89. številka Ljubljana, v sredo 21. aprila 1897 XXX. leto. lakaja vsak dan ivr^fr, izimfti nedelje in praznike ter velja po pofit i prejem an aa a v s t r o-o g e r s k e dežele aa vse leto 15 glri., za pol letA 8 gici., za Četrt let.i i gld,, za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brea pošiljanja na dom za vbb leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 ar, Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plaCnje ae od Itiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., C« se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — DredniŠtvo in np ravni fitvo je na Kongresnem trgn &t. 12. Dp ravnist. vn naj ae blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Stoletnica avstrijske Istrije in Dalmacije. Velikonočni ponedeljek je bilo sto let, odkar •ta se Istrija in Dalmacija ločili od banečanskega ozemlja ter ata pripadli Avstriji. Ker pa je izgubila naša država Nizozemsko, Milan, Medeno in Man tuvo, ee moč Habsburžanov s pridobitvijo Istrije in Dalmacije ni prav nič pomnožila. V burni dobi velikega Napoleona je prestala Avstrija mnofcO nepri jetnoetij; 1. 1805 pa je vsled požnnskega mira izgubila ii nova jedva pridobljeno Dalmacijo in leta 1803. je postala Istrija francoski departement. Sale 1814. 1. je izgubila Italija avstrijsko Dalmacijo, 1. 1815. pa je postala aovanska Istrija stalno in trajno del avstrijakoga ceaarstva. Stoletni jubilej sta praznovali Dalmacija in latrija — molče. Oblasti se aa 18. april 1897. niti smenile niso. In prav to je značilno! Zdi se, kakor da izveatni krogi omenjenih avstrijskih pokrajin niao občutili onega inamenitega dne prav nobenega veselja in ponosa, da bo podaniki cesarja Frana Jožefa I., nego da so v svojih dušah zaklepali tih gnjev in jedva zatajevano obžalovanje, da jim ne vlada italijanski kralj. Dunajaka ,Re ioha-w e h r* pravi, da omenjani krogi stoletne zveze v A vatri ji niti sedaj še ne čutijo ter da obstoja mej Dalmacijo in mej notranjimi avstrijskimi deželami neka vedno bolj občutljiva hladnost in neprijaznost. Kriv tega več nego čudnega razmerja ni samo na rodnoatni in kulturni razloček teh pokrajin, pač pa ja kriva tega nemška liberalna vlada, ki je smatrala Dalmacijo in Istrijo za poakuialno polje jako dvomljivih ekaperimentor. — Vlada je hotela pritisniti Dalmaciji anak ćiato italijanske dežele, dasi je slo-vanakaga prebivalstva 96 2, italijanskega pa samo 3*1 odstotkov vseh atanovnikov. Sele okupacija Boane in Hercegovine je prineala v Dalmaciji nekaj pre-mamb. Odločevalni krogi so se tedaj namreč zavedli, da negovanje in vzgajanje italijanskega elementa Avstriji nikakor na more biti v varnost in korist, pa spoznali so, da treba za aila zanemarjeno deželo marsikaj storiti. Vse to so sprevideli takrat dunajski vladni krogi, a — atorili niso doslej ee akoro ničesar. LISTEK. Naši umetniki. m Alojzij Šubić (Konec.) In zdaj, po predolgem uvodu, izpregovorimo »a dve, tri besede o dosedanjih Blikarskih delih Alojzija Šubical Že v Kaiserslauternu je pomagal bratu Janeza pri alikanji muzejskih lužij s tempera barvami. Vmes pa je risal s kredo karakteristične portrete, katerih j« izgotovil dvanajstero, in so bili vsi pohvaljeni. V Monakovem je prvo leto izdeloval le „studije11. V drugem letu je neki prijatelj iz Renske Palacije pri njem naročil „3 tiri evangeliste" *a cerkev v Bergzabernu. Slike, z oljnatimi barvami Q» platno, 8obiIe 2 75 m visoke in 175 Široke ter fto vsem jako ugajale, na kar je dobil de drugih naroči!. V istem času je izdelal tudi nekoliko por-trotov, s pastelnimi in oljnatimi barvami. L. 1890. je naslikal kopijo slovite Ruuensove 8''«e: „Helena Fromont", t. j. druga njegova Boprcga. Zona, sedeča na altani, ima v naročji nagega sinka — to je jedna najlepših slik ftubensovih Ubožna in zapuščena Dalmacija, ki bi mogla biti po svoji naravni legi, po svojem podnebju, radi neštevila Ink in pristanišč torišče cvetočega prometa in živahne kupčije, Dalmacija, ki bi mogla z rano gimi izdelki konkurirati z inozemskimi ter se zlasti v vinoreji dvigniti na stopinjo, ki bi bila la vso državo velekoristna in častna, ta Dalmacija je danes skoro se prav tako gospodarsko zanikerna, kakor je bila pred — 100 leti. Kakor v gospodarskem tako je zapuščena Dal macija tudi v kulturnem oziru. Leto za Istom po vdarjajo dalmatinski poslanci nedoetatek najprimi tivnejših učilišč, a vse stoji, ali pa ss komaj v;dao in sila počasno premika k izboljšanju. Je li potem čudno, da je v italijanskem naroda avstrijska savest toli medla? — Je Ii čudno, da ne ponehajo boji mej lojalnimi Slovani in prisiljenimi Avstrijci, fanatičnimi Italijani? Tudi Istrija boleha na takih zastarelih grehih liberalnih nemških vlad. Slovansko prebivalstvo, ki je v prav istih odstotkih, kakor v Dalcoac'ji, v velikanski večini napram minimalnemu oaseljenstvu Italijanov, mora prenašati najhujša, najdrznejša in najkrivičnejša nasilstva od brutalne manjšine. Avtonomna vlada dežele pa to manjšino sistematično podpira. Pred par leti se je razpustil deželni zbor, ker so se slovanski poslanci osmelili storiti slovesno zaobljubo v — hrvatskem jeziku. Zaano je, kako nesramnim inzultom so bili izpostavljeni SpinČič in tovariši povsod, na nlici in v zaprtih sobah. Svojega življenja niso bili varni vrli in navatrašeni zastop niki večine in bežati so morali v viharju in noči peš iz mesta, kjer jim je grozila zavratna smrt. Ko so hb nabile v Piranu dvojaiične uradne table, nastal je omli pravcati ostanek, karerega je moralo dnšiti vojaštvo. In poslednje državnozborake volitve 80 bile zopet polne italijanskih surovosti) in javnih nasilstev proti Slovanom, tako da vlada še danes po Istr ji velika razburjenost in napetost. Italijani hočejo šiloma poitalijaniti Istrijo, — zakaj? — to je jaanol — lzvestni del istrijanakega prebivalstva smatra stoletno dobo avstrijsko samo za prehodno stanje, — kam? — to je očividno! Osrednja vlada je dobila po slovanskih po- v monakovski galeriji. To kopijo je knpil g. