dr. Bobrinskij je dospel semkaj, da poroča vladi o neuspehu poljsko-rusinskih pogajanj glede volivne reforme. Govori se, da se bo gališki deželni zbor razpustil. Nove volitve bo pa vodil nov namestnik, ker poda dr. Bobrinskij danes demisijo.
CESAR ODKLONIL DEMISIJO NAČELNIKA GENERALNEGA ŠTABA CON-RADA PL. H6TZENDORFA.
Dunaj, 17. aprila. Dunajska »Militari-sche Korrespondenz« poroča, da jc načelnik generalnega štaba, Conrad pl. Hotzen-dorf, ob svoji zadnji avdienci cesarju izročil prošnjo, da odstopi. Vladar pa ponujanega odstopa ni sprejel in je izjavil, da načelniku generalnega štaba popolnoma zaupa. Gre se bržčas za vohunsko afero Jandrič.)
DRŽAVNA POLICIJA NA REKI.
Budimpešta, 18. aprila. Reški guverner grof NVickcnburg ie konferiral z Lu-
kaesern glede odpora reške občine proti uvedbi državne policije. Guverner je izjavil, da se bodo izdale izjemne odredbe, ako se Reka nc ukloni.
SUFFRAGETKE HOTELE RAZGNATl V ZRAK REDAKCIJO.
London, 18. aprila. Suffragetke so sklenile komplot proti uredništvu lista »Standart«. Vse priprave, da se uredništvo požene v zrak, so že bile storjene. Policija pa je zaroto pravočasno odkrila in straži sedaj uredniško poslopje.
VELIK POŽAR.
Lvov, 18. aprila. V mestu Kamion-ka je izbruhnil velik požar. Ena oseba je zgorela, 200 rodbin pa je brez strehe.
NAGLA SMRT.
Dunaj', 18. aprila. Včeraj je bivšega komandanta živinozdravniške šole polkovnika Jožefa Schlogla na cesti zadel mrtvoud, da je bil na licu mesta mrtev.
V ŠLEZIJSKEM DEŽELNEM ZBORU SE NE SME GOVORITI V SOV AN-SKEM JEZIKU.
Opava, 18. aprila. Pri današnji raz* pravi o šolskih zakonih , so slovanski poslanci v generalni debati odločno nastopili proti §§ 9 in 17, ki omejujeta pravico občin pri imenovanju učiteljskega osobja. —- Ko je pričel poslanec Gudrieh govoriti češko, je nemška večina ostentativno zapustila zbornico. Slovanski poslanci so radi tega začetkom zagrozili z najhujšo obstrukcijo. KoneČno je izjavil voditelj manjšine, poljski poslanec dr. Michejda, da je opozicija pripravljena privoliti v primerne kompromisne predloge. Ob 1. uri je bila seja nato prekinjena in se je nadaljevala ob pol 5.
PRISTANIŠKA STAVKA NA REKI.
Reka, 18. aprila. Zveza delodajalcev je povabila zaupnike štrajkujočih pristaniških delavcev na posvetovanje glede zopetnega nastopa dela. Zaupniki štrajkujočih so povabilo odklonili. Nato je zveza delodajalcev danes zvečer na svoji seji sklenila, izpreti vse štrajkujoče od jutri naprej za nedoločen čas.
Reka, 18. aprila. Vsled štrajka počivajo v pristanišču vsa dela. 22 v pristanišču nahajajočih se pamikov ne more blaga izkrcati. Le parnik »Buda-pest« dela z lastnim moštvom.
Razne stvori.
Polet čez Ocean. Iz Las Palmas se v Berolin poroča, da se je polet čez Ocean odgodil, ker niso mogli s plinom, s katerim so razpolagali, napolniti zrakoplova.
Zrakoplov eksplodiral. V Villiersu ob Marni je eksplodiral 17. t. m. vojaški zrakoplov, ki je vozil pet častnikov. Dva častnika in en seržent sta bila takoj mrtva, ostala dva častnika sta smrtno-nevarno ranjena. Neki očividec opisuje nesrečo takole: Zrakoplov se je zažgal ob nekem dimniku; zrakoplovci so vse poizkušali, da se rešijo, a zrakoplov je letel še kaka 2 km daleč in se ves čas zadeval ob brzojavne drogove in ob hiše, sledil je pok, velik plamen švigne proti nebu, zrakoplov je padel na tla.
