.X A
5t«v.5l.
Št.Vid ob Glini
Petek dne 31.avgusta 1945/
je včeraj izjavil vrli.zavezniški poveljnik 'na Daljnjem vzhodu gen. rthur.ki se je včeraj izkrcal *v Jokahami,V v drugem največjem ja-
- K VJ	  -	.'X	n	m	*»	.	T"*	V_	—	_	__ _	_	_	_«	J	5£l-.«5	1-»	”1	/-N	Ar	.—V	n
sko
ic Ar IJiskem mo •prestano 'Sevalci '•pon sl; e
skem oporišču 2o km jui^o od Tokia.-5boo zavezniških_letal prevaža na japon.matično otočje okupacij.Sete.--časopisni po— o po dolgem asu včeraj mogli spet poslati svojim listom iz adiogramska poročila.
vlada je za-
PRSZIDENT TRUMAN je včeraj objavil,da izdeluje ameriška
fshodni 'lacr^po katerem se bo vršilo oskrbovanje Evrope sedaj,ko >ii~o~pc~o": lili in najemu ukinjen.	.
J iOSLAVIJA*Mini st er za repatriacijo je včeraj	objavil,da	je	bilo
5 o u.go el vTJe "o o sl Bni.il v svojo domovin© Xo7#ooo TDOgimcev in voj	—
>v različ.narodnosti; med njimi 3o.ooo bivših Italijan, in 26.ooo angl., tt®r.in sovjetskih vojnih ujetnikov, — V Jugoslavijo pa čaka,da se iz ai$lne	Evrope vrnejo njegovem '.ero Čilu, še	223. ooo Jixgoslovenov.
GENERAL DE GAULLE SE JEJŽČIHAJ VRNIL	IZ AMERIKE	V PARIZ,in	to	z
^Pimi~ušpeEr ža^ranci^o. Sen.Se (Jaulle je v zadnjem obdo03U sedanje voj« ‘#°fHncoskO politiko močno nasloniti na Sovjet.zvezo,kar so mu nekate-^ seveda zamerili. Po potsdam.konferenci,na kateri je Sovjet,zveza po-« kinoma pokazala svoje karte glede Nemčije,od katere usode je Nemčija v 5^iki meri odvisna, je pa de Gaulle spoznal napaenOst svoje zunanje po— t-tig.usmerjenosti.Brž ko je mogel je zato poliitel v Ameriko,da ž n^o ^ največjo zmagovalko v sedanji vojski uredi franc.razmerje.
Morda je Francija poleg Jugoslavije tista država,ki je v 2.svet. 33ski največ trpela.Po franc .podatkih znaša/škoda skoro 5 bilijonov tankov aii 45 franc.narod.imetja,ali še enkrat toliko,kolikor znašajo Dhodki vseh Francozov. Po izjavi franc .mini st ra, za obnovo bo rabila Franca 15 let,da bo gospodarsko prišla spet k sebi.Samo po sebi je razum-3ivo,kaj je vodilo de Gaulleja na pot v USA: doseči od Amerike kar se a izdatno gospodarsko pomoč v obliki kar se da, izdat.uvoza.
Po izjavi nekega fr,diplomata bo Francija dobila iz Amerike meseč-0 po 1 milijon ton blaga,in to neodvisno od amer.zakona o posojilu in ajemu«
Preč. svojim poletom v Ameriko je gen.de Gaulle odkril predstavnikom *-ska 2e drugo,o čemer se je razgorarjal v Ameriki.Med dr.je rekel,da ta*lcija sicer nima namena*anektirati kak del nem.ozemlja, hoče pa imeti a nedoločen čas nadzorstvo nad levim bregom Rena. Francija tudi želi, a bi prišlo do revizije meja pri pasu,ki ji je bil določen v pogledu koedbe v Nemčiji. Na seji zunanjih ministrov,::i bo v kratkem v Londonu,
0 Franci;'a predložila tudi svoje predloge glede mednarodnega nadzorna nad Porurjem.	2P	.
IvOITF:	d	GA	ZUNANJIH MINISTROV^VELESIS/bcfzačela lo.sept.v Londonu.Ame-
tSkega'iTs^ra ?73yrnesa "Bo spremljal 2tz.podtajnik James Dunn.