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. L. 1891. je kopiral v Monakovem drago Ru-bensovo aliko, ki jezozirom na koloristiko in kompozicijo malodane najboljše njegovih slikarskih umotvorov in to je: „Vjetje Simeon a". To kopijo je naročil g. dr. Ivan Tavčar. Istega leta je naslikal z oljnatimi bojami na platno sv. V o 1 -b e n k a za podružnično cerkev Poljanske fare, posvečeno istemu svetnika. To sliko, v razmerja 2 50 m visoka, 1*5 široka, je naročil č. g. župnik Jarnej Ramovš. Na njej je predstavljen imenovani svetnik v škofovskem ornatu, stoječ pred tempeljem v veličastni postavi, katera ni proizvedena v konvencijami obliki, temvoč povsem svobodno, v zmislu moderne slikarske tehnike. Na Dauaji je 1. 1892. za goraj imenovanega župnika po fotografiji naslikal portret jugoslovanskega apostola, biskupa Strossm ay erja, katerega je razstavil v Ljubljani. Jednak portret si js na to naročil i č. g. kaplan Čebašek, zdaj župnik v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Potem je naslikal precejšnje število raznovrstnih portrotov za Dunaj, Znojim itd. Mej temi je bilo tudi nekaj Slovencev, n. pr. modroslovec Megušar, Pavšek in dragi. slancih in po slovanskih časopisih že do s ta resničnih podatkov o latlijanakih odnošajib. Spinč ć in sodrugi so opozarjali že opetovano, kako nevarno je gibanje Italijanov v lutriji in v Trstu Ako ni verjela vlada tem glasovom, naj bi se — v korist države! — ozirala vsaj na resen opomin uglednega nemškega dun. lista, ki jo poživlja, naj gleda na prste Hi naldiniju ter z odločnostjo čim preje popravi to, kar se zagreša in zanemarja že tekem — 100 let! Grško-turška vojna. Slavna evropska diplomacija, katera se je v zadnjih mesecih tolikrat in tako neizmerno blamirala, je zdaj prepričana, da je nje naloga, lokalizo-vati grško turško vojno in preprečiti, da ne začne na celem Balkanu goreti. Ker se pa ta diplomacija zaveda svoje najpopolnejša nesposobnosti, upa, da premagajo Tarki grško vojno, češ, potem se Srbija in Bolgarska ne bodeta upati kaj storiti. To upanje j jedina tolažba tistih evropskih diplomatov, kateri 80 s svojo kolosalno nerodnostjo največ zakrivili sedanje homatije na Balkanu. Evropa torej želi, da bi Turčija čim prej pobila Grško v veliki bitki. Evropske velesile bi potem Grški priskočilo na pomoč v toliko, da bi preprečile vsako izkoriščanje turške zmage. Grška se nima bati, da izgubi le jedno ped svojega teritorija. Turčija pa v slučaju zmage nima upanja, da doseže kaj več, nego moralno ponižanje svojega nasprotnika. Pri tem računajo velesile tudi na to, da nedostaje obema vojskujočima se državama tistega M^ntekukuljevega sredstva, brez katerega se nič ne oprav*, namreč denarja, ter mislijo, da bode vojni hitro konec. Začetek ravno ne kaže, da se uresničijo na deje slavne diplomacije. Grško-turška vojna traja že od četrlks, a vender niso Turki še toliko napredovali, kakor bi bilo misliti po števila njih vojske, marveč sta obe vojski na precej jednakem stališči. Bojno polje ja tesalska meja. Svet je po naravi, namreč po Pindovem gorovji, razdeljen na dve operacijski pokrajini, na vzhodno in na zapadno. Glavna vojska je koocentrovana na vzhod- O počitnicah 1. 1893 je izgotovil oljnato sliko 8 v. Andreja za cerkev Bukov Vrb, podružnico poljanske Župnije. Po vrnitvi na Dunaj je dobil zopet razna naročila, mej drugimi je imel drgotoviti nedovršene slike poljskega slikarja Leopoldckegs. Tu je naslikal tudi portret gespe Hočevarjeve na Krškem za njenega netjaka đr. Janka Hočevarja na Dunajn, kateremu je por tu* t toli ugajal, da je dal naslikati še samega sebe ter p-rtu" t pokojnega strijca svojega, g. Hučevarja, veledumega ustanovitelja meščanske šole na Krškem. Vrnivši se 1. 1895. v domovino, je dobil prvo naročilo od dične naš9 .Glasbene Matice", in sicer dve diplomi s tušem risani. Na to je izvršil po fo-togri ti . b ju: r i r •"■ prerano umršega pravnika in pisatelja Janka Vencajza z oljnatimi barvami ra platno. Slika js bila takrat razstavljena v izložnem salonu g. Jan. Mi.tijana. Potem je zopet izdelul nekatere diplome in sicer: za ces. kr. svetnika Jos. D r a I k o, za pevovodjo »Glasbene Matice" g. M II u-bada in gospo Terezijo dr. Jenkovo, nadalje dve diplomi častnega meščanstva ljubljanskega : za viteza \V I i h e i m Pfeiferj a, generalnega ravnute'ja namestnika južne železnice in ministra viteza B i I i n s k e g a. PcsTednji dve diplcmi sta nam dela, od Pindovega gorovja do morja, dočim ja zapadni del, Epir, tako gorat, da je tam nemogoče, operirati z večjimi silami, veled česar ta ne more priti do nikake odločilne bitke. Na dragem dela je omogočena koncentracija večjih krdel, od tod je Torkom mogoče prodreti v tesalsko rav nino, okrog Larise, glavaega grškega taborišča, od koder vodi najkrajša pot v Atene. Pod poveljstvom Eihem piše je ta zbrana tarška vojska 115.000 mož s 150 topovi, razdeljena na sedem divizij, dočim je v Epira pod poveljstvom Ahmed H.s« paše 25.000 mož s 50 topovi. Grška vojska je znatno manjši. Pod povelj bt^om prestolonaslednika stoji pri Larissi ob turški meji samo 35 000 mož s 100 topovi, 10 000 mrž pa je prekoračilo mejo Epira. Turška vojska jo koaceatrovaaa okrog O.impa in Hissije gorovja ter je poskusila prodreti v tesalsko ravan. 