V hiši na kmetih.
3°yf»°č je objela zemljo  in mesee se je odseval v sneženej belini.   Tii pa
jH|fj|tam se je utrnila kaka zvezdica,  in iz gozda se je slišal zdaj pa zdaj
glas kake sove.   Po vasi ni onoga veselega življenja,  kakor po dncvi
in samo vedno bdeči pos  zalaja sem ter tja  ali kaka macka zamijavka pod
streho.    Drugaee je vse tiho, vse mirno — — —
Veselejše življenje je po hišah —--------                            '
Slabo razsvitluje brleča svetilka prostorno izbo in kaže, da so Ijudje še po konci. In celo ti mali poniglavčki, ti neugnani otroci so šc tako dobro-voljno smijo in vpijo po izbi, kakor bi še ne bil čas počitka. Za pečjo sedi ob jedncj strani dekletce — kakih 6 let mu je — in se pritiska tesno gorke peči. Zavito je v stare eunje, samo nežna glaviea rau gleda ven in ta mačja očesca mu švigajo po izbi in ti ustnici se smijo tako Ijubo, kakor bi pogledal kar razcvetelo rožo. Na drugej strani sedi deček, ves v kožuh zavit; roci mu sezati samo do kožuhovih komolcev, s konci rokavov pa ploska in ploska, da odmeva po izbi. Glavico si je vtaknil skozi precejšnjo luknjo v kožuhii ter se smeje in reži, kakor bi orche stresal. ,,Mama! Franek je pa vaš kožušček strgal," oglasi se nagajiva Lenčica za pečjo.
Mati so predli pri steni in ker je kolovrat precej ropotal, niso čuli teh besed. Se le ko Lenčiea ponovi svojo tožbo, ozro se mati za peč in reko: ,,Kaj še nista šla spat? Le počakita, nagajivca, nič vama ne prinesem jutri s trga.    Saj bodeta še Blažka vzbudila, če ne mirujeta."
H kratu utibneta mala kričača, boječ se materi zameriti. A ne moreta dolgo strpeti.
nMama! po tihoma se lehko pogovarjava, kaj ne?" vpraša Franek in ko mati nič ne odgovore, mislita si, da smeta.
nLenčiea, ali še kaj veš o tistej basni, ki so jo zadnjič oče pravili," vpraša Franek šepetajc Lenčico čez vogel pe6i. ,,Kaj praviž? Malo glasneje vže smeš govoriti; jaj te ne slišim." In Franek ponovi svoje vprašanje precej glasneje.
BA-a, o lisici, ki je medveda iu volka takp opeharila, kaj ne?" reče Lejieica še glasneje,
103
nProsiva očeta, da nama še jedeDkrat povedo tisto basen, jaz sem jo vže pozabil," reče Franek.
rSaj je tudi jaz ne vem več dobro, pa nikar ne dramiva očeta, ker spe pri peči. Prosila jih bodeva jutri; danes ti hočem jaz zastaviti nekoliko uganek, ki mi jih je včeraj povedala Medenova Zalka: hočeš-li? nLe, leu, hiti Franek in se pazno pripravlja, da reši uganko.
BV gozdu posekano, na tnalu narejeno, za pečjo posušeno, za mizo pa lepo poje, kaj je to?" vpraša ga Leneica. Frauek pa nastavi ušesi proti koneu peči, kjer sedi teta Mina, in ko še komaj dekletce izgovori, vže reši Franek zastavico, rekoč: ,,To so gosli!" Je vže res, Franek; a sedaj mi povej, kaj je to: rVoda ogenj gasi. mene pa vročega stori?i' Franek se hitro sklone proti Meti, da inu zopet reši zastavico po tihetn, ali vže ga zasači bistra sestriea in inu janie oponašati:
»Aha, se mi je eudno zdelo, da bi bil ti tako moder kakor kak velik človek; nobene uganke ti ne zastavim več."
BNu, zdaj pa mi ne bode Meta ničesar več povedala," tolaži jo Franek, zarudevsi se kakoi* rak.
Nu, bodi: nŠiv pohodiv, pa po svet bodiv, nič piv iu uič jedev, pa Ijudi motiv, kaj je to?" vpraša Lenčica in ves čas gleda na Franeka, da mu ne pove zopet Meta.
rLe čakaj, kaj bi bilo to?" govori sam se seboj, glavo držeč na prsih, a oči mu uhajajo tja do Mete.