Kako Nemci lažejo. Poročali smo. kako da so nemški listi tolkli na veliki boben radi tistih študentovskih ulkov proti Nemcem v Nancj;ju. | Kako da je nemško časopisje to študentovsko šalo pretiralo, dokazuje dejstvo, da se tistim Nemcem, proti katerim so francoski dijaki demonstrirali, pisarjenje nemških listov pregrdo zdi in da sami izjavljajo, cla jc nemško časopisje grdo lagalo, ko je poročalo, da so jih v čakalnici na kolodvoru študentje prisilili, da so morali nekateri poklekniti.
Vohunska zadeva Jandrič. Dunajski ruski vojaški ataše, polkovnik generalnega štaba Cankjevič, nastopi v kratkem daljši dopust in odpotuje v Peterburg. Z dopusta se ne vrne na Dunaj nazaj. Cankjevič gre na dopust, ker je v zvezi z znano vohunsko zadevo bratov Jandrič, vsled česar se je na Dunaju družabno onemogočil. Ker nastopi polkovnik Cankjevič samo dopust, tudi ne bo v odslovilni avdienci pri cesarju zaslišan.
150 gramov cijankalija ukradenih je
bilo 16. t. m. v neki dunajski tvornici. Ukradel ga je 22 letni umobolni vajenec Heidinger, pri katerem so še 20 g cijankalija dobili. Rekel je, da je ostali cijankali po polju raztresel.
Zopet železniška nesreča na Ogrskem> Na ogrski postaji Petrozseny so zavozili štirje vozovi v neki tovorni vlak. Obe lokomotivi in osem voz je skočilo iz tira; strojevodja prvega stroja je mrtev, drugi strojevodja in dva kurjača sta nevarno, trije železniški uslužbenci so pa lahko ranjeni.
Nesreča v zraku. Na poletu čez Lani-gade se jc ubil aviatik Argiropulos.
Stavka pristaniških delavcev v Reki.
Pristaniški delavci v Reki so sklenili, da prično stavkati. Število stavkujočih se ceni na 2400.
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovani.
Abbu, c. in kr. dvorni dobavite!)
TESTEarkovlje. ==
za izvrševanje umetnega vezenja
Ltjiibljana, Kongresni trg- štev. S,
Zaradi velike zalogo se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Prediiskarija.
Občaznano nizka ceno. — Zunanja naročila sa toSno Izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
Demonstracije v Peterburgu, malo-
bbsežnega pomena, so sc vršile 17. t. m. Delavci so na več krajih demonstrirali, a jih jc policija razkropila.
Ljufeljanske novice.
lj Slovenski rimski romarji se vrnejo danes s posebnim vlakom iz Rima. Dohod posebnega vlaka v Ljubljano je naznanjen oh 9. uri 25 minut zvečer na južnem kolodvoru. Iskreno pozdravljeni na domačih tleh!
lj Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo prihodnji torek.
