GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT. 10 LETO XXIX. KAMNIK, 29. MAJA 1989 S seje predsedstva OK SZDL za vse oblike defovanja Na zadnji seji predsedstva so- dalistiine zveze so imenovali od- bor - organizacijo praznovanja 40-letnice kamniške gimnazije, sprejeli program javne razprave o osnutku amandmajev k Ustavi SRS; poleg odstopne izjave pred- sednika mladincev Braneta Mo- drijana pa je predsednik občin- ske konference SZDL predsed- stvo seznanil z obiskoma inici- ativnega odbora socialdemokrat- ske zveze. Reakcije članov predsedstva, da se tuđi v Kamniku ustanavlja socialdemokratska zveza, so bile različne. Od striktno odklonil- nih, češ, takih, katerih predstav- niki v tujem tisku trdijo, da je zveza komunistov mafija, ne ra- bimo, do mnenja, da socialistična zveza mora sprejemati različna mnenja in da mora biti odprta za vse oblike organiziranja, na ustavnih temeljih, seveda! Na koncu je prevladalo mnenje, da smo načelno ZA, vendar, Če gre za skupne cilje, za našo skupno prihodnost, da ne ostanemo zno- va le pri besedah, ki le begajo. Ljudje so zaradi ustanavljanja zvez, ki jih spominjajo na pred- S seje izvršnega sveta Zazidalni in ureditveni nacrt pred razgrnitvijo Na zadnji seji izvršnega sveta so po lemeljitem preudarku dali v javno obravnavo zazidalni na- irt Graditelja in ureditveni nacrt Mekinj, ki sta po njihovem mne- nju dovolj dobro pripravljena za tazgmitev. Vendar pa so ob tem opozorili, da mora celoten posto- pek potekati dosledno v skladu z zakonodajo, da ne bi prišlo do nepotrebnih očitkov, kot seje to zgodilo pri ureditvenem nacrtu za širitev pokopališta. Sicer pa so v razpravi ugotovi- l>, da zazidalni nacrt, ki ga je Graditelj naročil za območje svo- je separacije v Stranjah, ne bo sporen. S strani predsednika ko- miteja za urejanje prostora in varstvo okolja je bilo ćelo slišati, da je to prvi program, s katerim bo uresničen del nacrta za čisto Savo, saj bo Graditelj v celoti ekološko saniral sporno separaci- jo in s tem odpravil problem od- Padnih usedlin iz nje. Arhitekt Borut tllčar je pred- stavil oba nacrta. Za Graditeljev zazidalni nacrt je dejal, da bodo odpadle usedline po novem * zbirnega mesta po tlačnem ce- vovodu transportiral v bližnjo gramoznico, s cimer bodo sanira- li Se opuščene dele gramoznice. Na levem bregu Kamniške Bistri- ce bodo postavili še večje proiz- vodno-skladišče objekte. Pred tem so namreč betonske izdelke skladiščili kar na prostem. Ob tem pa bodo ob vhodu v separa- cijo naredili tuđi avtobusno po- stajatiSče, na nasipih ob cesti pa bodo zasadili drevesa, ki naj bi sakrila pogled na separacijo. Več Pripomb pa bo po vsej verjetnosti Pri osnutku ureditvenega nacrta *a območje Mekinj. Že v doseda- nJih razpravah so bili krajani na- "ireč različnega mnenja glede Teditve središča vaši, ki je pove- zan s postavitvijo gasilskega do- Jfia in trgovine, pa tuđi z ureditvi- J° Cankarjeve ulice. Predvsem ureditev površine za pešce na Ovinku ob samostanu je bila za •nnoge sporna. Tuđi postavitev Tliških vežic, ki je predviđena Severno od samostana (na obron- ku gozda) bo za nekatere verjet- "o na javni obravnavi še »pred- met debate«. Z Mekinjčani je na- (nreč tako: dokler se ni nič doga- Jalo, so negodovali: »Povsod se dela, samo pri nas ne; rabimo VeŽice, nimamo gasilskega doma, trgovine« ... Ko pa strokovnjaki Pridejo na dan s predlogi, pa se (Predvsem lastniki zemljišč) °glašajo, da trgovine ne rabijo, "fugi jim prikimavajo in predla- gajo alternativne lokacije (na pri- mer Pražnikarjev park). Na Javni obravnavi, ki bo naslednjih dneh, naj bi se krajani Mekinj torej zmenili, katere (in če sploh) spremembe v naselju si želijo, ali so morda kljub vsemu zadovoljni z obstoječim neredom. R. G. vojno strankarsko razprtijo, zelo zbegani in predvsem zaskrbljeni, je bilo slišati na seji. Predstavnik iniciativnega od- bora socialdemokratov, Dušan Sitar, je člane predsedstva OKK SZDL skušal opozoriti predvsem na to, da se v Kamniku ustanav- lja območna organizacija social- demokratske zveze predvsem za- to, ker si tuđi oni prizadevajo za rešitev hude in splošne družbene krize naše ožje in širše domovi- ne. Sicer pa njihova vizija in nji- hova pot ni le opozicija vsemu obstoječemu, temveč kar največji stvarni in tvorni prispevek za lep- ši jutri slovenske in jugoslovan- ske države. Da ne bi ostalo vse le pri besedah, so - jim zaželeli čla- ni predsedstva. Ob tem je pred- sednik še poudaril, da ni naloga socialistične zveze, da zahteva od njih program, kajti, če so samo- stojni (pod marelo SZDL pa so le formalno; denarja za njihovo de- lovanje tu ni, je bilo rečeno), so tuđi odgovorni za svoja dejanja. Socialistična zveza noče biti nika- kršen tutor nad zvezami, je dejal predsednik Davorin Gregorič. Ob tem je še poudaril: »Plurali- zem trga zahteva tuđi pluralizem idej. Vendar, če ni konsenza, je ta lahko še nevarnejši kot sedanji monizem. Tuđi socialistična zve- za se tu še išče.« R. GRČAR Muzejski vlak spet v Kamniku Kamničani smo se že kar na vadili, da rsako leto v maju pričakamo muzejski vlak. Najbolj se ga seveda razveselijo otroci, saj so stare lokomotive že prava redkost, prav tako pa se , starejši meščani nostalgično spominjajo tistih dni, koje hlapon še vozil v Kamnik. Tokrat se je dobro pripravilo tuđi Turistično društvo Kamnik, ki je pripravilo pester program za potnike. Poleg Dnevov narodnih noš je takšna turistima prireditev odlična reklama za kamniški turizem. DAMJAN GLADEK Vaje enot JLA LjjudjjG'SO fiBs fepo sprel&li Planinska enota, ki ji poveljuje polkovnik Živko Juroš, je v drugi polovici maja preizkusila rezulta- te teoretičnega urjenja na ob- močju naše in mozirske občine. V štabu enote na Črnivcu smo se pogovarjali o poteku vaje s ko- mandantom te planinske enote in s starešinami, ki so vodili vajo. Povedali so nam, da program va- je kljub deževnemu vremenu po- teka po predvidevanjih. Občani v dolini Crne in Kamni- ške Bistrice so nas zelo gostoljub- no sprejeli. Večina vojakov se je nastanila po gospodarskih po- slopjih in kmečkih hišah, je dejal komandant enote Juroš in prista- vil, da je namen vaje predvsem, da se vojaki spoznajo s terenom, na katerem bi delovali v vojnih razmerah, in z ljudmi na tem ob- rti očju. Ko smo ga povprašali, kako gleda na eventuelno možnost škode na zemljišču, ki bi bila po- sledica vaje, nam je dejal, da so se s krajevnimi dejavniki pogovo- rili, da bodo morebitno škodo ugotovili in prizadetim povrnili stroške. V tem pogledu so nave- zali stike s predsedniki svetov KS Kamniška Bistrica in Crna. Komandant enote je posebej poudaril lep sprejem v lovskem domu na Vegradu in v osnovni soli Stranje, kjer so skupaj z mla- dino pripravili kulturno prire- ditev. Pot nas je vodila naprej mimo položajev v dolini Drete prek Radmirja do Juvanja v Zgornji Savinjski dolini. Tu sta nas sprejela majorja Mi- jo Trgovčević in Mirko Nikolaš. Slednji nam je dejal, da ne sme- mo pozabiti zapisati zahvale za tovariški sprejem udeležencev vaje v krajevni skupnosti Kamni- ška Bistrica in pri tem posebej omenil predsednika sveta KS, Ja- neza Čevko in predsednika KO SZDL Andreja Kregarja, ki sta se zavzela, da so lahko vsi udele- ženci vaje na tem območju pre- nočevali v hišah in gospodarskih poslopjih. »Zelo v redu, obzirni in pridni pobi so,« nam je dejala gospodi- nja Urška Kolenc, ki sama s po- močnico gospodari na domačiji pri Jermanu v Juvanju. »Škoda, da nišo prišli kak mesec kasneje, da bi nam pomagali spravljati se- no,« je še pristavila in se ozrla proti drvarnici, kjer sta vojaka Ecid Parovel iz Kopra in Feliks Mrvar iz Novega mesta sekala in skladala drva. »V tem dežju je veliko prijet- neje prenočevati na seniku, ki nam ga je odstopila gospodinja, kot pa v mokrem šotoru,« je pri- stavil Ecio, sicer voznik tovornja- ka, ki pet mesecev služi vojaščino v Bohinjski Beli. Nekoliko višje v gozdu smo na položaju srečali desetarja Šaša Markovića iz Kruševca, ki nam je povedal, da bo čez 27 dni zapustil svoje tovariše, ker se mu izteče vojaška obveznost. Tuđi on je imel o odnosu domačinov do vo- jakov samo pohvalne besede. Komandir čete Ljubo Pajić pa je ponovno pristavil, da je njego- va enota dobila za kompletno vo- jaško znanje v vseh prvinah boj- ne pripravljenosti prav dobro oceno. »Na vajah dajemo velik pouda- rek tuđi obveščenosti vojakov o družbenopolitičnih dogajanjih v naši družbi in psihični priprav- ljenosti vojakov,« je povedal naš spremljevalec, major Nikola Ostojić. Z nami je bila tuđi Ro- mana Rupar, psihologinja v šta- bu enote. Tokrat je prvič sodelo- vala na vaji. Povedala je, da je njeno delo psihologinje zelo zani- mivo, saj se ta dejavnost sele po- stopoma uveljavlja. Ta sedaj še nepopisan list bodo morale na- polniti vse veje psihologije. V kamnolomu na vrhu Črnivca smo za velikim kopačem srečali Beslima Metkamberija iz Ora- hovca (SAP Kosovo). Povedal nam je, da pripravlja teren za odvoz materiala, s katerim bodo naredili gozdno cesto od Črnivca v smeri proti Tomanovi kmetiji. S tem se bodo oddolžili tuđi gor- njegrajskim lovcem, ki so jim pri- jazno odstopili svojo lovsko ko- čo, je dejal polkovnik Živko Juroš. Upajmo, da bo vsaj v ponede- ljek popoldne, ko se borno na kamniškem stadionu prijateljstva poslovili od vaših ljudi, sončno in lepo, so nam ob slovesu na vrhu Črnivca v megli in dežju dejali v vodstvu vaje. Na svidenje pla- ninci! F. S. Na položaju: Major Nikola Ostojić in psihologinja Romana Rupar v pogovoru z vojaki. (Foto. F. S.) Vojaka - planinca Ecio in Feliks sta rada prijela za delo na Jerma- novi domačiji. (Foto: S. F.) Čeprav sem v civilu fotograf, mi tuđi kopat KN 2S1 na dela težav, nam je v kamnolomu na Črnivcu dejal vojak Beslim iz Orahovca. (Foto: F. S.) 2 KAMNIŠKI OBĆAN / 29. MAJA 1989 Zbiralna akcija Rdečega križa — 1, junija OBČINSKA ORGANIZACIJA RK KAMNIK sporoča, da bo letošnja zbiralna akcija, ki bo potekala v ćeli Sloveniji, že dvajsetič po vrsti, tuđi v kamniški občini 1. junija 1989 Akcija bo potekala na stalnih zbirnih mestih v krajevnih skupnostih. V strnjenih naseljih - v Kamniku, lahko oddate svežnje pred vhodna vrata na ulico do 16. ure. Zbrano blago bo razdeljeno ljudem, ki so potrebni pomoći ali pa bo shranjeno za pomoč ob naravnih ali drugih nesrečah. RK prosi za čimveč otroških oblačil, perila, posteljnine in tuđi šotorov. Darovalce pohištva in podobnih izdelkov pa RK prosi, da to poprej sporočijo na občinski odbor RK Kamnik, tel. štev. 831-565. Če bi posamezniki želeli darovano blago sami izročiti RK, naj ga pripeljejo na zbirno mesto - v skladišče pod avtobusno postajo v Kamniku, ob prej doloćenem terminu. Denarne prispevke pa lahko občani nakazujejo na žiro račun: 50140-678-57044 - za humanitarno dejavnost OO RKS Kamnik. Na občinski organizaciji RK Kamnik so prepričani, da se bodo občani Kamnika tuđi letos odzvali humanemu povabilu in darovali pomoč za druge. To so že neštetokrat konkretno dokazali. Prosijo vse, da o zbiralni akciji seznanijo tuđi sosede, prijatelje in znance, ki so pripravljeni pomagati ljudem v nesreči, darovati blago tištim, ki so iz kakršnih koli razlogov upravičeni do pomoći. RK Kamnik se že v naprej zahvaljuje vsem darovalcem tuđi v imenu ljudi, ki bodo pomoč prejeli. STANE SIMŠIČ Povećanje proizvodnje v prvih mesecih Prva seja pod vodstvom