,,Leneica, ali ne greš spat, kaj še zdaj ne bode mirii," oglaso se mati pri kolovratu in Lenčica obrne pogled po izbi. V tem hipu se sklone Frauek in vže zavpije:  nVze vem, to je pijača."
Toda Lenčiea ga opazi,  ko se je sklonil  k Meti in ne zastavi mu več nobene  uganke.   Prepirati  se začneta  in kričita,  da  se vzbudi  celo Blažek pri peči. • ¦( ¦    Na jedenkrat umolkneta oba in pričakujeta materine sodbe.
,,N;i, sta ga vendcr Ie vzbudila. Pravila sem vama prej, da bodeta tako dolgo kričala, da vzbudita Blažka. Je vže dobro, nič vama ne prinesem jutri štruce s trga," karajo ju mati.
BJažek se skobaca iz pod odeje in zleze počasi s klopi na tla. V samej srajčici stoji na sredi tople izbe in si mane zaspane oči.
nBlažek, pojdi no sem, pojdi," kliče ga teta. ,,Kaj ne, sta tc ona dva kričača vzbndila, ubožček mali! Požugaj jima, le požugaj!" tolaži ga. lu Blažek pritečc k Meti, ki ga vzame v naročje, vzdigne malo ročico, stisne pest in nameri za pec: rNa, na!"
Franek, ki je zdaj vže sedel na oglu peči, položi roki na oči in nav-Mč joče.
rVidiš, kako jočeFranek, ker si mu požugal. Na, zdaj ga pa še pobožaj!" nagovarja teta Blažka, ki stegne ročieo in boža po lici nagajivega dečka: BNa, na!"
„0, kako si priden, na, bom pa še jaz tebe," pravi Franek in boža okroglo ličece otrokovo.
BSe mene, Blažek, še raene pobožaj!" prosi ga Lenčica, ki je zlezla iz cunj in se primaknila na ono stran peči.
104
• -      In Blažek poboža še deklico na cvetoče lice.    ¦'    '   »> ¦¦ i. /.-.-¦ I
nŠe, Še malo," sili ga Lenčica, a Blažek jo mahne po glavi z nežno ročieo; vse se spusti v smeh.
nD61i, doli," jeelja otroče in kaže z roko na • tla. Meta ga spusti iz naročja in Blažek steče k očetu, ki so dremali na drugej sfcrani peči in sloneli na zapečku. Ko pomoli mali ročiei k očetu, in kliče: noče, gor'!" vzdignejo ga oce na klop in Blažek jim začne gladiti velo lice. Dobrovoljen nasmeh se pokaže na očetovib. ustnicah in reko detetu: nŠe objeinukaj me, Blažek!" Iu dete oklene ročici okoli očetovega vratii in jih poljubi na bledi ustnici.
BNa, zdaj si pa vže priden; še k maini pojdi!" reko o6e in ga posade na tla. Hitro steče po izbi, toda dolga srajčiea se mu zaplete okolo nožic in pumf! pade na tla. Ali naglo se zopet pobere in steče k materi. Mati ustavijo kolovrat in vzemo dete v naročje. Kako Ijubko se smejčka in zre z bisti-imi o6esci v materin obraz. Malo umazano na jednem lici rudeče oblieje — menda ker je prej ležal aa tein liei — sveti se mu od čarovitih žarkov bliščeče se svetilke, glavo mu krijo redki plavkasti lasei in — iz pod prtene srajčice molita dve drobni, beli nožici. Nekaj časa se gledata z materjo, a potem nasloni glavico na ramo in kmalu zaspi — v materinem narožji.
Franek in Lenčica sta se v tom splazila s prostornega zapečka in pri-bližala materi. Vsak jedno nožico spečega Blažka božata in poljubljata. Zreli Pranek si upa slednjiS že celo požgačkati po mehkih podplatih otrokovih in Blažek se zopet vzbudi za hip, a kmalu zopet zaspi. Mati pa odženo poredua otroka in jima še jedenkrat zažugajo: ,,Le počakita!"
Zaspavšega Blažka polože prav varno v posteljico, Franek in Lenčica pa se zgubita za peč, in ko sta se še uaalo skavsala, a zopet sprijaznila, trdiio zaspita ....
Kolovrat se je ustaviJ, luč se je pihnila, ljudje so polegli — — Pišteta čumo v kožuhovini v volikem lonci pri peci, maeka dromlja za pečjo, urino uihalo tolče jednakomerno svoj Btik-tak", iz za peči se žuje mirno otroško sopeiijc------------.   Drugače je vse tiho.                                                 b—c.