lj Cvetlice na oknal Vsako leto narašča zanimanje za cvetlice na oknih, verandah, pomolih in nad trgovskimi izložbami. V okrašen ju zunanjega lica poslopij pa vidimo večkrat nedostatke, ki se tičejo izbora cvetlic in njihove razvrstitve. Navadno so zaboji s cvetlicami prenapolnjeni ali pa se tišči lonček lončka, tako da jemljejo cvetke druga drugi zrak in luč ter se ovirajo v svobodni rasti. Zato raje manje cvetlic, ki imajo dovolj prostora! Manjše in nižje naj stoje spredaj, večje in višje pa zadaj. Velike napake se delajo zlasti z nameščanjem. Marsikateri cvetlici je na polnem solncu ali celo na vročini življenje nemogoče, marsikatera živi najbolje v polmraku, nekatere pa zahtevajo vedno le senco. Kjer se okna odpirajo noter, imajo cvetlice najugodnejši prostor; kjer pa se okna odpirajo 5e ven, je treba postaviti zabojčke in lončke pod okno na močno desko, ki je trdno podprta z železnimi klini. Ker cvetlice in rastline vedno rastejo, je treba pri odpiranju oken vselej paziti, da se jih ne polomi. Nikdar pa se ne sme postavljati cvetličnih zabojčkov ali lončkov brez zavarovanja svobodno na okna ali prizidke, ker jih more vsak večji piš pomesti na ulico in na ljudi. Lončene lončke, ki jih solnce naglo raz-greje, je vsekakor treba zasenčiti. Prve pomladanske cvetlice, ki uspevajo dobro, so: zlata fijola, avrikule, mačehe (Viola grandiflora), zvončki, levkoje, marjetice, jegliči, telohi, hiacinte, narcise, tulipani, kamelije, sleči (Rhodo-dendron) in spominčice. Kasneje cveto: Tagetes Phlox, Codetia, Gailardia, Pe-tunia, Verbena, deseda, tobak Sande-rov (Nicotiana Sanderae), Lobelia eri-nus, Zinnia, razne plezalke in ovijalke: Ipomea, Lathyrus odoratus, Tropaeo-lum (kreša), Thunbergia (vijavka), Humulus japonicus (hmel japonski), Co-baea scandens (vilec), Phaseolus mul-tiflorus (opletavi mnogocvetni bobo-vec), Pelargonium zonale, Celosia eri-stata (petelinji greben), naglji, fuhsije, begonije, lilije, mečki ali sabljanice, balzamine, mesečki in babji prstanci, ;odolini in žabice, volčji bob, astre, bolj-ke, rosulje ali vonjavke, naprstci, kri-zanteme i. clr. Najtežje se goje cvetlice tna senčni strani, z okni na severno plat. Tudi tukaj se dajo gojiti cvetlice v. uspehom, zlasti če je pred hišo odprt orostor, ki odbija dovolj svetlobe, •'uhsije uspevajo tod celo zelo lepo in o s cveti naravnost posejane, takisto ortenzije in lilijaste funkije cveto bogato, pa balzamine, petunije in razne krese. Med rastlinami, ki so stalno zelene ali pisanih listov, navajajo vrtnarji sledeče: Colens, Aspidistra, Au-cuba, Buxus, Tradescantia, Evonymus, Veronica hyrida, Ficus, Jucca, Aralia, Chamaerops Fhoenix, lovor, zimzelen, praprotnice, bršljan i. dr. Ljubljanski občinski svet je sklenil nagraditi tudi leta 1913 najlepša s cvetjem in zelenjem okrašena okna, pomole in verande. Zlasti želi, da se okrase trgovski portali, ki jih smatra za najučinkovitejše pri dekoraciji ulic in trgov. Da dobi naše mesto čim bolj simpatično lice, je želeti, da se zavzame, kakor po drugih mestih, tudi naše meščanstvo, zlasti pa ženstvo, za smotreno in vztrajno gojenje cvetja in zelenja.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, dne 20. aprila, ob 10. uri dopoldne v dvorani »Rokodelskega doma« svoj redni občni zbor.
lj šentjakobsko prosvetno društvo
prične danes v petek ob pol S. uri teoretično - praktičen pevski kurz. Razume sc samoposebi, da sc ga bodo vsi dosedanji pevci polnoštevilno udeleževali; pričakuje se pa tudi, cla bo veliko novih pevccv in pevk pristopilo, ker je ravno sedaj naprimernejši čas za vstop k našemu zboru. Petje je tucli najideal-nejša, najcenejša zabava in razvedrilo; zato mora postati splošna last. vskega izobraženca. Kurz bo vsak petek ob pol 8. uri do 9. ure in vsako nedeljo od četrt na 11. uro do 12. ure dopoldne.
lj Umrl je včeraj popoldne Mihael Jerala, uradni sluga deželne bolnice v pokoju, star 86 let, oče deželnega ofi-ciala Jankota Jerala. Pogreb rajnika bo v soboto, dne 19. aprila t. 1., ob 5. uri popoldne, Novi Voclmat št. 22, na pokopališče pri Sv. Križu. R. I. P. — Umrl je v Trnovem g. Jož. Urbančič, hišni posestnik in dolgoletni mojster v predilnici. N. v m. p.!