ZAROT. HA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praški radio je vč.naznanil,da je čsl.poli-j^~'uspeTo~o5krT'^3r,'^erorIš"E:ič.zaroto sudet.Nemcev zoper podpredsednika p-ade Got. 'alda in pr o svat. mini c . dr. ''e jedi ega. Eden izmed ubit,ko je pri aretaciji hotel zbežati,drugi krivec pa
0	dokumentih,ki so jih dobili pri ubi Puntat ob priliki prih.kongresa komuni?
l> vi->--,-1-
zarotnikov je je pobegnil, vidi,da bi morala narediti
stranice na 6sl. pripravljen reorganizirati
BOLGARI JA.Predsednik vi-de IC. Georgije v „	_	_	.
iV°?o vla^cPtako, da bi vanjo sprejel nekaj pol.osebnosti,ki^stoje izven ,0iuovin.fronte,in to zato,da bi bilo mogoče v čim krajšem casu izvršiti ^obodne volitve.Po tega je v Bolg.prišlo po posvetovanjih,ki so j..b ime-■-1 namestniki z voditelji politič.strank in predsednikom vlade.-Dve^bolg. franki,in to demokrat.stranka dr.KuSanova in skupina biv.ministra Cez-
•	;dž|^j'GVa sta vložili prošnji za dovoljenje izdajati svoj list.obe ti ^q^trarf^i stojita izven Domovin.fronte,
J
O poflenu kmetijske isobrazbe v načem današnjem položaju /Scvor g*Avseneka ob začetku enomesečnega tečaja/
IZl
skupna narodna dolj; gmotno.<3ti,da bo !s'
Kotovo je,da bo kmečki etan postavljen v novem času pred najvecjS :s staaovske, gospodarske in socialne spremembe,ki bodo od njega zalite— ■'.'sle dosti truda in žrtev,ako bo liotel vzdržati kolikor mogočo visoko it gladino svojega življenjskega staadarta,
3 rez pomena bi bilo, ust avl jati se z brezkompromisnim odklanja- jt; njem gospodarskih in socialnih, pojevov, ki prodirajo v naš svet že izza" ruske revolucije 1.1917. Mnogo bolje je,ako dana dejstva vpoštevamo is. r'o ž njimi sprijaznimo ter da', vpeljemo v živijenje,kar je v teli pojavi
.čbrega*
Dolžnost vseh,ki so dobre volje,ki res narodno čutijo,je,da vsa! po svojih močeh pomaga in sodeluje in d- s tem pomaga vzdržati odn.prebroditi naSai^u narodu hude Čase prehoda,t. j. da malo modruje,da če manj zabavi ja, pa 5 jia da mnogo pr erš sl ju j e, da zdravo kritikujef slasti pa da mnogo dela.
Ker je kmečki stan podlaga vsemu narodnemu živijenju,moramo kmeS lcemu stanu posvetiti vso pozornost, skrb in voli' .o ljubezni,pripravi jene tudi na žrtve. Okolje kmečkega stanu in njegovega življenja v gospodarskem, kulturnem in socialnem pogledu se samo do neke mere v vsakem časUv? modernizirati,Potrebno je,da na vse pazimo,da smo na vse v vsakem času pripravi j e ra..
Kositeljica prihod:^ sti je vedno mladina,Naša žnort je,da dame mladini priložnost,pridobiti si one kos gledati na življenje in njegove z zdravimi nazori.
Po posebnih prilikah,v katarih se danes nahaja naš narod in še posebej mi begunci,je naša naloga, pripraviti naše ljudi n; neizbežne preoenove,ki nas čakajo v bodočem življenju,ko se bomo vrnili na. svoje nenadomestljive domove v svojih domačih krajih.
V zavesti svoj ih-.dolžnosti do slovenskega naroda in Še prav posebej do kmečkega stanu,smo spoznali,da moremo veliko dobrega storiti tudi v taboriščnem življenju,v katerem hočemo zlasti kmečki mladini nu-j ditl priložnost,da bo čas svojega begunstva do skrajnosti izrabila v svoj prid,da bo pripravljena izpolniti naloga,ki jo čakajo v njenem bo došem gospodarskem,kultu:.nem in socialnem življenju. Iz tega razloga ^ tudi danes začenjamo kmetijsko nadalje valili tečaj za letnike.stare 14- z c■ o let,	jj-
Namen'tega tečaja ni,podajati snov na ljudskočolski način Hočejo imeti kmečko ljudsko univerzo,v kateri hočemo postaviti temelje ; '^ograditve posameznikov in kmečkega stanu kot skupnosti.