nove- ga predsednika občinskega odbo- ra medobčinske gospodarske zbornice Matije Jenka seje zače- la s poročilom o poslovanju v pr- vih šlirih mesecih letošnjega leta. Poleg posameznih razprav o po- slovanju v kamniškib delovnih organizacijah, so bili člani odbo- ra seznanjeni tuđi s predlogi os- nov za ustanovitev gostinskega podjetja in podjetja za upravlja- nje objektov na Veliki planini. V štirih mesecih so kamniške delovne organizacije dosegle za 1,3 odstotka višjo proizvodnjo kot v enakeiri lanskem obdobju. Po podatkih občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj so najbolj povećali fizični obseg proizvodnje v Trivalu (za 60 od- stotkov) in v Titanu (za 15 odst.) Manj kot v prejšnjem obdobju pa so naredili v Eti in Svitu. Lan- ske ravni nišo dosegli tuđi v Rud- niku kaolina in kalcita, Stolu in Menini. Sicer pa je občutno manjši izvoz in yečji uvoz, kjer prevladuje repromaterial. Direktorji nekaterih delovnih organizacij so na seji tuđi sami spregovorili o poslovanju v prvih štirih mesecih. Tako je direktor Ideje dejal, da v njihovi delovni organizaciji proizvodnja normal- no poteka, boljša od lanske pa je tuđi likvidnost. Ne glede na pa- dec fizičnega obsega proizvod- nje, gre tuđi Stolu bolje. Direk- tor je omenil zmanjševanje števi- la zaposlenih (lani za 100 delav- cev). V Stolu vlagajo predvsem v razvoj tujega trga, opuščajo vse klasične izvozne programe, raci- onalizirajo proizvodnjo, v skladu z zakonom o podjetjih se priprav- ljajo na novo organiziranost, pri- zadevali pa si bodo čim več stran- skih dejavnosti osamosvojiti, s ci- mer bi se resili visokih stroškov za kooperacijsko dejavnost. Di- rektor je tuđi povedal, da je v Stolu konjunktura v primerjavi z lanskim letom kljub vsemu slabša. Produktivnost so kar za 1,5 od- stotka povećali v Titanu, rezulta- ti poslovanja so po besedah di- rektorja na splošno kar spodbud- ni, predvsem če upoštevamo, da gre gradbeništvu, od katerega pa je njihova proizvodnja tuđi odvis- na, že nekaj časa precej slabo. V Titanu trenutno primanjkuje delovne sile, predvsem v proiz- vodnji fitingov. Sicer pa so izvoz in proizvodnjo povećali za 1,6 odstotka. Utok je od četrtega aprila podjetje, je poudaril direk- tor in omenil, da se pripravljajo že tuđi na ustanovitev mešanega podjetja. Dejal je, da fizični ob- seg proizvodnje narašča, načrto- vani dohodek so presegli, sicer pa si bodo v bodoče predvsem prizadevali zmanjšati število za- poslenih v režiji. Zaradi začasne zmanjšane prodaje Menininih iz- delkov v Srbijo, je bilo poslova- nje v začetku leta delno moteno. Tuđi fizični obseg proizvodnje je v Menini manjši, vendar le zaradi zmanjšanja števila zaposlenih. V Eti so delno nelikvidni zara- di starega problema - visokih obresti za najeta posojila. Direk- tor je tuđi poudaril, da se mora v kmetijski politiki čimprej nekaj bistvenega spremeniti, če ne ži- vilsko industrijo caka kaj crna perspektiva. Omenil je, daje Eta ubrala nov način sodelovanja s trgovci, izvoz pa imajo nekoliko manjši. Sicer pa statusnih spre- merhb zaenkrat ne predvidevajo. Še naprej nameravajo ostati v sozdu Mercator. S prodajo so zadovoljni pred- vsem v SvUanitu, saj so tako pro- izvodnjo kot prodajo v tej delov- ni organizaciji moćno presegli. Po besedah direktor] a so poveća- li produktivnost, nekaj težav imajo le z izvozom. Velik pritisk na zmanjševanje njihovih cen namreč pomeni tur- ska, brazilska in še katera konku- renca. Zato bodo morali tuđi v Svilanitu razmisliti o znižanju cen za izvozne izdelke. Ne glede na težave v gradbeni- štvu v Alpremu še ni zastojev, dosegajo dobre rezultate, podpi- sali so ugodno pogodbo s Svicarji za izdelavo oken. Trudijo si za- menjati čimveč zastarele opre- me, predvsem stroji za razrez profilov in montaže pa pomenijo racionalizacijo prozvodnje, kar bo slejkoprej zahtevalo tuđi zmanjšanje števila zaposlenih. Toliko o poslovanju kamniških delovnih organizacij. Na seji zbornice so vse člane seznanili s težavami dograditve kamniške- ga zdravstvenega doma - po spo- razumu naj bi zbrali poldrugo mi- lijardo dinarjev, do sedaj pa so sele 750 milijonov dinarjev, če- prav je otvoritev predviđena že konec julija. Direktor zdravstve- nega doma je pozval vse, ki še nišo plaćali prispevka, da to store čimprej. Eden od predlogov zbornice je bil, da vsi tišti, ki svojih obveznosti še nišo izpolni- li, dalj časa plačujejo (začasno) povišano prispevno stopnjo za zdravstvo. Člane zbornice pa je je fotila tuđi komunalno-cestna in ener- getska skupnost. Po obnovi na- mreč že nekaj časa kliče podgor- ska cesta in v tem trenutku bi potrebovali 700 milijonov dinar- jev, da bi lahko začeli s popravi- lom. Vse ostale stroške namreč nosi republiška skupnost za ce- ste, ki pa razumljivo pričakujejo tuđi sodelovanje občine pri po- pravilu omenjene ceste. R. GRČAR Skupščina občinske organizacije Rdečega križa Redne letne skupštine organi- zacije RK Kamnik, kije bila 20. aprila, so se udeležili delegati krajevnih organizacij RK in kot gost sekretar obč. konference SZDL Kamnik Rudi Fajfar. Skupščino je vodil predsednik, dr. Vladimir Breznik. V uvodnem delu je dr. Vladi- mir Breznik govoril o realizaciji nalog v preteklem obdobju in opozoril na poglavitna izhodišča, ki bodo osnova za delo v letu 1989. Poročilo, ki so ga delegati skupščine prejeli, zelo zgoščeno in sistematično prikazuje aktiv- nosti organizacije RK. Osrednja naloga - organizaci- ja krvodajalslva, je bila v 35. letu prostovoljnega in anonimnega krvodajalstva pri nas dobro pri- pravljena. Kri je v letu 1988 da- rovalo 1410 krvodajalcev, ki so s svojo humanostjo in pripravlje- nostjo pokazali, da so za sočlove- ka in njegovo zdravje pripravlje- ni storiti vse. Solidarnostne akcije /biranja rabljenih oblačil, obutve in dru- gega blaga so bile zelo dobro iz- peljane. Zbranih je bilo 620 kg uporabnih oblačil in 3.200 kg tekstilnih surovin. 160 kg oblačil in obutve so občani Kamnika zbrali za prizadete ob potresu v Armeniji. Tuđi na druge akcije RK so se občani radi odzivali in dajali konkretno pomoč. Zdravstvena preventiva je bila organizacijsko solidno pripravlje- na in predavatelji so posredovali krajanom vrsto informacij o kon- kretnih vprašanjih. Tak način de- la bo dobra podlaga za leto 1989, pomoč bo lahko še bolj učinkovi- ta, če bo prihajala pravočasno. Medicinska pomoč in preven- cija nezgod. RK se je vključil v akcijo 10% nezgod manj v pro- metu, zato je to področje vklju- čeno tuđi v vsebino tečajev za bodoče voznike motornih vozil. Petnajstih tridnevnih tečajev iz prve medicinske pomoći za voz- nike motornih vozil se je udeleži- lo 430 kandidatov. Organiziranih je bilo več 80 in 24 urnih tečajev za bolničarje oziroma pomožne bolničarje. Uspešno je bilo zak- ljučenih devet sedemurnih pro- gramov novosti in utrjevanja znanj iz PMP za ekipe SLO in DS. RK je sodeloval pri preverja- nju znanj iz PMP. Sodelovalo je 16 ocenjevalcev - aktivnih pre- davateljev. Na področju higiene in varslva okolja so aktivisti RK opozarjali na doslednost zaščitnih ukrepov zavaravanja odlagališč in prepre- čevanja nastajanja divjih odlaga- lišč odpadkov. Poleg teh je RK opravljal še vrsto drugih pomembnih nalog, ki so neposredno povezane z živ- ljenjem človeka in okolja. Rudi Pfajfar je razpravljal o žgočem problemu odpadne ja- me na Duplici oziroma o kopiče- nju odpadkov. Sklicana je javna tribuna z geslom zdravo in čisto okolje, kjer naj bi pretehtali vr- sto možnih rešitev. Delegati so pozitivno ocenili delo občinske organizacije RK Kamnik, pohvalili njeno prizade- vanje pomagati sočloveku v ne- sreći in izrekli priznanje za učin- kovitost pri organiziranih ak- cijah. Skupščina je izvolila novo predsedstvo, nadzorni odbor ter izvolila Marijo Zagore za dele- gatko za skupščino RK Slove- nije. Občinsko organizacijo RK Kamnik bo tuđi v prihodnjem obdobju vodil dr. Vladimir Breznik. STANE SIMŠIČ Kako so mi obračunali osebnidohodek? S takimi in podobnim! pobuda- mi in vprašanji se vedno bolj po- gosto obračajo delavci na druž- benega pravobranilca samou- pravljanja. Većina jih na vprašanje, ali so zahtevali podatke o obračunu osebnega dohodka pri ustrezni službi v svoji delovni organizaciji pravi, da zahtevanih podatkov nišo dobili. V eni izmed delovnih organi- zacij so po delavčevi izjavi delav- ca zavrnili z besedami, naj ti kar pravobranilec izračuna plaćo! Seveda se takoj postavi vpraša- nje, kaj je vzrok takega odnosa do obveščanja delavcev o njiho- vem zaslužku: ali gre za malo- marnost ali pa za kak drug na- men prikrivanja pravih podatkov o obračunu osebnih dohodkov. Naj bo vzrok ali namen tak ali drugačen, nesporno je dejstvo, da gre v teh primerih za kršitev določbe zakona o združenem de- lu, po kateri je delovna organiza- cija doižna zagotoviti delavcu pisni obračun vsake akontacije osebnih dohodkov po vseh osno- vah in merilih. Naj več pritožb delavcev izhaja iz dvomov v nepravilnost obraču- na prispevkov iz bruto osebnih dohodkov za skupno porabo gle- de na to, da se del teh prispevkov obračunava in odvaja po stop- njah, ki veljajo v občini, kjer ima delavec stalno bivališče, del pa po stopnjah, ki veljajo v občini, kjer je sedež podjetja. Ker na obračunskih listih večinoma nišo razčlenjeni prispevki po domicil- nem in sedežnem principu, de- lavcu seveda ni mogoče kontroli- rati ali so bile upoštevane pravil- ne stopnje prispevkov. Nekaj pri- merov kaže, da so bili osebni do- hodki izračunani v škodo delav- cu, ker nišo bile upoštevane nižje prispevne stopnje, ki veljajo v nekaterih občinah v ostalih re- publikah. V takih primerih ima delavec pravico do ugotovljene razlike, povećane za veljavno obrestno mero. Drugo vprašanje, ki bi terjalo tuđi boljše obveščanje delavcev, je obračun in izplačilo dotacij osebnih dohodkov večkrat na mesec. Nedavno smo v Gospodar- skem vestniku prebrali, »da so ćelo takšne firme, ki delavca pla- čujejo vsak dan. Med njimi je zelo solidno podjetje lesne bran- že.