lj K ctcmaiSnjeisra naboru v »Mestnem Domu« je bilo poklicanih 197 mladeničev, potrjenih je bilo 62, izostalo jih je 20, pet je bilo pa določenih za preizkušni nabor v garnizijski bolnišnici. Nabor se je vršil v redu in je bil končan pol 1. uri popoldne. Zadnji dan nabora za mesto Ljubljano bo jutri, v ponedeljek pride na vrsto okolica.
lj Trije junaki na naboru. Včeraj so prišli v dvorano v »Mestnem domu«, v kateri so bili naborniki, tudi trije dečki v starosti od 11 do 13 let, seveda kakor se spodobi za tak dan, dostojno oblečeni, le šopkov niso imeli. Fantje so mislili, da so ti otroci prišli s svojimi brati - naborniki, a ko so se, kakor odraščeni začeli slačiti, so obrnili šele nase pozornost. Vprašani, zakaj se slačijo, so pogumno odgovarjali, da so prišli tudi na nabor, kar je povzročilo precej smeha, posebno še, ker nobeden ni imel pozivnice. Zadeva je bila šele jasna, ko je med lepo zraščenimi fanti te črvičke vprašal član naborne komisijo, česa želijo in so mu povedali, da so tudi prišli k naboru ter da bi šli radi k mornarjem za »Schiffsjunge«, ko so dobili svoje instrukcije, so zopet kislih obrazov odšli.
lj Smrt na trgu. 62 let stara delavčeva žena Frančiška Medvešček, stanujoča na Cesti na Loko, je šla danes zjutraj na trg. Na trgu je oslabela in se zgrudila na tla. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer je takoj umrla.
lj Zanimiv nabornik. Včeraj se je predstavil naborni komisiji v »Mestnem Domu« nabornik s Cetinja, kar se pač le zelo redkokdaj dogaja. Dotičnik je sin tukajšnjega poštnega podurad-nika Kristana in je bil zadnjih šest mesecev šofer na poštni progi med Koto-rom in Cetinjem. Kristan je bil potrjen, vrne. se pa do jeseni na svoje dosedanje mesto.
lj Izgubljene stvari: 1 ročna torbica z denaimico z manjšo svoto donar-

Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je naS ljubljeni, dobri oče, gospod
cerkovnik
danes 17. aprila v 71. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, vdan v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika se vrši v nedeljo dne 20. aprila ob pol 9. uri dopoldne v Št. Vidu nad Ljubljano.
Sv. maSe zadušnice se bodo bralo v farni cerkvi sv. Vida.
V St. Vidu nad Ljubljano, dne 17. aprila 1913.
Janko, Anton, Vinko
sinovi.
ja, 1 črna. šerpa s čipkami, 1 poročni prstan, 1 bankovec za 20 K.
lj Najdene stvari: 1 ključ za blagajno, 1 solnčnik, 1 moška palica, trije notni zvezki.
glasba.
Dr. Anton Faist, cerkvene pesmi,
za mešani zbor, dva zvezka: I. Velikonočne, binkoštne, Marijine. Part. 1 K 50 vin, glasovi po 25 vin. II. Marijine pesmi. (Šmarnične.) Part. 1 K 80 vin., glasovi po 25 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Dr. Faist, gimnazijski profesor v Gradcu, predsednik sekovškega Ceci-lijincga društva, je zidal te pesmi z nemškim besedilom. Podpisani jih že več let uporablja s slovenskim besedilom v cerkvi. Pesmi so našim razmeram tako prikladne, da sem se obrnil do skladatelja in založništva s prošnjo, naj bi se te pesmi izdale v slovenskem jeziku. Graška »Styria« je prošnji ugodila in sedaj so prišle pesmi na svitlo. Ker sem povzročil izdajo, dolžan sem pesmi vpeljati s priporočilnim pismom.
w jLjub^ani,
Kcsncnskega uiica 4
»23
Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Sef-ztiravnik: Dr,Fr. Dergano, primar l.kir.Gdd.dež.boln'
Le-te pesmi so jako lahke, homo-fonne, blagoglasne, vendar jih diči neka noblesa, ki se skrbno varuje vsake banalnosti. Marsikatera izdaja pesmi ostane na papirju, pesmi se pa malo poj6. Faistove pesmi se bodo pele vse, samo da jih pevovodje dobe v roke. S pariituro se morajo kupiti tudi glasovi, zato so natisnjeni; cena jo nizka. Upam, cla Faistove pesmi vzbude občno pozornost in da sem s io izdajo vstrcsgel našim zborom.