01 čttrtka trajajo že bitke za prehode čez gorovje ljute in krvave bitke. Grk: in Turki se b jejo jednako hrabro in vztrajno. Turki so na štrih mest;h naskočili Grke pri Nezem, Grucova-] ju, Rs ven i in M luai. Pri Neseru so Grki odbili turčki naskok in takisto pri R3veni, pač pa so Turki premagali Grke pri Gmcovaliju, a niso mogli vzdržati svojih pozicij ter so se morali umakniti. Največji uspeh so dosegli Tarki pri Meloni, Tu so znatno avanzov&li, zavzeli več vaoij in utrdb in si zagotovili vhod v tesalsko ravan. V Epiru so Turki začeli voj..o z bombardo vaijem giškega mesteca Aktios, na kar so grške laije jele b^mbardovati Preveao. Nekatere trdnjavice krog Previse so ž j razstrelili in ni dvoma, da dobe kmalu Prpveso v roke. Na kopnem Turki vzlic ogromni večini vojaštva, katero im&jo na razpolaganje, še nikakor n'so toliko napredoval', da bi biio Grkom obupati, tcl>ko manj, ker še ni v boj podano grško vojno brodovje. To brodovje je zapustilo Evbao in ker je turško brodovje popolnoma nerabno in niti iz pristana ne more, bode akcij* grškega brodovja mnogo nplivala na vojno na kopnem. Sodi se, da bode grško brodovje skuhalo pretrgati zvezo turške vojske 8 kraji, ki leže za njo. V prvi vrsti pride tu v peš te v Solun. Če zavzame grško brodovje Solun, je tarška vojska na grški meji osamljena iu ima za hrbtom ne7arnega sovražnika. % IJlila 1Jmil, 20 aprila. Grof Badeni in nova večina Mmiaterski predsedn k grof Badeni ni nič prav zadovoljen z večino, ki a* je osiovala brez njega, in ki nima vo'jJ, dati te njemu voditi. Rad bi jo razbil. Pogaja ne zopet z liberalnimi veleposestniki, da bi ga podpirali. Poslednji se pa se nekaj k u, jo. Pcaebno l>i i ali ova stranka B^dnia ne ugaja. B ;jt se, da prid • s kakimi šolskimi predlogi, za katere ne bode m o 1 .i biti vlada. Pccti premiinbi sedanjega šolskega zakona so zlasti generali, ki nimajo za upanja, da bi verska šola dajala toliko izobraže noati, kolikor jo je želei, da je imajo mladeniči, ki pridejo k vojakom. Z gsaerali pa grof Badeni ce mara biti v navzkrižja. b Ii sbfcani na pristni pergament, jako bogato okrašeni kolikor v arhitektcnskem, toliko i dekorativnem pcgl«du. Poslednji portret, kateri je naslikal Alojzij Šob;c pred s?ojim odhodom na Duaaj, je bil g. A. Hribar, sedaj kaplan v Smledniku. Poglavij dela Alojzija Safcica za časa posled-i- ga ivegovega bivanja v L ubijani pa so bile po-p-*ve cerkvenih slik na/ilu iu sicer: na Dobrovi pr Ljubljani, na Skaručni, podružnica Vodiške fare in pri sv. Jakoba v Ljubljani. Na Dobrovi je popravil tar obnov*! po potresa o Velikincči leta 1895. poškodovana slike al fnsco .Dvanajstih apostolov" v glavni kupoli, do'im je ornarnentatao preslikal vso cerkev. V cerkvi sv. Lacije na S k a r u č n i pa je v družbi akademičnega slikarja, g. M. Strne 1a, presi kal malodane vse slike na cerkvenem svoda pres-biterija in zadnja ladje. Slike prvotno na presni OsUr-t (al fresco), o katerih se ne ve, kdo jih je u <: o i!, zamazali so nevešči zidarji po potresa z omotom toli nerodno, da so se jedva poznale po samične podobe. Slikarja sta morala spraskati s slik ves omet, kar je bilo jako težavno in zamudno <1 !o; potem sta popravila, preslikala s „tempera barvami" ter združila posamične prizore iz življenja imenovane svetnice v celotne skupine toli spretno in ektaduo, bodisi v kompozicijskem ali v kolorlstiškem Jezikovna naredba in kri čanak i aooija- listi Glasilo krščanskih socijaliatov ,F.cbo" je te dni izreklo svoje mnenje o čaiki jezikovni nmradbi. Po mnenja tega, lista je grozna krivica, če se cd nemških uradnikov zahteva, naj se čsičina a če. Tadi ni mogoče, da bi kdo, ki je na nemških šolah študiral, se mogel v štirih letih Caščine priučiti. Ta list bi bil rajši za to, da ss od čeških uradnikov v čeških okrajih ne zahteva znanje nemščine, da bi se le nemškim češčine ne bilo treba u '-iti. Nadalje ta list straši planinske Nemca, da bode sedaj v njih deželah nemško razamništvo a C iškegsi iskalo slažeb in izpodrivala domačine. Končno pa celo piše ta list, da bode na Češkem naposled dvoje :ič-ji pouk morali a peljati de v Ijadsku šole, ker v srednjih šolah se učenci ne bodo mogli naučiti dražega deželnega jezika. Mi nismo mislili, da so Nemci tako trde glave. Pogodba z Ogersko Milo je apanja, da bi se glede doneska k skupnim državnim troškom sporazumeli obe državni polovici. Ogri pravijo, da nikakor ne morejo več đonašati kob 3 1 ■ 0. O^erski fiaančni minister Likacz prsti, da odstopi, ako bi se mu avstrijska polovica ne udala. Najbrž bode morala za jedno leto krona določiti razmerje dona-sanja k skupnim državnim troškom. Kaj bi le pa potem, če se ne doseže n kako sporazumljeuje, tega nobeden ne ve. Djalizam napravlja zares vedno večje težave. Madjarska neodvisna stranka, katere raz-upiti vodja je Fran K lssutb, ae capi. Iv is nt h je Intel priti na Velikonoč poročat v Kiioivar o političnem položaju. Odbor stranke je imel na to h-jo, ki je sklenila, da se Kossathov politični shod za s il.ij odklanja, ker je on kriv nesloge v stranki in ker v parlamentu ns delaja več dovolj odločno. V stranki neodvisnosti so nesoglasja že pro »j stara. Da bi ee ta nesoglasja pomirila, je kandidirala stranka vodjo obeh frakcij: Barttn in Koisutaa. Kossuth pa je postavil na svojo roko protikandidata. Tako se menda stranka