« Ko smo vprašali financarja te delovne organizacije, kako to izgleda, je bil kratek, jedrnat in docela jasen: »izplačujemo tako, kot smo se domenili in v skladu z našimi predpisi, kaj več pa vam nimam namena povedati«. Če je že navedeni »financar« odrekal širši javnosti podrobnej- šo informacijo o tehniki dnevne- ga obračunavanja osebnih do- hodkov in vplačevanje v sklad združenih sredstev, bi moral de- lavcem na plačilnih listih navesti vsaj mesečne obrestne mere, ne pa samo letnih, s katerimi si dela- vec lahko bolj malo pomaga. Prav tako bi kazalo delavcem jasneje predočiti, da del prejem- kov ob koncu meseca, npr. ene četrtine, nima značaja osebnih dohodkov torej tuđi ne gre vse, kar delavec dobi v kuverti, v po- kojninsko osnovo. Da ne bo kas- nejšega razočaranja. Takih in podobnih vprašanj v zvezi z obračunom in izplačili osebnih dohodkov bi lahko še naštevali. Vendar je bil namen tega zapisa predvsem opozoriti na potrebo po večji jasnosti in razumljivosti teh obračunov, ki ne smejo biti v nasprotju z veljav- nimi zakoni. F. S. • AKTUALNA TEMA Živi naprej — drugi stoj! Nekako r tem sloganu je izzve- nela javna tribuna o ureditvenih načrtih za obmoije Žal in o pro- blematiki pokopališc v Kamniku, kijoje 11. maja organizirala OK SZDL Kamnik. V veliki sejni so- bi skupščine občine se je zbralo skorajsto občanov, kišo vizred- no žolčni in burni razpravi nava- jali argumente proti širitvi obsto- ječega pokopališča. Predsednik SZDL Davorin Gregorič je že na začetku razpra- ve razloži), da ima mesto izredno bogato zgodovinsko dediščino, ki mora omejevati nepremišljene posege v prostor, prav tako kot naravne danosti. Sledilo je pojasnilo načrtoval- ca, da prispevek v časopisu ni nakazal, da gre za dve stvari, za ureditveni nacrt, ki je že skoraj gotov, in za predlog širitve na tej ali kakšni drugi lokaciji. Zaradi usklajevanja se je ureditveni na- crt že bistveno spremenil in do- polnil, tako da že predvideva, da bodo pred pokopavanjem položi- li drenažne cevi in izkopali sep- tične jame, ki bi preprečevale od- tek voda v mesto. Tem trditvam so ugovarjali krajani Žal in Milega vrha, saj je širitev pokopališča na predel K- 16 (vrtički pod cesto) le kratko- trajna rešitev in kot taka nespre- jemljiva. Predlagali so, da bi to območje moralo ostati zelen re- zervat, morebiti spremenjeno v parkovno površino. Seveda le pod pogojem, da bi določili nor- malen dovoz na Žale in Mili vrh. V času pogrebov je namreč edina cesta zasedena s parkiranimi av- tomobili, in je s tem dvosmeren promet onemogočen. Zato so krajani v pismu, naslovljenem na KS Kamnik-Center zahtevali, da se za enosmerni promet spet od- pre cesta preko železniškega pre- dora. Popolnoma pa so zavrnili možnost, da bi promet potekal po sredini pokopališča in da bi cesto ob pogrebih zaprli, saj bi jim s tem vzeli edino pot do doma. V razpravo se je vključil tuđi Vinko Gobec s trditvijo: »Kam- nik ima že dolga leta birokratsko tehnokratski odnos do prostora, ki se kaže tuđi v mišljenju, da Komunalno podjetje ureja vpra- šanje prostora vKamniku, ne pa za to pristojni organ. Komunal- nemu podjetju se lahko kvečje- mu zahvalimo za pobudo, stroka pa mora poskrbeti, v tem prime- ru, za lokacijo pokopališča.« Kar štiri nove možnosti (loka- ■ čije) za novo pokopališče je po- nudil dr. Nikolaj Sadnikar: da bi ukinili drevesnico pod Zaprica- mi, da bi od mekinjskega samo- stana potegnili pokopališče proti Godiču, na travniku pod goz- dom. Tretja možnost je v Olšev- ku, saj je teren dober, dislociran in blizu, četrta pa v Podgorju ali v blizini Duplice, s tem da bi staro pokopališče ostalo takšno, kot je. Poudaril je še, da je šolski nacrt povsem neustrezen in sra- mota za tistega, ki ga je naredil, saj ne izraza nobenih čustev do mesta. Na razmišljanje dr. Sadnikarja se je navezal v imenu Zavoda za spomeniško varstvo ing. Bojan Šlegl: »Hrib, na katerem stoje Žale, je skoraj greben, saj ga na eni strani omejuje cesta, na drugi pa strmina. Pokopališča tu ne smemo širiti, saj to ne bo dolgo- ročna rešitev, pač pa bi morali razmišljati o lokaciji na južnem, bolj odprtem delu mesta.« Ta predlog je naletel na odo- bravanje, zato je bil sprejet sklep, da se soglasja za širitev na K-5 in K-16 ne izda, saj so nega- tivni vzroki proti širitvi dovolj moćni: — plazovit teren proti starem delu mesta in Streliški ulici; — številni ponikalni potočki, katerih lokacija ni stalna, in ne- varnost odtekanja kadavrske vo- de proti mestu; — neustrezna sestava tal (konglomerat); — mesto naj bi se turistično razvilo, v kar se ogromno poko- pališče nad samim jedrom ne bi vključevalo; — neurejena prometna situ- acija, ki bi s širitvijo še bolj odda- ljila krajane od njihovih domov; — rešitev bi bila le kratkoroč- na; pri sto pogrebih na leto bi predviđenih 625 grobov zadošča- lo le za približno sedem let. Zato so poverili komiteju za prostor in izvršnemu svetu da do- ločita posebno komisijo, ki bi se strokovno lotila iskanja nove, ustreznejše lokacije za mestno pokopališče, saj tuđi ideja o cen- tralnem pokopališču in omejeva- nju vaških pokopališc ni naletela na pozitiven odziv obiskovalcev javne tribune. Za konec sem prihranil še mnenje članov jamarskega klu- ba, ki javnosti še ni bilo predstav- ljeno, kaže pa, da bi vsako na- daljnje širjenje lahko povzročilo katastrofo. Pod predelom južno od obzidja (za »galerijami« nad železniško postajo Kamnik-me- sto) je vhod v jamo Pod Žalami. Kamniški jamarji so jo že razi- skali in ugotovili, da je značilna — konglomeratna (vodoravna) in sorazmerno dolga za tako še- st avo. Po površini je zaključek nekje pod križem na sredini po- kopališča. Po površini je zaklju- ček nekje pod križem na sredini pokopališča. Po začetni zijalki je ožina, ki preide v večji prostor in naprej v rov. Iz jame teče manjši potoček, ki iz nje odnaša ilovico in jo tako še povečuje . Ugotovili so tuđi, da se površina nad jamo rahlo pogreza, kar je videti po vrtačasti obliki terena. Če bi ho- teli urediti klasično pokopava- nje, bi jo morali zasuti z gruščem in urediti odvodnjavanje, saj je pas zemlje nad jamo širok le od tri do pet metrov. Ker so se temu pasu nad galerijami izognili že pred stoletji (to dokazuje zidna ; ograja), jamarji menijo, da širje- nje pokopališča nad južnim pre- delom ni primerno. Tuđi zadnji adut so potegnili iz rokava raziskovalci podzemlja, saj so odvodnjavanje z žalskega hriba opazili še na treh mestih nad progo, kar verjetno kaže še na nove neraziskane podzemne prostore. Menda borno sedaj ta zeleni košček Kamnika le ohranili, a za- kaj je bilo potrebno čakati vse leto, da se nacrt ovrže z argu- menti, znanimi »od vekomaj?« MATIC ROMSAK mimimnnran KAM NISKI OBČAN / 29. MAJA 1989 3 Odmevi, polemike, kritična mnenja... Nekaj misli k članku Kakšna naj bo prenova V članku Kakšna naj bo preno- va (Kamniški občan z dne 15. maja 1989) Romana Grčar pov- zema razpravo o prenovi sindika- ta rta /eto/ seji občinskega sindi- kalhega sveta Kamnik. V povzetku razprave družbe- nega p'ra vobranilca samouprav- ljanja1je navedenih nekaj trditev, ki nišo povsem v skladu z dejan- sko vsebino razprave. BišiVd moje razprave sta bila dvamtklopa vprašanj: neizdelan koncept pravice dela z družbenimi sredstvi in na njej teQfgif0i upravljalski položaj de- lavca m drugič, direktorjeva poo- blastila in v zvezi s tem varstvo pravic delavcev iz delovnega raz- merja. Glede prvega sem menil, da smo v ustavnih amandmajih in zakotlu o podjetjih dokaj po- drobno opredelili elemente kapi- ialskega upravljanja, udeležbo pri dobičku in podjetniško orga- niziranost. Povsem odprto pa je vprašanje, zlasti vpodjetjih z me- te lastnino, kako vrednotiti dva povsem različna temelja upravljanja, delo in zasebni kapi- tal. Enakopravnost upravljalske strukture v tem pogledu ni zago- tovljena, namreč ali je podlaga upravljanju delo ali kapital, ali oboje in v kakšnem razmerju. Poanta moje razprave v zvezi s pristojnostmi direktorja na po- dročju urejanja delovnih razmerij ni bila v bojazni pred prevelikimi pristojnostmi, kot bi bilo moč razbrati iz navedenega članka, pačpa sem dejal, da če z zakono- dajo nalagamo direktorjem veli- ko odgovornosti v poslovnih in drugih odločitvah, jim je treba dati tuđi več pravic, s katerimi bodo svoje programe in zamisli tuđi uveljavili brez dolgotrajnih in zapletenih postopkov. To naj velja tako za njihov većji vplivpri izbiri delavcev s posebnimi poo- blastili kot za pravice pri razpo- rejanju delavcev, vrednotenju delovnih rezultatov, izrekanju nekaterih disciplinskih ukrepov itd. Seveda pa se ob tem takoj po- stavi vprašanje možnega zlorab- Ijanja takšnih pravic s šikanira- njem, pristranskim ocenjevanjem delavčevih rezultatov in po- dobno. Že sedaj smo lahko srečali pri- mere, ko so bili večkrat na udaru ravno tišti, ki so imeli kritičen odnos do dela vodilnih delavcev. Prav v takih primerih pa bo mo- rala vloga sindikata pri zaščiti do- bre ga delavca pri ti bolj do izraza, kot pa je bilo to doslej. Seveda pa bi se moral sindikat zavzemati tuđi za to, da bi se delavci bolj zavedali svojih doli- nosti pri gospodarjenju s seveda drugače opredeljeno družbeno lastnino kot doslej in ne samo svojih pravic. Pogoj za nadaljnji razvoj de- mokratičnih odnosov v pogojih triaega gospodarstva je tuđi v tem, da borno morali izobliko- vati tuđi učinkovit sistem varstva pravic delavcev. Družbeni pravobranilec samoupravljanja: ;i FRANCSVETELJ O Kamniku, prehitel kjubljano Veliko berem, a vedno ne pre- berem vsega. In tako kot vsak dan sem se med vožnjo iz službe z vlakom pred nekaj dnevi trudit z Ljubljanskim Dnevnikom. Saj poznate vrstni red: šport, crna kronika, zanimivosti iz sveta in potem tuđi novice iz ožje domo- vine, ko naletim na novičko, ka- ko v stari Ljubljani veliko proče- Hj starih hiš propada; če ne kar ćele hiše, nakar me presune ble- steč stavek, napisan v oklepaju (Ljubljano so v obnavljanju sta- rih mestnih jeder prehitela neka- tera slovenska mesta, kot Škofja Loka, Kranj, Kamnik...). Pri besedi Kamnik sem otrpnil, oblil me je mrzel pot, pogleda! sem skozi okno, a ničesar videl. Kaj je res moogoče, daje po 800 letih Kamnik prehitel našo prestolni- co, kaj ti »STAIN IN KRAIN«je bil pred 800 leti res glavno mesto Kranjske. Pa se mi v misli prikradejo vse lepote mojega rodnega mesta pod cerkvico. Kje naj bi začel opisovati lepote, ko jih je pa to- liko. Recimo, da se tujec ali pa Ljubljančan začne sprehajati po mestu pri Metalki ali Ideji, kjer mu na levi strani butne v oči iz- redno dekorativna lesena ograja, katere stebri so sicer polomljeni ali podrti, kajti skupaj jih drži iz finih arabesk spletena zarjavela žičnata mreža in ravno to daje ograji njeno polnost. Tuđi sama hiša da slutiti, da sprehajalca v mestu caka še mnogo podobnih biserov. Asfalt po Sutni je kot zakrpan beraški žakelj, pa saj ni treba, da vsakdo gleda samo po tleh. Spodnji del spomenika re- voluciji v neposredni blizini turi- stičnega društva je zalit z vo- skom, kar da človeku slutiti, da je to zaščita marmorja pred dež- jem. Fasade in fasadice, ena bolj cvetoča od druge. Strehe, ele- gantno valujoče kot greben Kam- niških planin. Akvarij v delikate- si, kjer si že na sto metrov opazo- van, kaj piješ in s kom si. Pa tuđi arhitektonsko izredno lepo zak- ljučen kot med delikatesino to- aleto in turističnim uradom za- polnjuje Titov trg. Samo kako naj tujec ve, če ćelo domaćin ne pozna pomena velike betonske krogle pod trepetajočo brezo, korist imajo samo psi, ki ob njej z vročičnimi očmi dvigujejo zad- njo taco in jo zalivajo. Največji dosežek zadnjih let je blesteča obnovitev »Planinke«, ki je po obdelavi mojstrov bolj podobna hotlu C-kategorije preko ulice, katerega pročelje tujca spominja na zasmojeno palačinko. Že leto in več je hotel Malograjski dvor odet v prelestne tančice kot mla- da nevesta, ki ne ve, ali bi se poročila ali ne, kajti preko ceste jo caka ženin, stari gasilski dom. In potem vzhičen od lepot, ki jih je doživel tujec v Kamniku, urno skoči na prvi avtobus in se odpe- Ije v Ljubljano ogledat njihovo zaostalost. Kaj pa vidim jaz kot domaćin v tem mestu pod veliko skalo; še 100 in več podobnih cvetk bi vam lahko naštel. Predvsem bi reko Kamniško Bistrico preimenoval v Kamniško Prašičnico. Samo poglejte z železnega mostu v vo- do, pa boste videli, da bi bilo novo ime upravičeno. Pa gasilski dom, kaj vse je že videl v zgodo- vini svojega mesta. Sedaj pa, ko je v zadnjih zdihljajih, se nihče ne zmenizanj. Govorilo seje, naj bi bila notri pokrita tržnica, ribarni- ca, okoli sicer res smrdi po ribah, ampak po crknjenih iz reke. Tuđi bunker bi lahko nekoliko počedi- li in naj bi deloval kot opomin na vojno. Bankine na pločnikih; ta- ke imajo menda samo še v Bejru- tu, kjer divja državljanska vojna. Pa likalniku podobna Rostanova kovačija na Grabnu; kakšen ču- dovit lokalček bi tam z malo do- mišljije uredili. Na kaj vas spomi- nja zmaličena ograja od kovačije proti križišču - morda zopet na Bejrut. Še eno kovačijo imam v mislih - Zoretovo na Trgu svo- bode pod malim gradom, kako čudovit, neizkoriščen prostor. Ali ste opazili, kako enkratno smo Kamničani enotni in organi- zirani. Lastnik ali najemnik ob- novi pročelje hiše, ki jo koristi, medtem ko sosednja, kot v po- ..smeh, veselo razpada. Čez reci- mo 5 let se tuđi ta lastnik spomni in popravi umirajočo fasado, medtem je pa prejšnja postala podobna tej in tako se ta ples vleče lepo iz leta v leto. Saj vem, da nimajo vsi denarja, pa vendar, saj na ulico gleda vendar samo eno lice hiše. Poglejte, kako po mestnih hišah zevajo okna praz- nih mansard, kako prijazna sta- novanjca bi lahko živela pod stre- hami. Kaj če bi sprožili akcijo, na primer »Leto novih fasad«. Meš- čani, nikar ne skačite iz stolov, saj se to ne bo zgodilo, vsaj v Kamniku ne. Dajte, občinski možje, vrzite na kupček nekaj drobiža za 2 cm asfalta in z njim prevlecite vsaj glavne mestne uli- ce, ki so resnično kot zakrpan beraški žakelj. Pa kaj bi šc našteval, saj vem, kaj se bo zgodilo. Vsak drugi do- mačin me bo pocukal za rokav rekoč: »A veš kua s' pozabu na- pisat...