P. II u g o 1 in S a 11 n e r.
Rodbini dr. Maroltova in Žup-
uckova naznanjata tužno vest, da jo njih dobra mamica, gospa
Marija Petrič
danes ob pol 12. uri dopoldne po kratki,mučni bolezni, prejemšasvete zakramente za umirajoče, v 71. letu starosti blaženo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v soboto dne 19. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne na pokopališče na Verdu.
Svete maše zadušnice se bodo služile v cerkvah pri sv. Pavlu in pri sv. Antonu.
Verd pri Vrhniki, dne 17. aprila 1913.
Skoraj nov v
v
se proda. Vpraša sc na Poljanski cesti
št. 21, II. nadstropje levo.
v veliki izbiri > i i
768	pri
R. llkLAUC
Ljubljana, Stritarjeva uiica št. 5.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežfilostno vest, da je naš preljubljeni oče, ozir. stari oče, prastari oče, gospod
uradni sluga dež. bolnice v pok.
včeraj, v četrtek dne 17. aprila 1.1. ob pol 7. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v soboto dne 19. aprila 1.1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Novi Vodmat St. 22, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zuduinlce sc bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabnega rajnika priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev.
Novi Vodmat, dne 18. aprila 1913.
Eožlca Jerala
pravnukinja.
Janko Jerala
c'tet. pisarn, oficijal sin ozlr. vnuk.
ffialčl Jerala
sneha.
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 28 (POLEG PLINARNE),
Beton Železobefon Mostovi Stropi Dvorane Zazidki turbin
Strokovna izvršitev vseb vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi
EiekErične centrn?^ Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apseake
Obisk strokovnih inženirjev na željo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.
Po svetu.
Mesto brez doklad. To srečno mesto so Kašpcrske gore na Češkem, kjer davkoplačevalci ne plačujejo niti šolskih cioklad, niti šolnine, niti občinskih davkov. Mesto ima tako bogat vir dohodkov v velikih občinskih šumah, da se lahko krije vse te po trebščine. Da še več: letos je z ozirom na splošno draginjo dovolilo občinsko zastopstvo mestnim uslužbencem draginjsko podporo, ki se je izplačala po številu službenih let.
Za odpravo napitnin natakarjem.
Pariški natakarji .se žc deli časa resno pečajo z mislijo, kako odpraviti napit nine in doseči gotovo stalno plačo. Eden njihovih vodij se je tako-le izjavil: »Nam se slabše godi, nego zadnjemu poslu, ker smo glede svojega zaslužka odvisni od dobre volje gostov, od njihovega dobrega ali slabega razpoloženja.« Neki pariški kavarnar pa pravi: »Navada napitnin v gostilnah in kavarnah je tako stara in po običaju utrjena, da na njeno odpravo v dogled-nem času ni misliti. Gostilničar mora ravno tako kakor natakar računati s prostovoljnimi plačili za postrežbo. Ako naj bi se poleg ogromnih drugih režijskih stroškov v modernih restavracijah in kavarnah še strežnemu osob-ju plačevala primerna stalna plača, potem bi se morale znatno zvišati cene vsem pijačam in jedilom, kar bi občinstvo hudo zamerilo, napitnine bi se pa najbrže še vedno dajale.« Francoska organizacija natakarjev namerava v kratkem v Tours sklicati poseben kongres, na katerem naj bi sc vprašanje natakarskih plač načelno rešilo.