skoraj razdeli. Vzrok, da je Kossutbova popularnost v veliki nevarnosti, je pa tudi ša ta, da je Kosjutb v tajni zvezi z vlado in da je njegova sedaaja opozioija le komedija, s katero jedva za silo prikriva sebična namene. Tudi je Kossnth uleležea pri raznih umazanih podjetjih. Prišel je na Ogerska samo, da se gmotno okoristi z imenom svojega cčeta. Političnih zmožnostij nima nobenih in v parlamentu je le smešna podoba. Turčija in Grki. Grški ministarski predsednik je nedavno trdil, da imajo Gcki še uekaj dobiti od Tarčije po berolinski pogodbi. V Bsrolina so tedaj tudi Grški bili priznali del Tarčije. D.plomatje pa niso nobenega dobr ga zemljevida imali in so mejo določili po tacih krajih, da j.h niti dobiti niso mogli, ko se je začela urejevati meja. Zato se Turčija in Grška potem glade meje nista mogli sporazumeti. Posredovala so velevlasti iu dne 24. maja 1881 I, se je bilo doseglo neko sporazum" Ijeije in se je Grški določila sedanja meja. Grki pa m • vedno mislijo, da so prikrajšani. oziru, da se in pozna niti najmanjša razlika mej prvotnimi slikami in novimi popravami. Ko je Alojzij Šub:ć prevzel to pretežavno restavracijsko delo, po naročila „Centralne komisije" za ohranjenje zgodovinskih in cerkvenih spomenikov na Danaja, posmehovati so se ma nekateri dobrohotni Bprijateljičeš, saj na bode nič naredil —! Le-t; naj gredo zdaj na Skarnčnu gledat iu se prepričat, da marljivoat in vztrajnost premaga vse težave, do' ni tisto tarnanje: „ Slovenec nima sreče I" zaduši še ono iskrico samozaupan a, katero so nam pustili oboli tajci, ki vedno zabavljajo, da smo Slovani neko icfsrijorno pleme. Pri s v. Jakobu v Ljubljani je popravil Alojzij Šubic v preabiteriju glavni oltar, ki ga je slikal na steno rajni .1 m. Wo'f in pa ono sliko: „Poveličanje sv. Jakoba", na presbiterij-skem oboka, katero je naslikal njega slavni brat Jurij Šubić Ko se vrne z Danaja, preslikil bode še slike v zadnji ladiji navedene cerkve. Vzpričo Šubičeve mladosti in ako bode hotel postati vreden naslednik slovečib, žil za polovico življenja prerano umrlih bratov: Janeza in Jarija, smeli bi se nadejati od Alojzija Sabića še lepih slikarskih del! Ob Vrbskem jezera na Gvetoo nedeljo 1897. V. 11 o 1 z Kretao ov. Grška in Rusija Rusija neki ni nič posebna naklonjena Grški. Poslednja bi rada obnovila nekdanja grško cesarstvo, a to na ugaja Rusiji. p0. slednja bi rada samo boTje utrdila svoj upliv T oiijentn, poleg tega pa tadi ne pasti, da bi ae po-grčili balkanski Slovani. Grška vzlic tema, da j« pravoslavna, goji le zapadnoevropske ideja. Grki bi tudi izpodrivali rasko trgovino. Vse to so povodi, da Rusija grških namer ne bode posebno pospeševala. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 21. aprila. Občinski h vet. ljubljanski imel je sinoči izredno sejo, katere se je ndaležilo 19 občinskih svetovalcev. Otvorivši ob četrt na šest sejo, naznanil je župan Hribar, da je obč. svet. Pire odložil svoj mandat. Oočinski svet vzel je poročilo na znanje ter pooblastil gospoda župana, da g. Pircu izreče pismeno zahvalo za njegovo večletno vestno delovanje v občinskem mvefu Nadalje naznanil je gospod župan, da je klub čeških turistov, ki je nedavno potoval skozi Ljubljanu na jucr, v imenu mestno občina brzojavno pozdravil. Tudi to poročilo vzel je občinski svet odobraje v nazaanje. Obč. svet. dr. Gre goric stavil je nnjni predlog, naj bi se goataščina v inkorporiranom dela Vodmata pričela pobirati še le 1. avgusta 1897. Ker Vodmatski b'Šni posestniki s svojimi strankami te zadeve pred mesecem avgustom ne morejo urediti in bi torej gostaščino dotlej morali aami plače vati, je pač umestno, da se jim dovoli omenjeni rok. V formalnem oziru predlaga govornik, naj m njegov predlog izroči pravnemu in fiaančnemn od seku v posvetovanje in mi nj poročanje. — Predlog bil je brez ugovora vzprejet. Potem prešlo se je na dnevni red in ji najprej obč. h vrt, Senekovič poročal o dopisa županovem, da bi ho za pokončavanje hroščev dovolila svota 100 gld. Ker je letos tako zvano hrešievo leto, treba je, da se pokončavanje tega škodljivega mrčesa prične letos s pudvojeno silo. V ta namen naj bi se oaim osebam, ki bi hotela nabirati in mestnemu vrtnarju oddajati hrošče, dovolila primerna nagrada. M-stni šolski svet ee je že naprosil, naj se učenci ljudskih šol iV tri dni oproste šolskega poduka, da bodo mogli v Tivoliju, v mestnem loga in drugod nabirati hrošče. Nasvetovani kredit 100 gld. bil je brez ugovora odobren. Isti občinski svetovalec poročal je nadalje o dopisa županovem giede preskrbe denarja za potrebna izplačila za mestno elektrarno in artilerijsko vojašnico. Da se zadosti omenjenim obvezam, treba je okroglo 250 OOO gld Ker se večini hišnih posestnikov dovoljena :i° 0 posojila ne bodo zamogla izplačati še tako kmalu, ker se bodo isti morali prej izkazati, da so dotični zneski vknjiženi v zmislu pogojev, pod katerimi so se jim obljubili na posodo, naravno je, da se potrebna svota začasno zajame iz tega kapitala, katero je potreba obrestovati lo a 3% Saj je vse jadao, je li denar leži v hranilnici, ah pa, ako se posodi mestni občini. Sigurnost je v poslednjem slučaja ravno tista kot v prvem. Jednaka je i denarjem, ki je namenjen za dotacjo regulacijskemu findn. Ko je še žnpan Hribar izjavil, da po dobljenih informacijah od strani vlade in deželnega odbora ni zadržka taki transakciji, vzpre-jel je občinski svet sledeči predlog: 1 ) Mestai magistrat, oziroma gospod žnpan se pooblašča, da si za dobo treh mesecev iz raspoložitvega kapitala za regulacijski zaklad in enega zakladu, ki je namenjen kot 3°/# posojilo ljubljanskim hišnim pošast-nikom, izposodi svoto 250.000 gld. po 4, oziroma po 3°/» obresti. 