Iz velikih dni boja za naše življenje
Kako je nastal bunker »Zajčja Micka«
Veliko je spominskih obeležij po naši občini. Navadno so pretresljiva. Za njimi se skrivajo žrtve NOB, ki so s svojimi dragocenimi življenji darovale največ.
Skorajda ni kraja, ki ne bi imel svoje hiše, ulice, travnika... nekaj tako juna-škega, za kar spomin ne zbledi.
Tudi krajani Brda imajo takšno hišo. Na njej ni spominske plošče ali kamna, ki bi mimoidočega opozoril na njeno pomemb-nost. Zato pa krajani še natančno vedo, da je bil prav tu, v hiši Prevalj 26/a že leta 1941 zgrajen bunker, v katerem je bila prava orožama.
Povedali so mi, naj poiščem Jožeta Smrekarja in Janeza Vrhunca-Kravžlja, da onadva vesta o tem prav vse.
Z obema tovarišema sem kaj hitro navc-zala stike in bunker ni bil več le uganka. Razložila sta, kako je nastal in zakaj.
Bilo je leta 1941. V Ljubljani in vseh okoliških vaseh se je prebivalstvo hitro predramilo. Jasno jim je bilo, da je drago-cena vsaka akcija, vsaka minuta.
Tovariš Smrekar je takrat z ženo in dve-ma otrokoma živel v Wolfovi ulici v Ljub-Ijani. Na Brdu je imel košček zemlje in majhno hišico, kamor je pogosto zahajal. Poznal je veliko Brdnčanov. §e tesneje pa se je povezal z njimi ob začetku vojne, saj je bil zadolžen s strani mesta, da tu organi-zira napredno gibanje. Kmalu se je sezna-nil s fanti in dekleti, ki so vedeli kaj prina-
ša sovražnik in kako se mu je potrebno postaviti po robu. S svojimi idejami in akcijami jih je le še podžigal in vodil. Še posebej sta si bila edina z Janezom Vrhun-cem.
V mestu je Smrekar sodeloval z Alešem Beblerjem-Primožem in Romanom Golo-
Ob tej b& jest* bunker Zajčja Micka, kjer foo kmalu, vsaj tako krajani upajo, spominsko obdežje.
bom-Urbanom. Slednji je bil šef štabne intendance za Ljubljano in okolico.
Izvedeli so, da je v Mestnem domu veli-ko težkih dek, ki so bile shranjene za potrebe letalskih napadov. Za izpeljavo akcije so določili Smrekarja. Bebler mu je na zadnjem sestanku VOS takole naročal: »Veš kje so deke, kako boš pa akcijo izpeljal do konca, je tvoja stvar!«
Smrekar je akcijo izpeljal - do konca uspešno! Sodelovali so sledeči aktivisti Brda: Janez Vrhunc-Kravželj, Lado, Tone Snoj in Viktor Avbelj, ki je prav tako pomagal pri akciji. Istočasno so zaplenili tudi veliko sanitetnega materiala in žepnih svetilk. Akcija je bila v avgustu.
Že meseca oktobra jih je čakala nasled-nja akcija. V Šentpetereki kasarni je bilo veliko orožja z municijo. Tudi to je bilo nujno potrebno za naše partizane.
Zopet je bil zadolžen Smrekar - uspelo mu je!
Vse zaplenjeno je bilo potrebno shraniti na varno, treba je zgraditi bunker.
Zajčnik ob Smrekarjevi hiši na Brdu je bil več kot primeren.
Z zunanje strani je bilo 9 zabojev. Pov-sod so bile zajklje z mladički, le v spod-njem srednjem je bil zajec. Ta zaboj se je dalo odstraniti. Skozenj si zlezel v ozadje zajčnika - v bunker. Z druge strani je zajčnik obdajala skladovnica drv, katera je
bila neprestano načeta, tako da ni bilo mogoče ničesar posumiti. Bunker je bil pripravljen. Toda kako ga imenovati? Ker so mitraljez imenovali Micka in ker se je dal zaboj v katerem je bil zajec odstraniti, je nastalo ime Zajčja Micka. Za njega so vedeli le Smrekar, njegova žena Lojzka in Janez Vrhunc-Kravželj, saj so ga oni tiidi zgradili.
Pomembnost bunkerja je bila velika. V njem je bilo shranjenih 292 dek, zaplenje-nih v Mestnem domu, veliko sanitetnega materiala in žepnih svetilk, po zaplembi pušk iz Šempeterske kasarne so tu shranili še 298 pušk in municijo ter še veliko mate-riala in orožja, katerega so aktivisti, v glav-nem pa Smrekar zaplenili pri posameznih akcijah.
Z vsem navedenim materialom so pre-
Jože Smrekar
skrbovali celoten Dolomitski predel, Mo-kerc, Kamnik, Samotorce nad Horjulom, Kamnik in predel vse celo do Jarš pri Ljubljani.
Vsak tovariš, ki je takrat odhajal v parti-zane je bil tako popolnoma opremljen.
Bunker ni bil odkrit do konca vojne, čeprav so ga morali zaradi aretacije Smre-karja in Vrhunca izprazniti že proti koncu leta 1941.
Žal pa je danes za marsikoga na Brdu in okolici še vedno neodkrit, saj niti ne sluti, kako pomemben je bil med NOB. Po izjavi Jožeta Smrekarja priredila Mojca
Černe