Odvetnik na papeški stolici. Na banketu, ki ga jc nedavno novi francoski predsednik Poincare priredil na čast pariškim odvetnikom, je predsednik odvetniške organizacijo v svojem govoru omenil, da je en pariški odvetnik postal celo papež. Bil jc to naslednik papeža Urbana IV. — Klemen IV., izvoljen leta 1265. Vladal je tri leta, to jc do leta 1268. On je izdajal pragmatično sankcijo, s katero se jc ustvarila zveza med Rimom in Francijo; nagovoril jc tudi kralja Ludovika Svetega, da je začel križarsko vojno, ki mu jo prinesla smrt. Tudi v političnih prepirih Karla Anžujskega s Hohcnštav-fovci je igral veliko vlogo. Zgodovinar Blanchard piše o Klemenu IV.: Njegovo državljansko ime je bilo Guy Fou-cauld; rodil se je v St. Guilesu v provinci Langucdoc. V mladosti se je posvetil vojaškemu stanu, kasneje se je pa bavil z različnimi znanostmi. Nazadnje jc postal duhovnik. Bil je škof v Puyu, nadškof v Narboni in kardinal v Sabignyu. Dne 5. februarja 1265. leta je bil izvoljen za papeža. Spisal jc mnogo pravniških razprav in v kroniki odvetniških dialogov v pariškem parlamentu se njegovo ime mnogokrat omenja.
Albanske šole se odpirajo. Tc dni
*o dunajski listi z vidnim zadoščenjem konštatirali, da so Srbi v svojih noviR pokrajinah za časa vojne zatvorjene albanske šole pod odločnim pritiskom avstrijske vlade zopet odprli. Glejte si no, kako energično zna avstrijska vlada nastopiti v Albaniji! In to je taista vlada, ki zapira češke šole lia Dunaju. Žalostno, pa resnično!
Obsojeni ruski izdajalec. Petrograd-*ki sodni dvor je obsodil dne 10. t. m. na štiri leta v kaznilnico bivšega pisarja v skladišču min kronstadtske trdnjave. Izdajalec Benčukov je hotel prodati tajne listine nemškemu in japonskemu vojaškemu agentu. Do kupčije pa baje ni prišlo.
Policijski pes izsledil tatu. V okolici ,)ozoriški blizu Brna so bile zadnji čas tatvine in vlomi na dnevnem redu. Te dni so vlomili, ko je vse spalo, lopovi pri čevljarskem mojstru Velehrachu. Ukradli so dva prešiča, ju na licu mesta zaklali ter odnesli. Okradeni lastnik je prijavil tatvino žandar-meriji v Pozoricah, ki je takoj brzojavila po policijskega psa v Ostravo. Ob pol 4. uri sc je pripeljal pes z vlakom, in toliko da io ga privedli k okradeni hiši, pa jo je ubral preko vasi in tekel naravnost proti bivališču delavca Fr. Severa v Kovalovicah. Za policijskim psom jc tekla pa seveda obila množica radovednežev. Ko je tat ugledal psa, je bil ves preplašen. Zaklana prešiča so dobili pri njem. Vsak izgovor je bil nemogoč. Odveden je bil v zapor, kjer sc mu bodo po mastni svinjski pečenki zastonj sline cedile.
Katoliški zavodi v Skadru. Skader ima približno 30.000 prebivalcev, od katerih je 3000 katoličanov, 2000 pravoslavnih in 25.000 albanskih mo-hamedanccv. Nad katoličani ima protektorat Avstrija, ki jim je postavila katedralo za 5000 ljudi, zgradila bolnico in šolo, ki jo imajo v svoji oskrbi oo. frančiškani in zavode, ki jih vodijo jezuilje. S stavbo semenišča, zave-
tišča in samostana oo. jezuitov se jc pričelo že leta 1842., ali toliko, da jc bilo zidovje dograjeno iznad temelja, pa so ga Turčini porušili. Isto se jc ponovilo letu 1856.. Šele, ko se je pojavila avstrijska vojna ladja, je Zavladal mir. Leta 1859. jc začelo semenišče svoje delovanje. Njegovi gojenci so vselej nekaj semestrov študirali v Ino-mostu. Jezuit jc imajo danes v Skadru tiskarno, ki je izdelala Jeta 1911 prvi loško - alban^kj slovar. Za izobrazbo katoliške mladine v Skadru skrbi feestrazredna šola in pa obrtna šola, v kateri se poučuje v nemškem, laškem, francoskem in albanskem jeziku.