«. Pa še prav bo imel, kajti vsak od nas vidi druge napa- ke, ter seveda tuđi pozitivne stra- ni, kajti teh ni malo. Mali grad postaja kotiček, ki nam ga lahko zavida vsako mesto, pa ne samo v Sloveniji. No, pa danes sem se namenil pisati o negativnih pla- teh našega kraja. Če se v naši državi vsevprek kritizira, bo tuđi papir Kamniškega občana prene- sel to pisanje. Ljudje, naj končno enkrat tole naše mestece zasije v vsej lepoti, ki mu je dana. Kajti to je tuđi naš dolg do zgodovine, prednikov, zanamcev in ne nazadnje do tuj- cev in sploh ljudi, ki se k nam radi vraČajo! MITJA JESENOVEC Odprto pismo predsedniku skupščine Spoštovani predsednik! Verjamemo, da imate veliko svojega dela in problemov in da ne morete osebno reševati vseh problemqv, ki nastajajo v naši občini. Pa vendar javno sprašuje- mo, kje je pravica? Tista svetla beseda, ki jo tako radi funkci- onarji uporabljate v svojih govo- rih. Kam ste jo zaklenili? Ste jo spravili v tište crne bukve? Stejo zaklenili v tište vaše sobane? Kaj ni podobne besede položil Can- kar v usta hlapca Jerneja, ki je iskalpravico od cesarja do boga? Tuđi naša družina je potrkala na vsa mogoča vrata, od krajevne skupnosti prek občine do repu- bliških organov. Pisarili smo ćelo zveznim organom, do predsed- stva SFRJ. Pa vendar do danes brez uspeha. Kaj je zakrivila naša družina, da ste ji naložili tako pokoro? Greh res imamo, ta je, da nimamo nobenega strica ali tete kje v občinskih ali rcpubli- ških organih. Tako pa si naš problem, ki se vleče že od leta 1976, podajajo iz ene pisarne v drugo. Voda pa ob vsakem nalivu odteka v našo ga- ražo. Imamo ćelo nekaj napisa- nih rešitev in sklepov. Pa kaj naj z njimi, čejih potem ne izvedejo. Poglejmo nekatere ugotovitve, da bodo tuđi drugi videli, v čem je srž problema: - izvleček iz zapisnika komisi- je SO Kamnik z dne 10. 12. 1985; prisotni so bili - Vojko Prinčič, gradbeni in urbanistični inspek- tor, Ivanka Novak, kmetijski in vodnogospodarski inspektor, Jo- že Ogrinc, komunalno cestni nadzornik. Komisija je ugotovila naslednje: - da je celotno cestišče naselja asfaltirano v nagib proti stano- vanjski hiši št. 52 (Vlainič) - med stanovanjsko hišo št. 52-Vlainič in stanovanjsko hišo št. 11 je meteorna voda speljana iz asfaltne površine na dvorišče v jašek, ki je vezan na ponikal- nico: - jašek in ponikalnica nimata povezave z javno meteorno ka- nalizacijo, ki je oddaljena okrog 20 m proti jugu, zato je proble- ma tičen odtok vode ob nalivih, ker voda ne ponikne v ponikalni- co, temveč odteka v garažo Vla- inič Antona. Ukrepi: Komunalno podjetje mora urediti odtok meteorne vo- de celotnega naselja, pri čemer naj finančno sodeluje tuđi KS Kamniška Bistrica. - izvede naj se priključek me- teornih vod na obstoječo meteor- no kanalizacijo. Isto ugotovitev je potrdil vod- nogospodarski inspektor SO Kamnik in naročit leta 1986 sana- cijo meteorne vode. Istega leta je izdal ustrezno odločbo o sanaciji glavni vodnogospodarski inspek- tor SRS Miloš Turk. Lani je izda- la sklep tuđi komisija za pritožbe pri SO Kamnik, da se izvede sa- nacija odtoka meteorne vode. Letos pa nas je svet KS Kamni- ška Bistrica obvestil, da bodo za- čeli postopek za ureditev tega pe- rečega problema. Samo, ta perec problem pomeni ob vsakem nali- vu pol metra vode v naši garaži. Koliko let borno še morali iskati pravico? Koliko let bo še meteor- na voda iz celega naselja spodje- dala temelje naše hiše? Tovariš predsednik, kako naj po vsem tem, kar smo doživeli, verjamemo v pravičnost našega sistema ? Kmalu borno praznovali praz- nik občine Kamnik. Ob taki prili- ki smo včasih slavili nove delov- ne zmage. Kaj ko bi letos slavili zmago zdrave pameti, in naši družini zagotovili dostojno življe- nje. Ne prosimo milosti! Hoćemo le, da se ta sanacija meteorne vode v našem naselju uredi. Vam, tovariš predsednik, pa želi- mo čim manj takih zapletov. Vas pozdravlja družina. VLAINIČ, Zg. Stranje 52 Podrti ja ob podrti ji Ob kamniški obvoznici imamo lep primer neurejenosti naše oko- lice. Kamnik je res lep, toda takšne in podobne podrtije in nesnaga okrog njih kvarijo drugače prelepo okolico in mečejo slabo luč na krajane. D. G. Nočemo biti le opozicija Po dromesečnem delu inici- ativnega odbora za ustanovit ev območne zveze smo se Kamniški socialdemokrati organizirali v Območno organizacijo. Tako seje ta zveza zasidrala tuđi v naši občini. Vpamo, da se bo njen vpliv in njeno delo čutilo in opa- zilo. Socialdemokrati smo pre- pričani, da naše Ustanavljanje odpira prostor neureljarljenentu in drugačnemu političnemu delo- ranju, ki bo prineslo demokratič- nost in tržnost — tako gospodar- sko kot tuđi politično — uspeš- nost in blaginjo, pravnost in su- verenost. Naša zveza je v sklopu drugih zvez in alternativnih gi- banj ena od poti k demokraciji. Na ustanovnem zboru se je zbralo kar nekaj ljudi, tuđi nečla- nov SDZS. Za prijeten začetek so člani pevskega zbora Cante- mus zapeli dve pesmi, sledili pa sta recitaciji. Po izvolitvi delov- nega predsedstva je nastopil France Tomšič, predsednik SDZS, doma iz Kamnika. Pred- stavil je politične zahteve, zajete v programski tezah SDZS. V svojem govoru je poudaril po- men demokratičnega parlamen- ta, ki ga je povezal z blaginjo in osnovnimi političnimi, človeški- mi pravicami. Zavedajoč se, da zgolj kritika ni konstruktivna, je v nadaljevanju posredoval teze, ki bi nas lahko popeljale v dru- gačno družbo. Odločno prednost ima predvsem državna suvere- nost, odprava pravice armade, da ščiti družbeno ureditev (njena naloga je obramba meja), pre- verjanje pristojnosti federacije. Znotraj Slovenije pa je nujna uzakonitev političncga pluraliz- ma, ki bi prinesel enakopravnost vseh zvez. Te zahteve so v teme- ljih enake vsem političnim zve- zam in alternativnim gibanjem, zato se je oblikovala združena politična opozicija, ki se je zbrala okrog majniške deklaracije. V tretji toički svojega govora pa je govoril o dejstvu, da oblast Socialdemokratske zveze Slove- nije ne priznava za avtonomno politično organizacijo. Oblast je treba k temu prisiliti z nenehnimi organiziranimi demokratičnimi pritiski na njene institucije. To se da doseči z razvijanjem lastne or- ganizacijske strukture in s pove- zovanjem z drugimi političnimi silami, drug način pa je predstav- ljanje slovenski javnosti. To pa ni ekstremizem, o kakršnem se go- vori v sredstvih javnega obvešča- nja, zlasti po razširjeni seji na Trgu osvoboditve, 8. maja. V tej zvezi je Tomšič zavrnil krilatico nestrankarskega pluralizma. Na koncu pa je ravno zaradi kampa- nje v javnih medijih zagotovil, da članstvo v SDZS ne upada, pač pa narašča. O programski izjavi in statu- tarnih tezah SZDS je govoril Du- šan Sitar. Sprejete so bile na ustanovnem zboru SDZS v Ljub- ljani, 16. februarja in predstavlja- jo pravila in program delovanja do prvega rednega kongresa v prihodnjem letu. Med nami je bil tuđi predstavnik OK SZDL Kamnik, Rudi Pfajfar. Po poz- dravnih besedah in lepih željah je menil, naj bi se iz novonastalih gibanj v sodelovanju s SZDL ro- dila nova kvaliteta življenja. S spodbudnimi pozdravnimi be- sedami je nastopil tuđi predstav- nik Slovenske kmečke zveze Ja- nez Jeretina. Sledilo je šc nekaj referatov, ki so se vsebinsko nanašali na da- našnjo politično situacijo, potre- bo po organiziranosti delovanja drugače mislcčih in SDZS. Prvi referent je bil Matevž Bergant. Torišče njegovega raz- mišljanja se je nanašalo na slabo- sti enopartijske diktature, ki je že na samem začetku obračunala z vsemi drugače mislečimi, ki so bili izpostavljeni političnemu in sodnemu preganjanju. Slabosti takšne negativne kadrovske se- lekcije pa so nas pripeljale v da- našnjo krizo, povzročile so pre- vlado politike nad stroko, prikro- jevanje pravnega sistema in s tem kratenje posameznikovih svoboš- čin. Rešitev so neposredne voli- tve, na katerih se bodo merili različni programi. Zaradi koiiku- rence bi bili ti še kako pisani po meri ljudi. Naslednji govornik, Igor Pod- brežnik, je polemizira! z izrečeni- mi dvomi o smislu obstoja novih političnih organizacij in o učinko- vitosti njihovega delovanja. Po- udaril je, da novonastale zveze oblasti nišo nevarne, saj ne raz- polagajo z osnovnimi pogoji, ki bi omogočali njihov razvoj. Hkrati je njihovo delo le plod entuziazma, za marsikoga ćelo čuden hobi, še posebej zato, ker se zaradi raztegljivosti zakona lahko soočimo z grobim, repre- sivnim obračunom. Naše delo naj bi bilo kanalizirano pod plašč SZDL, ker pa želimo ohraniti av- tonomnost in ker ima v njej ZK posebno vlogo, potrebuje SZDL novo obleko, ki bo po meri vseh ljudi. Izražanje različnih politič- nih pogledov se v SZDL ne sme homogenizirati v eno samo, za vse zavezujočo resnico. Tako se duši individualnost, ena od last- nosti Slovencev. Državljanom Slovenije mora biti omogočena izbira, potrjena na volitvah. Se- danja praksa organiziranosti zno- traj SZDL z avantgardno vlogo ZK, ki je centralno jugoslovan- sko vodena, povzroča omejeva- nje državne suverenosti in slo- venske samobitnosti. Cilj SDZS ni boj za oblast, ampak sodelova- nje pri vođenju države, ki bo v skladu z velikimi rezultati. Da bi bilo to omogoćeno, je nujno spremeniti zakonske akte. Za uspešen prehod v parlamentarno demokracijo in za uspešno zasto- panje tega koncepta pa je nujen nastop vseh političnih sil. Na koncu je govornik poudaril, da mora SDZS graditi lastno identi- teto, ki ne sme temeljiti zgolj na kritiki ZK, saj je razlog našega delovanja želja po učinkovitejši družbi in ne le oponiranje obsto- ječemu. Demokracija je bila tema go- vornega nastopa Brede Podbrež- nik Vukmir, ki vidi zametek vsa- ke demokracije v intimnem svetu posameznika in njegovi tolerant- nosti do drugačnosti in različno- sti od lastne, mnogokrat samoza- dovoljne podobe. Semantično polje te magične besede je razši- rila v sfero politike, kjer gre