2.) Ta dolg se mora poravnati, čim bode izprošeno posojilo za mestno elektrarno in topničarsko vojašnico v zneska 900.000 goldinarjev. Obč. svet. Hraskv poročal je o dobavi načrtov za uredbo mestne kanalizacije. Da se pospeši kanalizačnega vprašanja rešitev, katera je v sedanji fazi razvoja našega mesta tako silno važna, sklical je župan Hribar že lansko jesen odsek za uredbo sfran šč in kanalizacije v posvetovanje. Zapisnik o dotični 8*ji in pa na podlagi t*ga zapisnika po mestnem stavbinskem uradu sest«vljeni program za napravo kanalizačnega načrta predložila sta sestav-binskamu odseku v posvetjvanje. Po predloženem programu naj bi kanalizačni projekt obsesal odva janje vse meteorne, odpadne in talni vode ter fekalij po jeduotnem sistemu iz celega mestnega ozemlja. Stavbinski odsek predlaga, naj se predloženi program vzame za podlago pri izdelanju načrta mestne kanalizacije in naj se za dobavo načrtov razpiše javna obravnava. V precej obširni debati o tem predloga oglasil se je najprej podžupan dr. vitez Bleivveis-Tr steniški za besedo ter naglašal, da je zadeva sicer velevažna in nujna, da se pa vender-le z ozi-rom na osuševanje Barja po Podhajskega projektu ne bode dala tako hitro izvršiti. Govornik je mnenja, da ni še prišel pravi čas za napravo in ievr-Šitev kanalizačnega projekta. Obč. svet. dr. Gr«" goric omenja, da so rtzmere glede kanalizacije v raznih delih mesta tako različne, da je jednoten sistem nemogoč. ObMnskemu sveta naj bi se pr-l poročalo o sistema, ki naj bi se pri kanalizaciji vporabil. Župan Hribar nagnala, da aa je glede kanalizacije v Ljubljani že precej storilo, da je pa treba jednotnega delovanja, a to je mogoče le na temelju splošnega kanalizačnega načrta. Govornik guvil bode občinskemu svetu v bližnji prihodnosti predlog« glede gradnje tretje mestne ljudske šole na Poljanah, glede ljudskega kopališča, gkde tlakovanja itd. Za vse to potrebaje nekak finančni grogram; v ta program vzprejme se tudi projekt mestne kanalizacije Treba je vedeti, kcliko bi vse to stalo. Gopod župan priporoča predlog stavbiu skega odseka. Ohč. svet. G o gol a je mnenja. >U 'fl da kanalizacija v velikem štiiu, kakor se sedaj namerava, še odložiti; zatcrej predlaga raj h*< zadeva vrne odseku in naj se za sedaj izvrše le one stvari, ki so nnjno postrt-bue. Poročevalec H r as k y naglasa mej drcgim, da projekt glede osuševanja B-irja nima nikakega upliva na siBtera kanaiizačnih del, le naprava lateralnih kanalov bi se morala začasno odložiti, ter priporoma, naj se ta nujna zadeva nikar ne zavlači. Pri glasovanja bil je stavbin^kega odseka predlog vzprejet. Ponndba I B Koslerja, tif-oča se odstopa zemljišča j a n red bo nbc s Karlovske Oeste od Ljubljanico (poročevalec dr. Stare) bila je za eedaj odklonjena, pač pa j« eklenii občinski avet, da s i napravi kanal na Mesarski ct-sti. Pri tej priliki omenil je cbč. svet. Šnbic, da so ce*te in ulice v bližini novih zgradeb večinoma v silao slabem stanja, ter uprožil vprašanje, je li bi so ne mo^lo prisiliti stavbineke podjetnike, da skrb^ pri novih zgradbah za to. da te cesta, ohrani v primernem stanja. Govornik omeni! je nadalje da so zlasti na Mastnem trgu pri nekfctirih prodajaliocah plahte pričvršćene tuko nizko, da ovirajo promet. Župan Hribar izjavi, da se bode s«.uša!o vstreči opravi Cenim pritožbam. Nadalje odklonil je občinski sv*t prieiv „Društva 2a zgradbo dela*»*kih biia preti odloku mestnega magistratu, tičcčem sb debelosti zidov pri zgradbi novih deUvsksh hš (poročevalec dr. Požar), ugodil pa iettga diašr.va prošnji glade upebav« vode •* delavske hiša po Običajnem ts'ifu (p .ročevaleč I. Šnbic) Pr^zif gospa Marije Czernv hišce po-sestoice v Čevljarskih ul>cab, bil je v zmisiu regulacijskega ne črta odklonien Obč. svet. dr. Požar poroča! je o pods-Sj-žanji najemninske pogodbe za Šricarijo. Po predloga nferenta podaljšala so je pogodba z g Edrom za doset let, t. j. do konca septembra 1(J07, najemnina pa se je zv š.la na 545 gld. v* Ihto. Glede premestitve sohe sv. Trojice ob Duoajflki cesti (poioče*aloe obč. av*t Ravni bar) naprosila sei bode ti"/* 1 jo vlada, du kot pristojna oblast iz reče svoje n*ser>jf. Pred zaktiučkom seje i»terpe!oval je cbč.svet. žitnik gos i>< d d župana, jeli mu je zu«no, da namerava neka luja taroka otvoriti v Ljublj mi trgovino a čevlji, in hoče 1» kaj storiti, da «e to prepreči. Župan Hribar odgovarja, da bode storil, kar mogoče, da »e prepreči tuja koukuronca. Obč. svet. dr. GregoriČ interptlov&l je glede razpisa del pri mestni elektrarni. Gospod župan odgovoril bode na interpelacijo v pri bodnji seji. Potem je gospod župan ob osmih zvečer zaključil sejo Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. aprila. — (Volilni shod za II. volilni razred.) Opozarjamo na današnji volilni shod, kateri BS bo ob 7. uri zvečer vršil v mestni dvorani na magistratu, nadeje se, da se voMci mnogoštevilno odzovejo vabilu iavrševalnega odbora narodne stranke. — (Gledališkemu poročevalcu uradnega lista) se je arielo potr«-bao reagovati na našo rahlo opazko o njegovih „kritikah". Slovesno zatrjuje, da sodi vedno le nnacu don jewuibg«n L^iatungen der Biihne* ter obeta, da bod* znal i v prihodnjo „dass Gute aaerkennen und »las Schlechte tadeln". Če so bo poročevalec v prihodnje tega držal, »aa bo to prav vestdilo; doslej pa ni bilo