Cerkveni veslnik.
c Skaručina, 16. aprila 1913. Dne 20. aprila, četrta nedelja po Veliki noči, bo pri Sv. Luciji prvi veliki shod. Opravilo bo zjutraj ob 6. uri, ob 9. in ob 10. uri. Skaručina ima zopet svojega duhovnika. Romarji tudi ob delavnikih lahko sem pridejo in opravijo svojo pobožnost in so lahko pri sveti maši, ki se bere ob pol 7. uri.
DAROVI.
Za »Ljudski sklad« so darovali meseca marca sledeči gospodje: Knezoškof dr, Jeglič, dr. Lampe, dr. Zajec, dr. Pegan po 20 K; dr. Derganc, prelat Kalan, kanonik Šiška, ravnatelj Traven, zdravnik dr. Jos. Pogačnik, profesor dr. Debevec po 5 K; urednik Krhne 4 K; dr. Dermastia 3 K; ravnatelj Štrukelj, ravnatelj Rašica, župnik Barle, dr. Lovro Pogačnik, clr. Jerič po 2 K; dr. Adlešič, dr. Natlačen, dr. J. Šiška po 1 K. — Meseca aprila pa so darovali sledeči gg.: Knezoškof dr. Jeglič, dr. Zajec, dr. Pegan po 20 K; dr. Derganc, prelat Kalan, kanonik Šiška, ravnatelj Traven, zdravnik dr. J. Pogačnik, prof. dr. Debevec po 5 K; dr. Lovro Pogačnik in dr. Dermastia po 3 K; ravnatelj Štrukelj, ravnatelj Rašica, župnik Barle po 2 K; dr. Adlešič in dr. Natlačen po 1 K. — Poleg teh gg. so darovali v marcu gg.: Andrej Pipan, župnik v pok., 10 K; župnik Vidergar, Št. Vid pri Zatičini, 26 K in dva bloka razpečal 12 K; Jurij Šterk, Vinica, 11 K 25 vin.; Fran Habe v Gočah 5 K; Iv. Potokar, župnik v Tržiču, Gor., 15 K; Jan. Pfajfar, župnik v Javorjah nad Škofjo Loko, 5 K; Mih. Arko, dekan v Idriji, 10 K. — Prispevke sprejema Tajništvo S. L. S. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6, II. nadstropje.
fiospom
g Iz poštne hranilnice. Te dni nam
doposlana uradna okrožnica objavlja račun za mesqc marec. Povzamemo: V obeh oddelkih, t. j. v prometu varčevalnem in v čekovnem se je 4,938.025 krat vložilo skupaj za 1.259,047.595 K 99 vin., izvzelo pa 1,511.170 krat skupaj za 1.295,923.056 K 78 vin. Od tega po naših krajih vloge: Štajerska izkazuje 209.608 krat v skupnem znesku za 30,452.006 K 18 vin., Koroška 87.497 krat za 9,658.468 K 93 vin., Kranjska 92.806 krat za 8,581.451 K 28 vin., Pri-morje (Istra, Trst, Gorica. Gradiška) 128.717 krat za 24,917.992 K 14 vin.; izplačila: Štajerska 56.948 krat za 17,039.848 K 32 vin., Koroška 14.392 krat za 3,929.574 K 30 vin., Kranjska 17.419 krat za 5,569.075 kron 32 vin., Primorje 30.917 krat za 13,238.363 K 58 vin.; Dalmacija 6,290.695 K 71 vin. vlog in 1,543.883 K 15 vin. izplačil. — Knjižic-rentovnic se v prometu nahaja 37.148 komadov, vrednih 351,583.496 K, Vložnikom so po želji kupili in odposlali za 324,348.804 K vrednostnih listin. — Ob svojo knjigo-vložnico je prišlo 157 varčevalcev; eno je bila izdala pošta Radeče pri Zidanem mostu s tudi slovenskim besedilom; lastnik dobi dne 24. aprila pravico do nove knjižice. — V minolem mesecu so izdali 19.392, izplačali pa 20.492 vložnih knjižic. Po naših krajih: Štajerska 930 (iz-piačali 934), Koroška 318 (384), Kranjska 227 (171), Primorje 995 (888), Dalmacija 372 (317), Škoda, da si varčevalci dajejo knjižico popolnoma izplačati. Pridrži naj v Jknjižici vsakdo vsaj dve kroni, da se ista ne zavrže in da ob novih vlogah ni treba izdajati nove knjižice. — V neuradnem delu okrožnica priobčuje podatke o poštni hranilnici na Ogrskem ter v Bosni in Hercegovini.