Od naše km:čke mladine pa ne pričakujemo samo,da se bo tečaja r >idno udeleževala, marveč v njej hočemo ustvariti pripravljenost,da si;r 1 omagamo sami. iz sebe graditi bodočnost. Ha j se zato z veseljem udeležuje tečaja z vso pripravljenostjo in ukaželjnostjo,ki j« lastna prav posebno slovenski kmečki mladini. Poleg tega da hočemo mladino pripraviti v strokovnem pogledu,- jo hočemo zlasti duhovno pripraviti ca bo- i dooe življenje. Poleg dobrih gospodarjev in gospodinj hočemo imeti zla--1/ sti dobre poštene slovenske ljudi globoko zakoreninjene v verski tradiciji našo&a kmečkega
\i'
■c
•B
!v
L
g
X'4
tr obuje11
ekdo nujno
.e
bu-
kve. Za prI‘:or ,’cf-! "Je Sak izvod te knjige med nami, naj ga dotioni,ki ga ima za nekaj dni posodi.Odda naj ga v tsborai pisarni.
rodu.
j ekdo je izgubil klju-|' čsvuico za kolo. v”pigarn!7"'
Par že~3aX;
jega lastnika, ramo tako[i tudi ruj ave.
.T.dor 3'o IsguM
po te stvari pisarno.
DoHI^o*-
taborno
It .Via od Glini ane 31 avgust a_194^o_9_urj^aop, »—— — — ——— — — — —— — ———— jtev o i)l a
i~ “	.	::.v	::	;
K H A L J PETER II o I M. B E V I N
STA SE SESTALA
®st:
Današnje " K&rtner Nacnricnten" ( No.y2.) odjavljajo naslednjo
London•3oavgusta. "Daily TelegrapU" poroča o sestanku angl. zunanjega ministra Ernesta Bevma z jugoslovanskim kraljem Petrom :H.Kralj Peter je poraDil to prila>ko,da je Bevinu razlozil razloge ki so ga napotili,zakaj je oategnil svojim namestnikom v Jugoslaviji svo-|ja polnomočja.(Daily TelegrapU je konservativni list,toj. glasilo Cnur-lChillove stranke, vel ja za resen list m ga maogo oero.
Svet zunan.jm ministrov pripravlja mirovne pogodoe.,
¥asmgton.3o avgust a. Kakor je naznanil zunanji mini ste USA 'Byrnee se um svet zunanjin mmnistrd)v,ki se uoao sestali lo.sept. t*l. v Lonodnu,po sklepu potsdamske konference Davil z izaelavo mirovmn posodo, z Italijo,Romunijo m Bolgarijo.
Kandidati za Nooel.jevo mirovno nagrado
}	Stocnknolm.3ooavgusta. Med oseDana,ki so Dile predložene za
drugo čarovno !NoDelovo nagrado,se nanašajo Cnurcnil,Cordel Hu11,divsi zunanji minister USA,grof Bernardortte,ki je prinesel prva poročila o Nemški naravni ponudoi,kaicor tudi generalisimus Stalin.
Belgijski kral.j Leopold se .ie preselil v Švico
Švicarske oolasti so dale dovoljenje Delgijskemu kralju in .^jegovi družini, da se naseli v Švici ,toda pod pogojem,da se ne do o-
• kvarjal s politiko.
nar .
Kitajsko - sov.ietski prijateljski paict
vseDuje nooenin tajmn klavzul,kaicor je izjavil kitajsio. zunanji ministei
1	Wank anih Chich na neki tiskovni konferenci*
>
^	^	Punan.jski kardinal dr.Innitzer o ločitvi med cerkvijo m po-
* i* • i , Oo Prillla- zopetnega odpret ja vajeniškega doka na Dunaju 3o.t*m. je imel kardinal dr.Inmtzer govor o tej veliki Kolpmgovi ustanovi .V svo-
jem govoru je med drugim rekel:
a 'l^°^-Lti hoceiuo dalje po poti našega velikega ustanovitelja,toda
0	°? V?ake strankarske politikeSkladno z današnjim časom mora d Iti
hiL?”?1*0 in Polltiko izvedena stroga locitevpda nam ne Dodo spet o--^itali,da smo politična cerkev."
