Iz dnevnika nekega starega nčitelja. 15. febr. 18 . . Danesje bilo že prav prijetno vreme, tedaj tudi polna šola učencev. Zeld me veseli, kedar pridem v šolo in so vse klopi polne ukaželjnih dečkov in dpklic. Dvakrat bolj gladko mi teče beseda v polni šoli, akoravno tudi kaka potna spaga več — to pa mi nič ne de; pridni učenci mi ves trud polajšajo. 16. febr. Danes sem imel v cerkvi opraviti. Bila je poroka mladega ženina in neveste — nekdanjih mojih učencev. Bog jima daj srečo! — Kedar vidim mlade Ijudi, ki so v zakonu srečni, se mi zdi, kakor bi vidil lepe drevesa polne naj lepšega sadja. ^Dobri starši — dobri otroci" je resničen pregovor, ki se večidel vseskozi poterjuje v življenji. 17. febr. Danes je bilo v šoli prav neprijetno vreme, kajti gromelo je in še celd (reskalo. Pa je res bilo tako. Zvedil sem, da sta se dva učenca po poti v šolo grede hudo stepla in celti s kamenjem lučala in ranila. Zeld me je zabolelo serce, ko sem se prepričal in sam vidil, da je bilo res tako. ,,Tepenje se mora kaznovati s tepenjem", pravi moje staro vodilo, in tako se je tudi zgodilo; toda grenko, prav zeld grenko mi je pri sercu, kedar moram vzeti sibo v roke; raji bi delal, nevem kaj ; pa, kar se mora zgoditi, se mora zgoditi, če je tudi grenko. Bog daj, da bi se to nikdar več ne ponovilo! /8. febr. Daues v saboto smo se v šoli peti učili. Ze več let mi tpkne navada, da o sabotih popoldne pojemo, in sicer ne samo šolske, tudi cerkvene pesmi, posebno take, ki so cerkvenemu času primerne. XTekdaj nisem tako ravnal, pa sedaj spoznam, da ni bilo prav. Menil sem, če ravno tiste pesmi, ki jih v nedeljo pojemo v cerkvi, pojemo že pred ta dan v šoli, niso potem v cerkvi tako mikavne, ker so že preveč znane; to pa je napak. Pesem, ki je znana, veliko bolj sega v sprca, kakor pa tista, ki je Ijiidem čisto neznana. Cerkveno pptje na kmetih ne sme biti zavito in preveč umetno, pa tudi ne preveč prosto t. j. tako, ki ninia ne života, ne glave. Tudi jaz sem bil včasi tako zbirčen, da mi ni bila nobena natisnjena pesem všeč, in da sem si večkrat sam glavo belil in besede, pa tudi napeve koval, ker sem mislil, da jaz bolje vem, kaj je za proste ušpsa trpba, kakor pa marsikteri učenjak, ki zlaga cerkvene ppsmi. Sedaj ne mislim več tako, in sicer od tistega časa, kar sem jel prebirafi in poskušati izverstne dela, ki se že sedaj dobp na odru cprkvpnp godbp. Srainujem se, da sem bil popred tako nespameten in svojoglaven. Zapišem si tpdaj ta le nauk: ,,Preden liočeš sam kaj narediti, poglej, kako delajo drngi, ki so bolj skušeni od tebe!"