Narodna razstava za živino in poljedelske stroje v Madridu. V Madridu sc bo vršila od 21. do 26. maja t. 1. narodna razstava za živino in poljedelske stroje. Pripustili pa se bodo tudi inozemski interesentje. Rok za prijavo se j c določil do 31. marca, ki se pa bo podaljšal najmanj do 15. aprila, tudi 8 do 14 dni pozneje sc bodo prijave šc vpoštevale, posebno tedaj, čc so se prvi koraki za to že storili. Prijave inozemskih interesentov se morejo vložiti neposredno pri »Asociacion General de Canaderos« ali pa potom c. in kr. avstro - ogrskega konzulata v Madridu.
»igo Jeziku
Sestavil dr. Janko šlebinger, c. kr. profesor.
Založila »Katoliška Bukvarna« v Ljubljani.
Cena 1 K 20 vin., vezan v celo platno 1 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več).
Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere ne najdemo v drugih slovarjih; razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tem. da upošteva v ncmško-slovenskcm delu tudi oblikoslovje nemškega jezika tako, da ne nudi samo razmeroma bogatega besednega zaklada, temveč nas tudi uči besede pravilno rabiti.
Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice „Nemščina brez učitelja", ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke.
Druga nedosežna vrlina slovarčka je pa nizka cena, ki se je dosegla na ta način, ker je založništvo računalo z izredno visokim nalogom. Če bi sc bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor se običajno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila prodajna cena več nego še enkrat višja.
Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost je tudi važna prednost te lepe knjižice.
Za samouke je poleg slovarčka nujno potrebna tudi Pavel Novakova:
ilclm Mi ulei,
ki obsega dva dela, in siccr:
I.	del »Nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več). Ta knjižica je nujno potrebna za vsakega, ki se hoče nemščine temeljito priučiti. Marsikdo si pa samo s I. delom ne bo znal pomagati in je zato potrebno, da si kupi tudi praktični:
II.	del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju-Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več).
Oba dela skupaj vezana v celo platno veljata 2 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več).
Drugi del obsega razgovore potrebne v javnem občevanju, da izhaja z njimi vsak Slovenec, ki pride z Nemcem v neposredno do-tiko. Razgovori so prirejeni za najrazličnejše prilike in potrebe: tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi, slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem v svojem poklicu.
II. del priporočamo pa šo posebej nemščino se učeči šolski mladini, kateri manjka često praktične vaje in se mora zato hudo boriti s težavami nemškega jezika.
©©(9©©®©©0
Mtficicits
Nekaj drugih knjig za praktično porabo:
Magdalene Pleiweisove
Slovenska kuharica.
Šesti natis izdala S. M. Felicita Kalinškek.
To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu.
Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6 —. (po pošti 30 vin. več).
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3'—, vezana K 3*60 (po pošti 30 vin. več).
Knliaa a tem vedenju. 5EHH
nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je tudi neprekosljiva, ker najde v njej sveta tako olikanec, kakor preprost človek, tako odraščeni kakor nedorasla mladina.
dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1*30, vezana K 2'—. — To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njeno lepoto. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih podrobnosti za praktično življenje.
Stoletna pražika
Mi t Ljubljane
1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v 2 dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
Zemljevid Gorenjske
z novo bohinjsko in tržiško železnico. Ta zemljevid, ki ima slovenska krajevna imena, obsega celo Gorenjsko ter je natančen do najmanjše vasice pregleden in priročen. S tem zemljevidom v roki se bo vsak naj-ložje orientiral po Gorenjski ter našel najpripravnejšo pot za posamezne izlete. Zemljevid jc pridejan »Ilustriranemu vodniku po Gorenjskem" in stane z njim vred samo 1 K 20 vin.
Katoliška Buliuarna u Ljubljani.
0®G0©0(9(9000®0©©

Izdaja konzorcij »Slovenca«.,
Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štefe.