prav tako najprej za priznavanje dru- gačnosti in razlik, ki so in bodo obstajale kljub prevladi enega sa- mega zveličavnega modela partij- ske oblasti. Demokracijo, kakrš- no pojmujejo člani SDZS, pa lah- ko zagotovi le parlamentarni plu- ralizem. V nadaljevanju je razmi- šljala o prednosti pluralnosti: pr- va prednost je svobodno izbrana demokracija, ta sproži tržno oblast, konkurenčnost. Katere posledica je dejanska in ne le ver- balna učinkovitost. Glede na revščino, v katero smo pahnjeni, lahko sklepamo o neučinkovito- sti zdajšnjega družbenoekonom- skega in družbenopolitičnega si- stema. Zato so nujne spremembe in sicer v obliki demokratičnega pluralizma. Edini izhod iz današ- nje krize je država, v kateri vlada demokracija, tržno gospodrstvo, spoštovanje in dosledno upošte- vanje pravnih določil, predvsem pa človekovih in državljanskih svoboščin in pravic. Zavedajoč se, da je najlažje gromovniško krizirati oblastne strukture, je po njenem mnenju treba ponuditi pravo alternativo: boljše progra- me, konkretne zakonske, eko- nomske in politične predloge. S temi je treba prodreti v organe odločanja in vladni aparat. Na tem polju nas caka vse skupaj preskušnja, ki bo nujno razkrila iskrenost demokratičnih name- nov oblasti in njenih statistov. Zadnja govornica je bila An- dreja Vukmir njeno tehtno raz- mišljanje pa je pravzaprav reak- cija na napade na Franceta Tom- šiČa zaradi njegovega nastopa na zborovanju, 8. maja. Polemizira- la je s floskulo, da so bili napade- ni temelji avnojske Jugoslavije. Ugotovila je, da se zdajšnja Jugo- slavija s svojim dogmatizmom ni sposobna prilagajati današnjemu času. Zaradi dialektičnega mate- rializma je nujen razvoj, zato je zdravo in pomembno predočiti nove koncepcije političnega raz- voja. Zato napadi na temelje av- nojske Jugoslavije nišo moralna sodba, pač pa dialektično zgodo- vinska sodba. Druga stvar, ki je kamen spotike, pa je sodba, da je nemoralno izrabljati stisko štirih ljudi za propagiranje svojih poli- tičnih koncepcij. Govornica se je oprla na očitke Rose Luxemburg Leninu, ki je omejil svobodni tisk, zadušil politično življenje, svobodne volitve in s tem prepre- čil javno življenje in javno delo- vanje. Potem je potegnila vzpo- rednico s povojnim razvojem pri nas - situacija je bila namreč podobna. Delegatski sistem je si- cer pravno in formalno dopuščal izrekanje svojih mnenj. V praksi pa je vse potekalo drugače, saj se drugače misleči nišo mogli prebi- ti kot delegati skozi hierarhijo delegatizma. Da je javno življe- nje zamrlo, pa je kriva tuđi lažna gospodarska prosperiteta v prejš- njih letih, saj se ljudje za politiko nišo zanimali. Zato je nujno jav- ne nastope izrabiti za predstavi- tev svojih pogledov. S sprejetjem ustanovnega do- kumenta je prenehalo delovanje Iniciativnega odbora za ustanovi- tev SDZS, ustanovljena pa je bila Območna organizacija Socialde- mokratske zveze Slovenije za Kamniško s svojim predsed- stvom. B. P. 4 KAMNIŠKI OBĆAN / 29. MAJA 1989 Pogovor z Dano Mušič Po dolgem iskanju smo vstopi- li v majhno stanovanje na Žu- pančičeri ulici. Odprla nam je starejša ženska in priznati mo- ram, da sem si Dano Mišić pred- stavljala povsem drugače. Pova- bila nas je v majhno dnevno sobo in nam postregla s piškoti. S to- varišico sta takoj prešli na temo, kijo zadnje čaše vsi bolj ali manj obdelujemo, to je Kosovo. Nato smo se pogovarjali o njeni živ- Ijenjski poti. Dana je najprej obiskovala so- lo, ki je delovala v poslopju da- našnje kamniške pošte. V sole je hodila v času, ko so izvajali neka- tere reforme in so pouk s treh let podaljšali na štiri leta. Zatem je obiskovala meščansko solo, nato pa se je vpisala na učiteljišče. Vse to se je dogajalo še v stari Jugo- slaviji. Slovenija se je imenovala Dravska banovina. Ko se je pre- selila v Domžale, je obiskovala solo v Ljubljani. Prvo delovno mesto je dobila v današnjih Lo- kah v Tuhinju. Hiša, v kateri je učila, je bila pravzaprav gostilna. Pouk je potekal v majhni izbi s pečjo in so učenci sedeli na peči, tovarišica pa za mizo in jim predavala. Njena plača je bila 600 dinarjev, od tega je 500 di- narjev odštela za stanovanje. V sobi, kjer je stanovala, je vse škripalo, tako, da se je bala ostati sama v sobi. Zato je prosila neko učenko, da je hodila k njej, da je zaspala bolj mirnega srca. Šola je bila enorazredna, a poučevali so vse razrede, od 1. do 8. razreda. Kmečka dekleta je učila ročnih del in vodila dramsko skupino. Večkrat so priredili razne igre. Sole prost dan je bil ob četrtkih in nedeljah, če je učitelj poučeval celodnevno. Leta 1941 je bil napad na Jugo- slavijo. Zgodil se je na dan, ko je potovala domov iz Zagreba, kjer se je šolala na višji pedagoški so- li. V Ljubljano so se z vlakom pripeljali ob 3h zjutraj. Nato ni vozil noben vlak več, zato je šla peš, vse do Domžal. Na pragu pa je bila vojna. Leta 1946 je pričela učiti na osnovni soli Toma Brejca, le da se šola takrat še ni tako imenova- la. Spominja se, da je bila šola polna misi. Zaposlena je bila od leta 1946 do 1964, in sicer nekaj časa kot učiteljica, nato kot rav- nateljica sole, zadnje leto pa je spet poučevala matematiko. Vmes je bila tuđi v tujini, in sicer kot inspektor za šolske službe. Na naši soli je bilo takrat veliko večernih tečajev. Z disciplino ni- šo imeli posebnih problemov. Na soli je vladal red, vendar tov. Mišičeva meni, da največji nemir delajo učenci petih razredov, ki se sele privajajo na kabinetni po- uk. Na Soli so imeli hišnika, ki je tu tuđi stanoval, njegova žena in hči pa sta bili snažilki. Šola je bila bolj slabo urejena. Predmeti so bili enaki, kot se poučujejo še danes, le da nišo premogli toliko učil. Po hodniku so bile namešče- ne omare za odlaganje obleke in obutve. Od jezikov so sprva po- učevali ruščino in francoščino, kasneje pa nemščino. Kasneje je bila tuđi malica že organizirana in tuđi knjižnico so imeli, le da so imeli zelo malo knjig. Šola je bila enonadstropna. Telovadnica je že stala, le da je sprva bila kape- la. Nemci so to preuredili. Nato so v telovadnici postavili oder, kjer so prirejali razne prireditve. Dokler nišo zgradili kinodvora- ne, je bila to edina dvorana v Kamniku. Prirejali so tuđi za- bave in pleše. Nekoč je tov. Mišičeva dovoli- la skupini pevcev, da so v telo- vadnici imeli pevsko prireditev in zato so ji dali neke vrste ukor. Med drugim se spominja dogod- ka, ko je spraševala nekega učen- ca za maturo. Sredi spraševanja je učenec pobral miš in jo zagnal skozi okno. Imeli so jo za zelo strogo učite- ljico, a sedaj ji vsi njeni bivši učenci pravijo, da je imela prav. Po vojni so vsi zelo radi delali in je bilo lahko učiti, saj so učenci hlastali po znanju. Posebno prid- nih učencev nišo nagrajevali, le občina je kasneje uvedla nekakš- ne nagrade za te učence. O šti- pendijah takrat ni bilo govora, saj je bil kar naprej problem de- narja. »Se vam zdi, da so današnji učenci preveč obremenjeni?« »Seveda,« je odgovorila. Povpra- šali smo jo, ali meni, da je prav, da boljše učence nagradimo. Me- nila je da, vendar je dodala, da ko je še ona učila na soli, tega ni bilo. Zelo pa je poudarila tole: »Sem proti sprejemnim izpitom in tuđi bom.« Na koncu nam je še povedala svojo misel: »Učite se, da boste kaj postali in dosegli.« Urša Fidler, 7. b. Mojca Gregorič, 7. b. OŠ Toma Brejca Kamnik Varstvo na našem ali vašem domu za štiriletnega sina in dveinpolletno hči iščem za čas do aprila 1990. Tel. 831- 322.______________________ Lokal za trgovino v izmeri do 20 kv. m. rinjamem v Kamni- ku. Tel. 551-490. Mini market Miha Lastniti Mini marketa Miha v Šmarci Tatjana Banič in Dragica Graoran pred svojim lokalom Preskrba v kamniškem koncu dobiva konkurenco, kar pa je seveda dobro za potrošnike. V Šmarci sta dve podjetni ženski v maju odprli novo trgovino »MINI MARKET MIHA«. Nekaj več kot 60 kvadrat- nih metrov prodajalne površine zagotavlja solidne možnosti te samo- postrežne prodajalne. Lastnici prodajata živila in drobno galanterijo. Ništa pozabili na dober kruh iz Radomelj, Grosuplja in Peksa. Tuđi suhe mesnine so se sušile v domačih sušilnicah pri zasebnikih, ki jima dostavljajo to robo. Delovni čas bo vsak dan od 7. do 20. ure ob sobotah do 17. ure in ob nedeljah do 12. ure. Ob prodajalni je tuđi zelo veliko skladišče, ki omogoča, da je na zalogi vedno dovolj različnih izdelkov. Organizirali bosta reklamne prodaje izdelkov. Na otvoritvi se je zbralo veliko krajanov, ki so hvalili založenost, pro- stornost trgovine. Zelo jim je všeč samopostrežni način prodaje. »Šnablova« domačija je tako dobila novo podobo, z namenom, da zadovolji čimširši krog kupčev, ki so vedno dobrodošli. frape • Pismo iz Domžal Dragi sosedje... Tako. Prebili smo led. Oglašam se vam drugič iz spodnje občine. Tokrat bi vam rad nekaj napisal o naših mukah, ki jih imamo s smetmi. Pravijo, da se stopnja civiliziranosti v svetu meri po več kriterijih. Po porabi vode in mila, časopjsnega in toaletnega papirja, po številu knjig na prebivalca ter po »pridelavi smeti« (govorjeno seveda v kubikih) na glavo občana. Vi Kamničani in mi Domžalčan! smo, zlasti, če se pogledamo v luči tega zadnjega kriterija, hudo civilizirani; tako zelo, da nas to že precej tolče po glavi. Skupaj smo pred časom želeli ta naš skupni problem odvažati v Ljubljano na Cesto dveh cesarjev, pa nam ljubljanski škrici nišo nasedli. »Ne bo šio«, so dejali, smeti pa so nam ostale. Kam z njimi ne veste vi, v enaki, če ne večjizagati, smo mi. 27krajevnih skuphosti imamo, pa se (kar je normalno) vsaka izmed njih otepa šibe božje - smetišča, kot bi što za živega vraga. Kako živ je ta vrag, pa vedo Dobljani, ki že več let preko obljubljenega datuma, ko naj bi smetišče na Močilniku zasuli, še vedno sprejemajo dnevno stotine in tisoče kubikov odpadkov. Vse bi še šio, če bi se vsaj ena od krajevnih skupnosti, kjer so našli možna odlagališča odpadkov — »uklonila«. Pa se nobena ne poda, kot bi se ne »podal« ti dragi Kamničan, ali jaz, če bi mi pred pragom nekdo brez mojega pristanka načrtoval smetišče . . . Ihanci, denimo so že pred časom kar na začetku (upravičeno) ponoreli: »Farmo in čistilno napravo imamo,« so zarjuli. Mengšani, skregani kot sicer so, so stopili skupaj in za možno lokacijo za njihovo »cegvnco« našli tisoč in en razlog proti. Dobljanom bi kmalu premestili smetišče iz enega konca krajevne skupnosti na drugega - vprevojsko gmajno - pa bi se tud^stepli, da do tega ne bo prišlo. Tako je, kot je: nedorečeno in še neodločeno kam s smetmi, Srčno, bridko hkrati upamo le, dragi severnjaki, da nam jih ne boste, kot nam v trenutkih medobčinske jeze grozite, stresali v suha- dolsko jamo, izpod katere nam teče voda v pipe. Bodite no dobri, sosedje! Bojim pa se, da bo kaj kmalu treba po Aškercu odgovoriti vsakemu dovozniku smeti na vprašanje: »Joj, kam bi del«. Kaj, kdo si, božji? Kam naj deneš, vprašaš! I, kjer si vzel! vaš sosed MATJAŽ BROJAN Praznovanje 40-letnice kamniške srednje sole Kamniška gimnazija oziroma srednja šola letos praznuje svojo 40-letnico. Ob tem iastitljivem prazniku so v OK SZDL ustano- vili poseben odbor za proslavitev tega Ijubileja, v katerem sodelu- jejo nekdanji in sedanji učenci, profesor ji in predstavnik! iz kam- niske in domžalske občine. Na prvem sestanku je predsed- nik odbora Milan Marinič pred- stavil