tako, kar ve vsak čitatelj njegovih kritik, o kaNrih ja le jedna sodba, da so bile pristranske, da jih je narekovala največ osebna Bimpat'ja in antipatija; a taka kritika se imenuje povsod korumpiralo. — (Izvanredni občni zbor ljubljanskega ,Sokolu'.) bode jurri zvečer ob 8. uri v telovadnici v „Narodnom domu". Opozarjamo vse člane na ta važni /bi r. Želeti je, da bi bila udeležba prav mnogobrojna, ker se bode razgovarjalo o Btvareb, ki so neizmerne važnosti za daljni pruspeh drnštva. — (Za družbinski večer,) ki ga p-ir. u i to soboto štoklaveko frančiškanska ženska podružnica družbe sv. C rila in Metoda v Sokolovi telovadnici v pNsrtdnem domu", kaže se v vseh krog h veliko aanimanje. — Skošnja, katerej amo imefi včeraj priliko prisostvovati, uverila nas je, da se bode iz vajal šaljivi vzpoređ večera, ki bode vsek^ko ugajal tudi radi svoje raznovrstnosti, prav izborno, — Sodelovanje vojaške godbe je vkljub koncertu fiihar moniškrga društva, ki se bode vršil v soboto, vsled izvanredne prijaznosti povaljništ;a 27. pešpelka tudi , že zagotovljeno. — (Klub slov. bici kl i sto v , Ljubljana") ' naznanja unanjim ćPanom, da js z danaSnjim dnem j pristopil efearingovem prometu c. kr. pcšcnohrauil-I ničnega urada, in da se jim bodo knjižice s polož-j nimi liati, katerih naj se izvolijo odslej posluževati pri vplačevanju letuine, v kratkem času do poslale. — (Napad) V noči od 17 na 18 t. m. bil je na Poljanski cesti napaonn delavec Ivan Šetina in na glavi t-ž ko ranjen. Policija je aretev ila tri zn&n* razgrajače in jih dala pod kjač, ker so sum-nivi, d* so izvršili napad. — (Laški delavci) so b:'i velikonočne praz nike tako dolre vobe, da so ee it -pli s kranjskimi delavci Jeduega iamej teh so vrgli celo v L.nblja nico, kjer se jo mož hitro streznil in plaval skoro do prisilne delavnice, kjer so ga ljudje potem potegnili iz *ode — (Za Veliko noč) Pred prazniki prišla je v Zargijeva prciajaliico na sv. P*tra cesti neka ženska, in si dala pokezati žensV' obleke. Izbrala s> je lepo novo obleko in odšla iz prodajalnice, Češ, da je natakarici „ori belem volku" in da nese obleko domu pokazat, Ž nika se ni več vrnila. Včeraj pa je dotičm ž^nskio z-isačd stražaik, koje imela obleko na sebi in se jq ravno hotela odpa Ijati 11 Ljubljane, Bila je to biv.^ta natakar ca Aaa Lak.rrao iz Ormoža. — (Za rešitev življenja) je dež. vlada na-kazala J-n (%iiip'U iz Podgore običsjno talijo v znesku 20 gld , ker j«? rešila dva otroka iz goreče hiše. — (Velik pretep) Poroča se nam: V Spodnjih Gnmelju h je bila v nedelio prava b tka. Ga majski in tac^n »Iri fmtje, katorih je bilo ekupaj nnd 40, sn se ljuto spoprijeli in ee z moti k-.rut, vilami in poleni pobijali kakor diviaki. Mnogo pra-tepačfv je bilo nevarno ranjen h, nekaj pi meudi tudi ubitib. — (Nesreča ali hudodelstvo?) Dne 17. t. m. nnšli bo liodj** bil i C - k • ondotnega posest uika J mr,:a Mikuša mrtvega na r.ekera travniku. Kpt se sodi, da je bd mož umorjen, je sodišče za čelo pui.*kft»o. — (Detomor ) Frun'^ka Ž . d trs-č iz Orehka je, mudeč so pri svoji Pc"tii w Kozini, povila neza-k'?ni!io dtte. j« zadivila in zik'.pila v kleti. Babica jo j*j ovadila in aodišie jo jo d^lo že uod ključ. — (Občinske volitve v Celji) Zadnja celjska Vahtarioa prinaša g'edu na razpisane občinske vo htve, katerih se nameravajo v prvič udeležiti tudi SI«.venci, silno strupeno notico, ki je vredna, da jo oraet>i«*o v prevdarek rJoroa<'im za^ilepijence!?! in ra bnl>stcm Vahtarrfa kliče svoje germanske somišljenike v volilni boj: „Fue die Cillier Slotenen iat ke>n Platz )n der Gemeindrstub^. — Dio Frideos-8!o:i-r haben d*s U«cht veiwirkt in der Ga^seinde-veittotuog witzureden, — die Wfvhlen bii.d offsntMch nnd mundlicb, d-o W&hlersobsf( wird erfahren, w-r fiir und wer gegen Cxil je specijalist za fr.ima':on8t vo. Spisal je o framasoustvu debelo knjigo, katero so kranjski klerikalci z ve seljom prelomili na alovenski jezik in jo razširili mej ljudstvom, Lsona T»xJa pa proglasili za avto riteto. Iz T»x>love knjige so tudt dokazovali, da je naša stranka v službi framasonov. Tudi ko je Leon Tax I na protiframasonskem kongresu v Tridentu sprožil očitno sleparstvo o mias Dijani Vanghau in njenem občevanji s hudičem „B.tru", je bil »Slovenec" mej prvimi listi, ki je to izk< riščal, dočim so nemški klerikalni Int 1 avojo zmoto priznali, ni bil „Slovenec" še do današnjega dne tako pošten, da bi bil to storil. R-tdovedni smo, kaj poreče zdaj, ko je avtoriteta L on Taxtl sam vrgel kr nko od &ebe in eam priznal, da je slepar. Taxil je 19. t. m. sklical v Pamu shod, na katerem se je zbralo jako maogo občinstva. Povedal je brez ovinkov, da si je izmislil roman o mi -m Dijani Vtughan, da bi s tem kaj zashižd, kar se mu je tudi posrečilo. Bahal se je, da je preslepil papeža in kardinala Rampola, da je vse, kar je kdaj pisal o framazonih gola laž, katera pa mu ,e vrgla okrogel milijon frankov. Leon Taxl je t^rej navaden lopov, — a vzlic temu prodajajo kranjski klerikalci še vedno njegovo knjigo Da jih le srara ni! * (Izseljencem v svarilo.) Iz poročila c. in kr. avstrijsko ogerskega konzulata v San Pavlu se lahko tisti, ki se hočejo izseliti, prepričajo, kako se laž-jo na izseljevanje prigovarjajoči agentje in kake so resnične razmere v San Pavlu in v Rio Grande do Sni, npoznajo pa tudi lahko, kaka škoda zadene Časih izseljence pri menjali donarja in pri odpravi prtljage. Rečrno poročilo pravi: V Sin Pavlu je zdaj 43 oger.sk; ti in hrvaških rodbin, katere so zapustile domovino, ker jim je obljubil