3>&& bo	-	v'	'f\J
? sro:?og& Živl5-en|*k©ga etn; u '.• .	—
3,--s 'pome?..- bi bilo » ustavi j a ti v.** j. b: ^ka-ip-eora ■ 'Ura o4^rii>fvg gi> «{*©& ar sJctfa. ia soeialilili pojevcTj Id. pro..:.r a jo v ffVO"s izvil -tsks 'evolucije ‘1.1917. *%ogo bol .jo 3e,afco S*;n« * satira vpočtev^o. i/J
•2g ]
jdj
P*..
jo -Tc^i'* 130-c-h t^Jkair Vi* itt' ajJfaJfc .II £2.m ■• % Z AitH'	1
■•roditi tLč.Seapu a-.T> Vv. -~ ;-:~u ■	—-* <**•• usm-Kt*.—-"a : aa':|
#» da smo Al A Ta S a ¥H	'5p:
     , . ,	'?.V
l	J
svetiti t#© posornort, skrb in ▼» 1 o&n&slson 0Q.a^i v£5;,co ('^gifoVP-lr *ft9^oiHaoBfr--?ea;lria3' 11 Baie.BiuslI
'	!	•	.	;‘.j	;	J	J-	k
»I^ite tfJtrtaitesiš *o-)so'6ibq-.; "rigM^sis^^ii^Š'' oBfrajfliVBOČ.,a&bSM	j
’ k o *c-1 o «£ motlssal mx2laxiByol9oajj{;. uj boItoS ajh&sirca £?;fr§xaxju^^taggf z j.3i ^©Iss* liSoIsjvr-Sni-v^e--'H -ab, 6^41x7 j -o fr Ixcsg*oq ti<;	U^?;T
-ova ii;ivbLe.o^T. y ao^freeiji/jti' r.u^cva ■lii$*tbo tBX»SiŽIŽ'#0«Btt ag 4 a&ttie o.Lis i ilž . t•J' t te XX iftv\£ jsv^o&nfbi 9 i, jfictB-ia©*© t t£xaQ.) *sLoaiuonlQcr A I
.0-130 o§©&nag iii frail aeasn: bs tffclev«©: .mn^s d*vofii#»i »©uftoftOg šavoi-mr eLiv^gnj vo^-ali; j-'. i'.-L-t^ias tevia	rva
AiiU 9fruxfixui iiiu*rus& ixa&aa*a“§i &&&&$*#*** og.ao.jasig.4l	Š«	^
Jot .^a.ol j .i3 .oJbcu. 9a^:iitv^.+«Xi:i«.. u^..-rua.,frev3 ®u oa -Cn lUIiVO‘£xiU $^X«$£fc jjf -XVBU ,>OU-^Lt O.L	ibl
t .tabori ^5*5.030 Si-s
• X9G9nxi(l 9G latdTriODisnTaa xoi«<^u	j.
Ifaman-te-T	^^^X^9a95in^t.;i^2Ui3iti.aS>yaqq J.n;y|^
'6o&y&vK-:XjX9Š9iq■■'■S.L. e#.	t'
m- 'tr mi&ils H±^I-&3 'l&tMs9p£oyic	o&.	■	-X.ta«£eo veiafc8rt«c 1-tZ t	oz
i^8a4a oa'' Af>'i-4i9j;^6-ct boq abott-xo±»2 v. xI-9®Aftis8^b*_,xiJ4«®b	l
. j , .cj o-j. oq	-	-	^3»a«
•'	v	1	' ' i-'	.	'	'	;'	,	,.	, , .-ir
por-abat* fliovenski krror' ^iact ■ xla rlsj-ar.^^g ~x^a^3Ly0.a^>_°':,i!^i.-M£i.	1
r r“.;, • 4-r O ><«>[. Xr^ VB f "1	fiXIjl9U0n “®QW09KV ‘3®
r9taxrx::.!;: i^rn/s? ,pta^tx3J. Uv&^'	k/invoiiast	iiša bit rioxi!0 Airici
io:
nriri^O iio-	LOii^ate	o;,jj.xJ|.
iww	■-	'	f
_0;V3 ^iivoafiJ aJj x\AOsaxqX ^	■■	•	J	!\;.&rib i>©n* a*xoyo^ ..4«4a
ŠBot.itUlvo«*«' Ef«S	" '• •
xtf-xo s-iom iu0aB0 iuxtaaBn	!fS+a	B^b©\rsl. dič*Xlo« ax oU^lioo. i0
iio m« Oboa 9il iilBa Bb,VbtX004flsaC t B-- ■ ^	^
.■:	-r	i	-I;--/ , ' * r ?.-.■/	jiP	VO	t	"■'	-	•	■	":	I
>t3
h