idejno zasnovo praznova- nja, ki so jo prisotni tuđi sprejeli. Obletnico naj bi obeležili pred- vsem z izdajo posebne brošure, v kateri bo prikazano preteklo in sedanje delo. Druga pomembna ideja je bila priprava ustrezne razstave in nazadnje še proslave. Milan Marinič je poudaril, da jih obremenjuje finančni in časovni faktor. Davorin Gregorič je takoj za tem izpostavil časovno stisko. Dejal je, da se morajo vse dejav- nosti pomakniti v jesen, čeprav ideja o poteku proslave v okviru občinskega praznika ni slaba. Po uvodni razpravi so se po- globili v posamezna področja. Za brošuro so dejali, da mora biti w polna fotografskega gradiva, pri- vlačna za nekdanje maturante, kot tuđi za ostale. Izrazili so tuđi željo, da bi objavili seznam vseh dosedanjih maturantov. Ustano- vili so uredniški odbor, v kate- rem so Vanda Rebolj, Milan Ma- rinič, dr. Mirko Stipovšek, Tina Romšak in Boris Zakrajšek. Pri pogovoru o razstavi je Vanda Rebolj predstavila razstavo za učence z naslovom Od gimnazije do usmerjenega izobraževanja — zločina. Z njo so hoteli dija- kom predstaviti smešne in pa tu- đi resne strani gimnazije in usmerjenega izobraževanja. Predlagala je, da bi tak koncept razstave ohranili in ga vsebinsko razširili tuđi na sedanjost. Predstavniki Domžal pa so predlagali, da bi razstavo prene- sli tuđi v Domžale. Oblikovali so tuđi odbor za pripravo razstave. Na koncu pa so se ustavili pri proslavi. Izpostavili so problem financiranja iin vprašanje pro- stora. Vsi odbori morajo progamski koncept dostaviti do 10. junija. BOJAN TRAVEN Z oglarji v sam vrh Turistični krožek OŠ Frana Albrehta je osvojit najvišje priz- nanje na 3. turističnem festivalu z delovnim naslovom »TURIZ- MU POMAGA LASTNA GLA- VA*. Letošnja tema je bila DAN V GOSTEH PRI NAS. Naši mladi turistični delavci so se odločili, da goste ne bodo pri- vabili z Marijo iz Županjih Njiv, Arboretumom in drugimi kamni- škimi znamenitostmi, ampak z oglarji. Oglarji so s svojimi kopami do- movali (ponekod se je ta tradicija še ohranila) v Tuhinjski dolini, dolini Kamniške Bistrice in še kje v občini. Njihovo raznolikost in zanimivost so izkoristili pomlad- karji in ustvarili Oglarski dan, ki bo prvič potekal meseca julija. Temelji na izročilu, šegah in navadah oglarjev. Vse skupaj so skrbno planirali in »postavili« v piramidno obliko. Za tako na- črtovanje prireditve oziroma dneva je znani slovenski etnolog in turistični delavec Janez Boga- taj dejal, da je največja inovacija letošnje turistične sezone. Oglarski dan se bo začel s spre- jemom v Kamniku. Tam jih bodo pozdravili vodiči v oglarski oble- ki s krhlji in domačo kapljico, ne pa s kruhom in soljo, saj to ni prava slovenska navada. Kasneje jih bodo popeljali po Kamniku in nato na pravo bajtarsko južino. Vrh pa bo oglarski dan doživel z oglarsko prireditvijo v Kamni- ški Bistrici, kjer bodo prikazali oglarsko kopo, zasilno zavetišče, šege in navade. Sama prireditev pa bo tuđi zabavno obarvana, s stojnicami, ansamblom in naj- različnejšimi izvirnimi igra mi. Poslovili pa se bodo z bajtarskim pogrinjkom. S tem projektom so se 12. maja predstavili na Ptuju in sicer v dveh delih: na razstavi in na predstavitvi v živo, kjer so še po- sebej izstopali. Vso slovesnko tu- ristjčno javnost so navdušili Bar- bara Bizjak, Jani Mušič, Božidar Šetinc in Hermina Šinkovec. Pri uresničitvi projekta pa je (bo) pomagala Turistična agencija Veronika. Za konec pa še nasvet; iz res imenitnega projekta, polnega no- vih idej - že inovacij, bi se lahko najprej nekaj naučili naši domaći turistični delavci. BOJAN TRAVEN Pesmi zvestobe Ansambel Krt je izdal svojo prvo kaseto z naslovom Pesmi zvestobe, na kar smo lahko zelo ponosni. To je obenem tuđi prva kaseta, ki jo je izdal kak narod- nozabavni ansambel iz naše obči- ne in je zato prav, da jim posveti- mo nekaj več pozornosti. Pesmi zvestobe je'prav gotovo kaseta, ki bo marsikomu »oble- žala« v ušesih, saj je na obeh straneh skupaj skoraj za trideset mnut prijetne glasbe. Deset me- lodij v ritmu polke in valčka je napisal vodja ansambla, harmo- nikar Dominik Krt, ki ubira svo- ja, a zelo zanimiva pota v zvrsti narodnozabavne glasbe. K do- bremu izdelku so pripomogli se- veda tuđi ostali člani ansambla, trobentač Janez Krt, klarinetist Emil Krt, ritem kitarist Milan Zobavnik, basist in baritonist Marjan Spruk in vokalist Zoran Krizman. Fantje so posnetke naredili v studiu Metro v Ljubljani, kase- ta pa je že v prodaji in jo lahko kupite v vseh prodajalnah kaset in plošč v Kamniku in tuđi v sa- mopostrežni trgovini v Stranjah. JANEZ BALANTIČ ANSAMBEL Prašiček je že lep, a kaj, ko je cena »svinjska« Vsak drugi torek v mesecu se na starem kmetijskem sejmišču na začetku Cankarjeve ceste (ob Nevljici) drenjajo prodajalci in kupci - predvsem kmetijci. Tu namreč dobite vse od grabelj, košev in ostale suhe robe, pa do mladih luštnih, okroglih prašič- kov, ravno pravšnjih za vzrejo. Ne le, da je prostor, ki ga je občina namenila kmetijskemu sejmišču, odločno premajhen in zaradi prometnih zastojev tuđi neprimeren za kmetijsko mehanizacijo in varen dostop vanj (kdaj že so nam obljubljali novo lokacijo, tuđi Komenda je že bila v »igri!?«), tuđi sicer se obiskovalci, predvsem kupci poču- tijo nelagodno na tem mestu. Logično, tuđi tu deluje zakon trga, in cene prašičkov, na primer, so kar primerno zasoljene. »Pa še ne dobiš ne tistega, ki bi ga rad,« nam je potožila naključna sogovornica, ki je od prodajalca iz Brežic (od tam je prašičkov največ, veliko tuđi iz Hrvaške) prosila, da bi ji dal samčka, pa ji je vztrajno ponujal zraven še samičko (svinjo). Samci so namreč boljši za vzrejo. Zato pa jih ljudje tuđi raje kupijo; ker pa samičk zato ne bi prodal, prodajalec ob nakupu obvezno ponuja samčka le v kombinaciji s samičko. Kot že rečeno, pa so tuđi cene »svinjske«. Nekajmesečni prašiček stane okrog 800.000 do 900.000 dinarjev, »koliko je pa treba še vanj ,vložiti\ preden je za zakol, pa kmeta noben ne vpraša,« je modrovala naša sogo- vornica. In kaj nam je treba prodajalcev s Hrvaške, včasih so domači kmetje prodaj ali, ker se jim je to splačalo. Danes se jim pa ne, očitno. Tuđi na (zgrešeni) krnetijski politiki se lahko preizkuša sposobnost vlade. Čas bi že bil, da kmet ponovno dobi svojo ceno v družbi. Foto: ROMANA GRČAR. MOZAIK Komisijska prodajalna TEHNIKA, ŠPORT IN RAZVEDRILO Medvedova 30 (nasproti Univerzala) tel. 831-676 NOVA TRGOVINA Poleg TV, video in akustičnih aparatov prodajamo in vza- memo v prodajo vse vrste športne opreme, oćJ lokostrel- skega do tehniškega pribora, vseh vrst fotoaparatov, sten- skih in ročnih ur, športnih oblačil (trenerka, anorak ipd.), gospodinjskih pripomočkov (likalnik, električni nož ipd.), vse vrste stari n... Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto od 8. do13ure VABLJENH KAMNIŠKI OBČAN / 29. MAJA 1989 Osina podoknica v Kamniku Popularna akcija Dnevnika, Osina podoknica, je bila tokrat pri nas v Kamniku. Dobila jo je Folklorna skupina Kamniška Bistrica in Podokničar Franc Pestotnik je dvoril llki Poljanšek, ki je v znak naklonjenosti prejela srce iz lecta, kot veleva ta stari slovenski običaj. Veliko Kamničanov je spremljalo ta dogodek, kije prinese! veliko vedrine in dobre volje vsem gledalcem in nsstopajoiim. DAMJAN GLADEK Poglej zvezdo Kam neki bi šel človek v sobo- to zvečer, če mu ni le do polnega trebuha, tuđi ne do osladnih por- ničev v vaških ali primestnih ki- nodvoranah, če mu ni do hrupnih in zakajenih zabavišč? Kam bi torej še lahko stopil človek, ki si po celem tednu napetosti in na- glice želi malo postanka, umiri- tve, ki hoče doživeti nekaj lepe- ga, pristnega, globokega, nekaj, kar bi ga za trenutek dvignilo nad ta svet in mu odprlo oči in dušo za globlje doživljanje sebe in sveta? V soboto, 13. maja, se takš- nim, malo zahtevnejšim, ni bilo težko odločiti. Koncert Mešane- ga pevskega zbora Cantemus je Prišel kot naročen. Vsi, ki smo proti osmi uri zvečer hiteli proti frančiškanski cerkvi, smo verjet- no prihajali in odhajali s podob- nimi občutji - da bi slišali kaj lepega, pa veseli, ker nas pevci tuđi tokrat nišo pustili na cedilu. Tokrat si je zborovodja Janez Klobčar izbral pesmi renesanse, romantike, nove dobe, v drugem delu pa so nas pevci ponesli čez lužo, poslušati smo Črnske du- hovne. Zborovodja je vedel, da je to program, ki je poslušalcem pisan na kožo, program, ki mora zadovoljiti starejše in mlajše. Gre za izbor pesmi, ki so ravno prav »ljudske« - večinoma jih že poz- namo, a ne toliko, da bi jih bili naveličani. Torej ravno prav bli- zu in daleč so nam. Kdorkoli hoče zapeti nekaj re- nesančnega, lahko še tako izbira, Pa ne more, da ne bi zadel na večnega mojstra Petelina - Jaco- busa Gallusa. Tokrat smo slišali njegovo Gavisi sunt. Nič manj kot Gallus nam je blizu tuđi Itali- jan Orlando di Lasso, tokrat s pesmima: Eco in Io ti voria contar. Da bi bil vtis renesanse Popoln, pa nam je napovedoval- ka prebrala še Petrarcov spomin na prvo srečanje z Lavro, sonet O, blažen bodi čas pomladnih dni. Nemškega romantika Men- delssohna zaradi našega nezna- "ja poznamo zgolj po večni Po- fočni koračnici, »mojstri pevci, »amniški« pa so nam romantično vzdušje znali ustvariti tuđi z nje- govo vokalno skaldbo Slovo od gozda. Z izvrstno ubranimi gla- sovi in ravno pravšnjo dinamiko so nas kar odnesli ven, med prav- kar ozelenele krošnje mogočnih dreves. Ko je v cerkvenem zvoniku zazvonilo k večerni molitvi, so pevci zapeli Brucknerjevo Ave Maria in nas dvignili pod oboke prijazne domače frančiškanske cerkve. Prvi del so zaključili s skladbo Mirka Tajčevića - Vo- spoite jemu, zapeto v starocerk- venoslovenskem jeziku. Kot že rečeno, smo v drugem delu pevskega nastopa poslušati črnske duhovne pesmi. Sužnji so se glasbe oklenili kot edine prija- teljice. S pesmijo so hvalili boga in mu tožili zaradi svoje bede in krivic. Pevci so nam posredovali nekaj božičnih - kot znak, da so crnci zaupali zvezdi, ki je zasveti- la nad Betlehemom in da jih bo le-ta popeljala iz sužnosti v svo- bodo. Predzadnjo - Nobodv knows — je zbor zapel v priredbi svojega zborovodje Janeza Klobčarja, ki je pel tuđi solo part. Poslušalci, ki smo zasedli vse klopi, smo si izprosili še dva do- datka, Večerni ave in Ave Ma- ria. Kljub dvema urama lepega petja bi se še kar predajali sladki omami... Prikupen vezni tekst je sestavi- la Nuša Fujan, brala pa ga je Marjanca Klobčar. Le-ta se je spomnila tuđi pravkar umrle Metke Pichler, ki je v Janezovi odsotnosti vodila zbor. Če ste zamudili ta koncert, pa bi ga na vsak način radi slišali, se boste morali malo potruditi. Majsko turnejo (Ljubljana, Kam- nik, Domžale) bodo zaključili nikjer drugje kot pri sv. Primožu. Kdaj? V nedeljo, 28. maja, ob 11. uri dopoldne. Nikar ne okle- vajte. Gotovo boste zadovoljni z zborom, ki se ga ne bi sramoval noben zahteven slovenski zboro- vodja in na katerega smo Kamni- čani lahko ponosni. Upajmo, da njihova zvezda še dolgo ne bo zašla. IRENA URBANEC Lojtrca popularnih Naša rubrika postaja vse bolj popularna. Vsa zahvala gre vam, dragi bralci, ki pridno pošiljate kupone. Le tako tuđi naprej, vse do julija, ko bo veliki finale. Takrat bo tuđi žrebanje vaših glasovnic. Z zmagovalcema pa borno organizi- rali javni pogovor s programom. Vaše glasovnice pošljite na naslov: Kamniški