agent Anton Gergolet, da dobe v državi Rio Grande do Sol zemljišča v last. Dotični agent je pač vedel, da je brazijska vlada na račun posameznih držav prevažala izseljence, da pa država San Pavlo t*g* nikdar ni zahtevala. Vzlic temu je poslala v Sao Pavlo ljudi, kateri so bili v Genovi jasno in določno povedali, da se hočejo naseliti v državi Rio Grande do Sul, da jih proti njih volji tod naseli. Ljudje nikakor nečejo alužbovati kot delavci na fazendab, ki prideLujejo kavo. in se nečejo tod na seliti, tudi ker vedo, da bi vlada tega ne dovolila, ker je premalo izmerjenega sveta in zlasti zategadelj ne, ksr hoče le delavcev, ne samostojnih kolonistov L udje so zdaj, ker nimajo sredstev, v največji bedi. Blizu mesta tabore v zspuSčenib šapah in žive* ob miloščini. M izje so prišli na konzulat in prisili ponoči. K. >nzulat, ki neče za tuio državo imeti troškov, je posredovanjem po-nlar.ifltva prosil, naj zvezna "lada te ljudi prepelje v R o Grande do Sul. Vlada je ustavila nsaeljevalno akcijo, a storiti ni hotela nič. Dalje ee čnjejo dan na dan pritožbe, glede uepošt^nega postopanju ime-novhnega agenta s prtljago izseljencev. Tovorni Lstek h- ljudem navadno vzatm 11 ker se jim nič v reke ne da, navadao ne dobe svoje prtljage, pa tudi noheue odškodnine, pič pa izgube z reklamacijami mnogo časa. Zlasti nepošteno p.t postopajo sgent Gergolet in njpgovi ljurije pri meniavaaju denarja. J deo Gergoletovih ljudi se zove Kavčič, im-ij-. dtuzega, ki je nnjbrž doma iz Zagreba, ni bilo moč izvedeti. Ta spravlja ljudi k cieajevalcu. N.-ki Hrvat je za 450 gld. dobil le 30 funtov Ster-lingov. D tičnik menja tudi sam denar ter Blepari pri tem izseljence prav n^sramao, vrh t .-ga pa jim za prtljago zaračuna še dosti več, nego je določeno. Torej bodite previdii izseljenci! * (To je plačilo!) Pianistu Paderevvikemu je neki bnrolinski impre^siro ponudil za 40 koncertov pol miljona frankov plačila, a Padnr*w3ki je ponudbo odklonil, češ. da oou drnt; podjetnik za jednako savilo koncertov po iua 1 400 000 frankov. Darila: Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. V. 1& r,abira!ui*sa Bp r i A 1 *> š utt 5 kron. — Živali redoljubni darovalci in njih nasledniki! Dunaj 21. aprila. Nemški cesar Viljem se je danes opoludne pripeljal sem in bil na kolodvoru slovesno vzprejtt. Pričakovali so ga ctsar in nadvojvode. Praga 21. aprila. „Narodni ListyM javljajo, da je položaj tako avstrijskega kakor ogersktga rainisterstva jako resen in to radi kvotnega vprašanja. Če se ne odstranijo nastale ovire porazumljenju, je lahko mogoča nova kriza. Praga 21. aprila. Saksonska vlada je prepovedala shod nemških nacijonalcev v kopališču Klster, k;er so hoteli demonstrovati zoper jezikovno naredbo za Češko. Orožniki so udeležnike peljali do če.ške meje. Atene 21. aprila. Zatrjuje se, da se je na ravnini pri L a risi unela velika bitka. Turki so bili baje popolnoma poraženi in so se morali na celi črti umakniti. Atene 21. aprila. Grška krdela so zasedla otoke Samos, K i j o s in M i t i 1 e n i , koder jih je prebivalstvo z navdušenjem vzprejelo. Atene 21. aprila. Minister notranjih del je naročil, da je takoj oborožiti vse za vojskovanje sposobne moške in jih poslati n* mejo. London 21. aprila. Tukajšnjim listom poročajo njih specijalni izvestitelji, da je Mdhem-paša s turško vojsko prodrl skozi sotesko Molimo in naskočil Tyrnavos. Najprej je začel mesto bombardovati, potem pa so pešaki prišli v boj. Grki so Turke premagali in prepodili iz Tvrnavosa. London 21. aprila. Turška vojska je novic naskočila grške pozicije pri Reve ni, a se je morala po ljutem boju umakniti z bojišča. Petrograd 21. aprila. C*r je odpravil vojno kontribucijo, katero so morale poljske provincije plačevati od 1. 1863. Narodno-gospodarske stvari. — Kralj, rumunsko ministerstvo za notranje stvari je preklicalo svojo naredbo z dne 25. f:bruvarja t. I, s katero je določilo, da morajo v prihodnje v Humonijo došle mineralne voda spremljati izvirna izpričevala, udana od lokalnega oblastva vrelčevega kraja in vidiranega od najbližjega romunskega konzulskoga oblastva. Avstrijska apaolj alltata. Na lelodcn bolehajo&m ljodem priporočati je porabo pristnega ,.Moll or*£ft HeidUts- |»ra*ka\ ki j>- prrsknfieno domače zdravilo in npliva na teloder krepi In o ter pospesilno na prebav ljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljii*.a 1 gld. Po poStnem povzetji rnzposilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatel), DUNAJ, Tnchlanben 9. V lekarnah na dežch zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in b podpisom. 5 (JJ7—5) [l I /).<>■ i... <|.-Iii ^*n) Tanno-Cliinin tinktura za lase okrepfaje in ohranjuje lasiS^e in preprečuje izpadanje las. Cena l steklenici z rabi Ini in navodom 50 kr. Jedlun ialoKa (90—15) lokama M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mosta. Iz iii;nhir-.i lista. lurnlliir nll « U -. 1» ii 11 \ u «- «1 m #.!►«-: . ■ t ■ ■ 1.111 :t Banralarija iz Trsta premičnine v Šiški, (IS sodov vina okulu 8500 litrov), cenjene 954 gld., dne 22. aprila in 6. maja v Ljubljani. Jolefa in Terezije Meglic zemljišča, v Dol. Križn cenjena 8990 gld., 100 gld. in 70 gld., dne 23. aprila in 21. maja v Žužemberku. Umrli so v Ljubljani: Dnu Ki. aprila: Ana Kohinc, uradnikova hči, 49 let, Danajska cesta Št. 16, pljučnica. Dne 16. aprila: Jožefa Lukek, delavčeva hči, 16 mesecev, Kurja vas 6t. lit. božjast. — Angela Lnrabar, kro-jačeva hči, 10 mesecev, Trnovske nlice st. 11, pljučnica. — Terezija Pock, zasebnica, 71 let, Križevni&ke ulice fit. 6, otrpnenju pljuč. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. "C B, •4 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Idmpe-ratura -c Vetrovi Nebo Moknna v mm. v 24 urab 20. 21. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7263 728-8 730-7 96 81 159 brozvetr. il jng sr. jjjzah. oblačno del. obl. pol obl 45 malom Srednja včerajšnja temperatura 8*4', ca 21* pod nor- ZDuL:n.aosl3:£L "borza* dno 21. aprila 1897. Skupni državni dolg v aotah . ... 100 gld. 55 Skupni državni dolg v srebru .... 100 . 55 Avstrijska zlata renta....... 122 , 60 avstrijska kronska renta A" ,..... 100 » 75 Ogerska zlata renta 4° 0....... 121 „ 90 Ogerska kronska renta 4% , . 99 r 05 4vstro-ogerake bančne delnice , , 938 . — Kreditne delnice......... 343 , 10 London vista........... 119 , 60 Nomiki dri. bankovci t* 10O mark . . '8 „ 70 10 mark............ II , 74 90 frankov........... ° , 62 Italijanski bankovni........ «4 B 95 C kr. rek in i......... .65 kr. Javna zahvala. Prva stVNtriJsltA olinin zavarovalna družba 7.»|ict* iiezjaroilc na Dunaju resila -e po svojem nadzorniku goapoda Km i I ii TNclitar ii-u v Ljubljani moj ataća] nezgode ako kulantno in to»nn. vsl*-d čms\r jej izrekati! t>-rn pf tom svojo toplo zalivalo ter priporočam zavarovanj*- zoper nezgode pri omenjeni družbi vsakomur nnjtopK; Stari trg pri Ložu, dne 14. aprila 1897. IDvCorlc I_i3"b©n.liart: (555) živino/.dravnik. Izgubil so jo žolt lovski pes ki čuje na ime V/alduifiiiii. Kje naj se ga odda proti nagradi, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenekega Naroda". (559) Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem "S? Fardinsks toplice cfi« ob zagorski železnici (Zagreb-Oakovec). Analiza po dvornem svetniku profesorja dr. Lnd-wigu 1. 1894. 5H° C vr«c vr«»l*»e. ivepljeno m»-hovft*, nedosegljivo v svojem delovanju pri mlHlvtil -.krnili! in U.i»l.'u^>l v ciciiklli. «u lil v «gl- iu i»lr|iiirn|n po u. liri in (I n le ti i ii Itolemiilli olilMtij, mrliurneui iiuiurn ftl&rofVlJiiili. nnul^Nlii boleanl, li«»inlh ilukrj-».Ijali, : mil i " t l j. o . u itvesn srebru ali Hviiivu itd. (550—l) rimo zar^vijun-jb |Ai.oiku. ,>r,m »etnu, v ielo.ini m v creilli, pri /,litil aill itd. itd. HI ek trika. — llasii/a. ZilruviHŠOe m VMein kouilortom, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Nt »lun nlmvUku KOdbU, lirtlrru . i l»n j e|o < luni orkeslni IH- KrebAke kr. upere. I'1 ne zabave, koncerti itd. Na post »ji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni voiovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbuiitvu kopališča Zdravniška poju sni la daje kopališki zdravnik doktor A. i.oiuliimi. —Prospekte in broSure razpošilja zastonj in poštnino prosto . . , r oskrbmštvo kopališča. Najnovejše v izredno elegantnih sprehajalnih palicah je ravnokar doSlo in je v veliki izberi na skladišču pri T3')-4^ v Ljubljani Tonhalle. Stanovanja^ se oddajo s prihodnjim terminom meseoa avguita v novozidani hiii 'Ravnikar) v dpltalaklh. ulloab. it. 7 in sicer: V I. nadstropji jedno stanovanje s B nobarni, kopali-fičem i. dr, V II in v III. nadstropji po jedno stanovanje na ulico s 3 sobami in po jedno stanovanje na dvori&če z 2 sobama s pritikbnami. (530—2X Nntai čneje se poizve tam pri hlftnl oakrbnlol. ' Qofe©r upp imajo »kosem« in visoko čislane Kaiserjeve karamele iz poprove mete najboljši pr*poraočak proti pamaiiknn|n slasti, I»ol«ia|ia želodca In alnhenaii pol. ^»ij* ijcinii želodcu, pristno v za vojčkih po 20 kr (3147—11) Zalopii v LJubijani : Viljema Mayor-Ja lekarna, Marijin trg- in Mr. Ph. M. Mardet-■ohlaeger-Ja lekarna, Proiornov trg;. Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih, cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—28) priporoča d Karol Recknagel.f www\ V VABILO k % rednemu letnemu občnemu zboru Posojilnice v Ribnici^ registrovane zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil dne 2. maja 1S 1>7 popolmlne oh 4. nri v društveni pisarni. Dnevni red.: 1. Poročilo predsednika. 2. Odobrenje letnega rakuna za leto 1896. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Kazni predlogi. 5. Volitev n t. ••lm -t v a in nadzornikov za leto 1897 W WW WW VW\ Načclništvo m: P. P.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo po uia|iilžjI Is ceatali vaakokoll nmo^iiio zidarske opeke, zarezane opeke (izdelane iz najbolj« znane Vrhniške glin«) z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (iRsfnega izdelka) Roman^cement IDovšl^i P'ortland-cezxxent kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. Najnižje ceno!!! (406-9) Št. 4244. (520- V l00 gld., in aicer je v pokritje to svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 300 gld , iz občinske blagajnice v Idriji znesek 400 gld. in za dobo 41/, let iz državnih sredstev znesek 200 gld. Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati živino in mesc v Idriji ter ondi brezplačno nadzorovsti živinske semnje, v ostalem sodnic 8kem okrajn pa proti prirrerni odškodnini po dogovoru z dotičnimi občinami Prosilci za to službo ptfljfjo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniftki vsposobljenosti <1<» konec aprila 7. 1. podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega. Ljubljana, dne" 8. aprila 1897. Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva. XXXI. državna loterija za civilne dobrodelne namene. ?Mflfi alollitkov v gotovem denarji, razdeljenih na 14S dohitkov s 3834 preddobitki in 3834 naknadnimi dobitki v skupnem znesku IA5.000 Alia