občan, Titov trg 9, Kamnik. Lestvica je sledeča: Ženske: 1. Nataša Doienc, 2. Ivana Skamen-Kika, 3. Danica Simšic, 4. Mojca Drčar-Murko, 5. Anica Gladek, 6. Vera Mejac, 7. Romana Grčar, 8. Vanda Rebolj Moški: 1. Dr. Niko Sadnikar, 2. Silvo Teršek, 3. Matic Romšak, 4. Simon Gregoriic, 5. Maks Lavrinc, 6. Janez Pirš, 7. Boris Zakrajšek in Tone Smolnikar, 8. Davorin Gregorič. Glasovnica: Glasujem za moški..................................... ženska.................................... Moj naslov Rekli boste, spet ta... MATURANTSKI PLES! Biti mora res enkratna »žurka« ali pa kar »veselica«. Seveda, saj gre za enkratno doživetje! Zato smo četrti letniki že takoj po maturantskem izletu mrzlično iskali ideje, kako bi maturantski ples čimbolj imenitno pripravili. Sprva je prevladovala ideja, da bi imeli vsi četrti razredi matu- rantski ples skupaj v kamniški športni dvorani tako kot lanski maturanti, ki so ples uspešno iz- peljali. Toda vprašanje je bilo, ali smo ga letos ob še večjem številu oddelkov sploh sposobni izpe- ljati. Potem pa so se napredno usmerjene glave iz slavne 4. a in 4. b spomnile, da bi lahko imeli geniaici ples zase, brez neiznajd- ljivih, nesposobnih ekonomcev in komercialnih »težakov« ... Naravoslovci so res vsevedi in imajo blazne ideje. Toda pri tej »miselnosti« je ostalo. Naravoslovci bodo imeli ples zase. Kaj nam zdaj ostane: ekonom- ci in komercialci naj bi imeli sku- pen ples. Toda kako? Premoremo kvečjemu 15 fan- tov in ti naj bi vrteli 130 deklet! Ne, to ne gre, so tarnala in vzdi- hovala naša dekleta. Treba je najti novo rešitev! Prve smo v akcijo stopile »Mrakove babe« in iskale kakšen razred vnetih plesalcev. Ni vrag, da nam ne bi uspelo! Dobile smo mamljive ponudbe iz ljubljanske vojaške in železni- čarske sole. Tako smo bile spet v škripcih. Za katere bi se odloči- le? Oboji bi bili vendarle preveč! No, naposled smo se odločile za vojake in se tako znebile vseh skrbi z organizacijo plesa. Varuhi naše domovine naj bi bili zane- sljivi in požrtvovalni!? Kot pa je pri nas v navadi, hočejo vojaki imeti kaj koristi od nas. »Porabi- jo« nas za nastope na njihovih proslavah in prireditvah in mora- mo jim ugoditi, ko smo se že odločili za kooperacijo. Sodelo- vanje te vrste je kljub obveznosti zanimivo in prijetno. Komercialci in ostali ekonomci so se morali zadovoljiti z železni- čarji, ki smo se jim »velikoduš- no« odrekle. Ples bodo po vsej verjetnosti imeli v domžalski dvorani. Torej bo veselo v Kamniku, Ljubljani, Domžalah... in mor- da še kje! No, kaj boste rekli zdaj, nara- voslovci? Vendarle nas niste tako »zafrknili«, kot ste sprva mislili! Tuđi nesposobnneži znamo po- skrbeti za maturantski ples. Eko- nomci in komercialci upamo, da bodo naši plesi ćelo boljši kot kdajkoli. Problem bo seveda za profe- sorje, ki bodo težko prišli na vse razdrobljene maturantske pleše. Vseeno jih prosimo in vabimo, naj se »žrtvujejo«, da se bodo še zadnjič poveselili z nami! Šaša Mejač, SENŠRM, 4. c. Kamnik Jeseničke ponovno v Kamniku V četrek, 18. maja, so nas — žensko sekcijo pri DU Kamnik — že tretje leto zapored obiskale upokojenke iz Jesenic. Osem- indvajset udeleženk izleta se je pripeljalo v Kamnik, da si ogle- dajo okoliške znamenitosti: ar- boretum v Volčjem potoku, Kamniško Bistrico in še kaj, za kar jim je zmanjkalo časa ob prejšnjih obiskih Kamnika. Se- stati so si želele tuđi z nami. Zbrale smo se v naši »ženski sobi« DU Kamnik in se v prijet- nem in tovariškem vzdušju pogo- vorile o svojih izkušnjah pri delu v sekciji. Ponovno smo ugotovi- le, da imamo enak osnovni na- men druženja upokojenk in zelo podobne programe dela. Razli- kujemo pa se po organizacijski pripadnosti. Naša sekcija deluje v okviru društva upokojencev in ima vse prostorske in druge po- goje za delo, Jeseničanke pa de- lujejo kot aktiv za družbeno de- javnost žena v okviru socialistič- ne zveze in se zbirajo v najetem šolskem prostoru. Z veseljem smo ugotovile, da nimajo ne na Jesenicah ne v Kamniku proble- ma glede udeležbe in zanimanja za žensko sekcijo. Zlasti v Kam- niku pa se že kaže prostorska stiska, saj soba z 38 sedeži več- krat ne more sprejeti vseh udele- ženk. Skupno jeseniški in naši sekciji je delavnost, vztrajnost, veselje do druženja in veselje do življenja. Kar prehitro je prišel čas slove- sa. Zahvalile smo se Jeseničan- kam za obisk in spominsko darilo in za povabilo, da se drugo leto snidemo na Jesenicah. Taka sre- čanja so prijetna in koristna, saj prinašajo v upokojenski vsakdan spremembo, omogočajo nova poznanstva in utrjujejo že skle- njena prijateljstva. LD Skupščina občine Kamnik Titov trg 1 razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev zap. St. osnovno sredstvo Izklicna cena din 1. dvokrilna garažna vrata dim. 220x240 cm 500.000 2. osebni avtomobil IMV R-4 TL. letnik 1980 6.000.000 3. fotokopirni stroj OLYMPIA INTERNATIONAL OMEGA 2000, letnik 1980 (z rezervnimi deli) 400.000 4. fotokopirni stroj OLYMPIA INTERNATIONAL OMEGA 2000, letnik 1980 350.000 5. fotokopirni stroj REX R0TARY 5080 sm, letnik 1984 600.000 6. pisalna miza 200.000 7. pisalna miza 200.000 8. pisalni stroj RHEINMETALL, letnik 1962 40.000 9. pisalni stroj OPTIMA 80.000 10. ciklograf C-80 UNIS, letnik 1977 100.000 11. knjižni stroj ASCOTA170/45 TM 20, letnik 1969 180.000 Javna licitacija bo 10. 6. 1989 ob 9. uri na parkirnem prostoru za Postajo milice Kamnik. Ogled osnovnih sred- stev je možen od 8. do 9. ure istega dne. Interesenti morajo pred javno licitacijo vplačati varščino za osnovna sredstva označena pod zap. št. 1 -7 v visini 10% izkicne cene z gotovino oz. bariranim čekom in predložiti pooblastilo za zastopanje pravnih oseb. Na izklicno ceno mora kupee plaćati prometni davek. Rok plačila za izlicitirano blago je treba plaćati v 6 dneh. Prodaja bo potekala po sitemu videno-kupljeno. Fronc Pestotnik K TA K J~»l PERE-StROJ-KA BOJAN SCHLEGEL - Zavod za spomeniško varstvo je pred kratkim s pomočjo Gradbinca iz Kranja pripravi! zanimivo razstavo gradbenih odrov ob stavbi poleg kamniške občine. Razstavo si je ogledalo veliko strokovnjakov. RADO VENGUST-FANTEK — teniski mojster med vetera- ni, je izjavit: »Ali me zastopeš. Jugoslavija je zame pretesna, zato odhajam na svetovno pr- venstvo v Baden-Baden-špica. Tam se borno srečali samo ve- liki veterani (nad 35 let). Pobral sem pokal v Opatiji, v Zagrebu sem bil drugi, sedajje svet pod mojimi nogami. Imam poseb- no metodo prehranjevanja: zajčje meso, sveže ribe iz Nev- Ijice in pivo. ■< Špica. DUŠAN JESENIK - tajnik SIKCS, je najboljši fotograf med tajniki. Res je Dušan po službeni dolžnosti zadolžen tuđi za ceste, a vendar za ce- sto, ki pelje v lepšo prihod- nost, on ne odgovarja. MARJAN STELE - smučar- ski strokovnjak, si je v zadnjem času pridobil velike simpatije Toneta Vogrinca predvsem po zaslugi njegovih člankov v ča- sopisih. Med drugim je tuđi povedal, da naši smučarji ob- vladajo dva zavoja, Švicarji pa 7 tipov zavoja. Povedal je tuđi, da imajo naši smučarji predo- ber standard, saj imajo preveč kg. MATJAŽ VERBOLE - direk- tor Zarje Kamnik: »Čeprav čaši nišo najsvetlejši, naša Zarja še žari, če jo le odjuga preveč ne stopi. Priđeš v leta, ko čakaš na obljubljene čaše - PEN- ZIJO.« ORION TURNIR Na teniškem tekmovanju, kjer so tekmovali znani smu- čarji, funkcionarji in kamniške zvezde, je bilo nadvse živahno. Finci so presenetili delavce te- niske sekcije ŠD VIRTUS, saj so jim popili zaloge piva za dve leti. Na turnirju smo videli slav- na imena: Robič, Žan (osvojila sta prvo mesto). Nič se ne vidi, da bi bila v JLA, saj sta kar lepo rejena, in tuđi tenis je lepše igrati, kot pa biti v kasarni. To- ne Vogrinec je predčasno ušel s prizorišča, ko je zagledal Marjana Steleta, da mu le-ta ne bi spet dal kakšne lekcije o smučariji. Boris Zakrajšek je srečo poskusil s samim Pape- žem, pa ni prišel v finale. Žu- pan Maks Lavrinc je stal na najvišji stopnički, ko je delil priznanja. V igri je bil tako oster, da je z udarci nasprotni- ka prehladil. Ob koncu turnirja se je pojavi! Janko Gedrih in izrazit svoj gnev, ker ga nišo uvrstili v ekipo in jim tako ni mogel pokazati znameniti uda- rec, imenovan »meteorit«. Tur- nir je bil na liniji, za kar je skr- bel predsednik kamniške par- tije. VI STE PA IZ KAMNIKA Tako nevljudno vas recimo pozdravijo v kakšni ljubljanski lekarni, ko hoćete z receptom dvigniti zdravila. Tako »prijaz- ni« znajo biti tuđi v Kliničnem centru. Potem zveste, da ste na nekakšni crni listi, ker Kam- nik ni poravnat obveznosti. Pa zaboga, saj Ijudje so svoje ob- veznosti že poravnali, mi je razlagal razburjen Kamničan. TURIZEMSMO LJUDJE Kar dve zasebni agenciji za turizem imamo v našem me- stu, ki sta na začetku obljublja- li, koliko turistov bosta pripe- Ijali. Res pa je, da turiste vozita iz Kamnika. IP Alprem p. o. Kamnik, Usnjarska 9 DS DO objavlja prodajo mansardnega stanovanja it. 61 v V. nadstropju stanovanjskega bloka Groharjeva 20 v Kamniku, - mansardni del v izmeri 57,42 m2. Stanova- nje je zasedeno. Izklicna cena mansardnega dela stano- vanja je 115,870.200 din. Osebni polog kupca pri prodaji znaša 25% od izklicne cene in mora biti plačan ob sklenitvi pogodbe. Preostali del kupnine je potrebno plaćati v 30 dneh po podpisu pogodbe oz. v daljšem roku, pri čemer se neodplačani del kupnine valorizira med letom v skladu z zakonom. Predkupno pravico ima imetnik stanovanjske pravice. Pisne ponudbe naj interesenti pošljejo v 15. dneh od dneva objave v zaprti kuverti na gornji naslov s pripisom ZA NAKUP STANOVANJA. Pred potekom roka za oddajo pisne ponudbe je potrebno plaćati 10% varščine od izklicne cene. Industrija pohištva Stol, Kamnik objavlja po sklepu DS z dne 25. 4. 1989 javno zbiranje ponudb za odprodajo dveh gradbenih objektov na Duplici, Ljub- ljanska cesta: - objekt »bivše restavracije Stol« s pripadajočim funkci- onalnim zemljiščem; - gospodarski objekt poleg »bivše restavracije Stol«; v tem objektu je tuđi zasedeno stanovanje; Izklicno ceno določi sodno zapriseženi cenilec. V ceni ni vračunan eventualni davek na promet nepremičnin, ki ga plača kupee. Izbran bo ponudnik, ki bo ponudil najugodnejše pogoje. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe v roku 8 dni od objave v Kamniškem občanu na naslov: Industrija pohi- štva Stol, Kamnik, Ljubljanska 45 - splošni sektor. 6_ KAMNIŠKI OBČAN / 29. MAJA 1989 Adela in Barbara Mušii, klavir štiriročno. Nastop glasbene sole v Šmarci Krajevna skupnost Šmarca je imela 14. aprila ob 20. uri v gosteh učence glasbene sole Kamnik, ki so pod mentorstvom svojih učiteljev pripravili zanimiv koncert. Program je potekal v dveh delih. V prvem delu koncerta smo se predstavili učenci iz klavirskega in kitarskega oddelka krajevne skupnosti Šmarca, drugi del programa pa so izvajali učenci iz matične glasbene sole Kamnik. V program so bile vključene tuđi baletne skupine s solisti. Nastop je pripravila in povezovala prof. Martina Golob-Bohte, ki poučuje klavir v naši kjajevni skupnosti. Vaščani so si nastop glasbene sole ogledali v velikem številu in še si želimo takih in podobnih koncertov. BORIS GANTAR učenec 2. razreda klavirja Pismo iz daljne Amerike Zelo smo bili veseli pisma, ki je prispelo na naslov Kamniškega občana, iz Amerike. Pismo se nanaša na prispevek, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu 7. novembra 1988 z na- slovom »Po poti spominov NOB« in s sliko - Pohodniki v družbi z Goršetovimi. Del pisma objavljamo v origi- nalnem tekstu, ki se glasi: »Naj spoštovani urednik ter člani in osebje uredništev Kamni- ški Občane. Najprej si iskreno zahvalim za vseh pošiljke odličen časopis, ki mi zelo razveseli. Kakšno presenečenje ko sem ogledal slika pri GroŠetove na vas Ravne, ki se vidi na sliki moj bratran Franc Matjan z žena Francka ter njeni hči Anica s ser- viranjem osvežitve. Hvala Stane Simšič za članek, ki je zelo zani- miv. Glede slika, če je mogoče bi zelo rad imel, če je na razpolago in za vse to bi jaz posebej plačal. Rojak Martin Matjan. Oprostite to meje slovenščine če da ni v be- sednih red.« Ni potrebno še posebej pove- dati, da je bilo ob pismu precej presenečanja in radosti, saj je naš rojak Martin Matjan, kot kaže, stalni bralec Kamniškega obča- na. Uredništvo se mu iskreno zahvaljuje za njegove tople bese- de in pozdrave. Ob tem velja povedati, da Martin v pismu še povprašuje za sorodstvo in je priložil rojstni list svojega pokojnega očeta. Za ti- skovni sklad je priložil ček za 20 dolarjev, ki bodo namenjeni red- nemu izhajanju našega glasila. Sliko, o kateri Martin Matjan povprašuje, mu bo Kamniški ob- čan poslal v naslcdnjih dneh. Mar ni lepo, da iz daljnih kra- jev slišimo lepo besedo za naš časopis, še bolj pa smo veseli, da so z njim zadovoljni naši bralci, Lep pozdrav Martinu Matjanu v njegovi sedanji domovini. STANE SIMŠIČ Malo denarja, veliko dobre volje Društvo upokojencev Moravče že več let tesno sodeluje na vseh področjih, rekreativnih in kultur- nih, z upokojenci Kamnika. Za to je prav, da to sodelovanje predstavimo tuđi širši javnosti. Nismo si zastavili veliko nalog, ki bi ostale le na papirju, ampak smo se zadovoljili s skromnim programom, ki ga bo tuđi moč z malo denarja z dobro voljo uresničiti. Uspeh Društva upo- kojencev je odvisen predvsem od tega, kako bodo upokojenci po- prijeli za delo. Vsega nas je sedaj 338 članov. V nedeijo 19. marca v dopol- danskih urah, je DU Moravče imelo občni zbor v prostorih to- varne »Rasica« v Moravčah, kar z lepo udeležbo. Tega zbora so se udeležili tuđi predstavniki Dru- štva upokojencev Kamnik, Stane Simšič, predsednik, Jože Kalan, tajnik in Anica Kalan, članica DU. Veseli smo bili obiska, dragi prijatelji upokojenci in upoko- jenke iz Kamnika, še posebno pa smo prisluhnili govoru vašega predsednika. Za dolgoletno meddruštveno aktivno sodelovanje je DU Mo- ravče podelilo društveno prizna- nje Društvu upokojenca Kam- nik, katerega je sprejel v imenu društva predsednik Stane Simšič. V kulturnem programu so so- delovali domači mešani pevski zbor, recitatorka Francka Ko- smač in instrumentalni trio Omahna iz Brezja pri Dobu. Po končanem obČnem zboru je bilo srečanje starih in mladih, ob prijetni glasbi in plesu. Tekst in foto: JOŽE NOVAK Na Malem gradu leta 1966 ■ Ogrinec) Ivan Benkovič drugizleve. (Foto: Joit Ivanu Benkoviču v spomin Na prvo majsko nedeijo so se na kamniških Žalah zbrali mnogi znanci in prijatelji Ivana Benko- viča, tesarskega mojstra in po- sestnika iz Novega trga. Pokoj- nik je bil mojster svojega pokliča in je svoje bogato izvajalsko in tuđi projektansko znanje ter iz- kušnje vgradil v številne hiše, go- spodarska poslopja, mostove, planinske domove, cerkve in zvonike. Zanimivo je, da je imel Ivan Benković tuđi zavidljivo te- oretično znanje in mu različni statični izračuni nišo delali težav. Vse to je skromno pripisoval vi- soki kvaliteti nekdanje mojstr- sko-delovodske sole v Ljubljani. Starejši Kamničani se najbrž še spominjajo dejavnosti Ivana Benkoviča pri nekdanji Meščan- ski korporaciji, ki je pod njego- vim vodstvom dosegla lepe uspe- he. O njegovem znanju priča na- slednja anekdota o pločevinastih strehah na kopališki zgradbi v Kamniku in hotelu Šimnovec. Mož je dobronamerno opozarjal s svojim značilnim pogrkova- njem: »Rajtam, da se ta »pleh« ne bo obdržal. Ni dobro zasidra- no. Veste, Bernoullijev zakon je hudič!« In res je fizikalni zakon ob viharnem vetru dobil potrdi- tev. Obe strehi je dvignilo in od- neslo na nepredvidljivo lokacijo. Ob slovesu Ivana BenkoviĆa se spomnimo tuđi na njegove rod- binske korenine, na katere je bil vedno ponosen. Izhajal je iz Ben- kovičeve družine, ki je že štiri stoletja zasidrana na Taniimovi1 domačiji v Novem trgu. Benkovi-; či (po domače Tomanovi) so ver- jetno najstarejša kamniška rodo- vina; dokumentirani rodovnik šega od začetka 17. stoletja pre- ko enajstih rodov do današnjih dni. Na Žalah lahko sledimo delu tega rodovnika. Ohranjeni so na- pisi na nagrobnikih od pokojni- kovega pradeda Janeza Benkovi- ča (1802-1861), deda Valentina j (1841-1889), očeta Valentina (1871-1937) in drugih sorodni- kov, ki so se s svojimi deli zapisa- li v slovensko zgodovino. Ivan Benkovič počiva v grobu svojih staršev in svece na grobu mu prižigajo otroci, vnuki in i pravnuki. Zelo malo družin je, ki lahko ob nagrobnih napisih sledi- jo svojim koreninam in verzom j Otona Župančiča, ki jih je posve- i til Prešernovi rojstni hiši: | Iz veka v vek, * iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot. Na starodavni kapeli na Ma- lem gradu je zvonik s čudovito ! streho, kot so jih oblikovali pred I stoletji. Pa vendar: temu zvoniku so sele pred dvema desetletjema vrnili srednjeveško podobo, ki je j simbol našega mesta. Pri tem ' zahtevnem delu je z ing. arh. Šle-1 glom, kleparskim mojstrom Sod- j| nikom in drugimi sodelavci do- i! prinesel svoj velik delež pri grad- ,'i nji ostrešja tuđi mojster Ivan j| Benkovič! il JANEZ MAJCENOVIĆ Kamnik - gostitelj srečanja pevskih zborov upokojencev Gorenjske Čeprav dandanes menda ćelo upokojenci le stežka najdejo čas zase in za tisto, kar jih veseli, jih je na Gorenjskem vendarle kar nekaj, ki jih družijo in povezujejo razne »ljubiteljske« dejavnosti. Na vidnem mestu med njimi je - za Slovence menda samo- umevno - zborovsko petje: da gre pri tem vendarle za nekaj več kot zgolj »koristno izrabo prostega časa«, se lahko prepričate v PETEK, 2. junija 89 ob 20. uri, ko bo v avli Srednje ekonomsko-naravoslovne sole Rudolfa Maistra v Kamniku KONCERT, na katerem se bo predstavilo devet pevskih zborov društev upokojencev iz Kranja, Radovljice, Jesenic, Tržiča, Škofje Loke in Domžal. Edina gorenjska občina, ki ne bo predstavljena s svojim zborom, bo gostiteljica, občina Kamnik, zato pa upamo, da bodo od tod vsaj poslušalci. Pa ne samo »vrstniki« nastopajo- čih (ti so na srečanje, razumljivo, posebej »dolžni« priti), temveč tuđi vsi ostali ljubitelji glasbe, oziroma zborovskega petja. Na svidenje torej 2. junija! T. F. Smučarji zaključili sezono več kot uspešno Da je kamniški Smučarski klub v sezoni 1987/88, pa tuđi v letošnji, naredil velik korak naprej, je več kot očitno, saj je plodno strokovno delo postreglo z rezultati, ki so si jih smu- čarji lahko lc želeli. Pa prepustimo besedo predsedniku SK Kamnik MARJANU GRILJCU. »Čeprav so dejavnosti in interesi v klubu zelo raznoliki in ekonomska kriza globoka, nam nekako uspeva, da s skupnimi močmi ohranjamo de- javnost kluba neokrnjeno.« — Koliko sekcij pa ima klub in kako delujejo? »Imamo pet sekcij, zato bi začel kar s prvo. Nekoč nekoliko samosvoja SEKCIJA STROKOVNIH KA- DROV se v svojih akcijah vedno bolj identificira s klubom, kar njeni člani dokazujejo z nenehnim izobraževa- njem. Letos smo tako pridobili kar nekaj novih kadrov, ki so opravili iz- pit za učitelja smučanja, tako da se bodo lahko takoj vključili v delo i mladimi. TEKAŠKA SEKCIJA doživlja me- njavo generacij, zato delo poteka v glavnem z mladimi tekmovalci — pi- onirji. Rezultatov kar čez noč ne mo- remo pričakovati, saj je tuđi terenski kader bistveno pomlajen. Je pa to lep obet za prihodnsot in zagotovilo, da borno o uspehih tekaške sekcije še slišali. Očiten korak nazaj je naredila SKAKALNA SEKCIJA. Glavni vzrok je vse manj zanimanja za to panogo med najmlajšimi. Če otroka le pridobimo, pa so njegovi starši po- vsem nezainteresirani, kar seveda onemogoča uspešno delo. Edino upa- nje za razmah skakalnega športa v Kamniku je najbrž postavitev ska- kalnice s plastično prevleko, ki pa nam je do sedaj, kljub obljubam in prizadevanjem še ni uspelo postaviti. Kot vedno je naj bolj aktivna ALP- SKA SEKCIJA, ki se sooča tuđi z naj- večjimi materialnimi težavami. Tre- ningi v pripravljalnem obdobju so na- mreč vezani na tujino, ki je zaradi znanega položaja našega dinarja za nas postala izjemno draga. Sredstva, ki jih klub pridobi, pa so namenjena zgolj financiranju trenerjev in nabavi tehničnih pripomočkov. Potemtakem je skoraj odveč poudarjati, da imajo starši tckmovalcev na »svojih plečih« SAMO ŠUŠTAR naloženo izjemno težko finančno breme. Ostane nam še SODNIŠKA SEK- CIJA, ki se ukvarja z organizacijo šte- vilnih tekmovanj na nivoju SZS, pa tuđi Mednarodne smučarske zveze. Če jim bo uspelo organizirati še tečaj za sodnike, bomo prihodnjič lahko za- pisali, da sekcija v ničemer ne zaostaja za ostalimi še več - skupaj z drugimi štirimi tvori homogeno celoto.« Ker je članek namenjen pretežno uspehom alpske sekcije, je prav, da se je v pomenek vključil tuđi njen pred- sednik TONE ŠUSTAR, ki je z nema- lo ponosa povedal: »Če že govorimo o uspehih, moram najprej omeniti šest naših državnih re- prezentantov. Med mladinkami sta to Maja Ccrar in Nives Sitar, v mladinski selekciji je Samo Šuštar, med starejši- mi pionirji sta Tomaž Okom in To- maž Hribar, najmlajši reprezentant pa je Tomaž Hribar. Ker treningi pote- kajo skozi vseh dvanajst mesecev, je izredno dobrodošla pomoč delovnih organizacij, ki se s pomočjo reklame vključujejo v sistem sofinanciranja treniranja (letnega) na ledenikih. Frekvenca treningov mora biti nepre- stano dovolj visoka, da lahko sledimo napredku bolje situiranih klubov.« — In kaj to pomeni? »To pomeni, da morajo imeti tek- movalci 60 pripravljalnih dni izven se- zone, 30 do 50 pa v sezoni. Će pripra- vam prištejemo še tekmovanja, vidi- mo, da fantje in dekleta letno prebije- jo na snegu precej več kot 100 dni. In ker vsak dan v tujini stane tekmovalca vsaj 500 šilingov, bo jasno, da je pri- spevek staršev tišti, ki poleg dela tre- nerjev omogoča rezultate.« — Tu se samo po sebi postavlja vprasanje, kaj se zgodi s tistimi nadar- jenimi smučarji, ki za seboj nimajo finančne podpore staršev? »To je res naša rakasta rana, da ne moremo omogočiti mladim iz slabšc situiranih družin enakovrednih pogo- jev in tako se včasih zgodi, da mora MARJANKOSEC TOMAŽ OKORN perspektiven tekmovalec ostopiti od tekmovanj, ko preraste pionirsko vr- sto. Drugače pa starši ne pomagajo le z denarjem, ampak tuđi z udeležbo na prostovoljnih akcijah, kot je organizi- ranje tekem in raznih zabavnih prirc- ditev. Če omenimo še Komunalno po- djetje, ki nam vsako leto podari 20 do 30 sezonskih kart za Veliko planino, se spisek tako imenovanih »podpor- nih članov neha.« O organizaciji in tekmovalnem delu naj bo dovolj, preidimo še na strokov- no področje, kjer ima trenutno glavno besedo edini profesionalni trener v klubu NIKO SCHIFFRER. »V Kamnik sem prišel pred dvemi leti iz Ljubljane, ko je imel klub le pet tekmovalcev v republiških selekcijah. Danes imamo šest državnih reprezen- trantov in 12 fantov in deklet, ki že trkajo na vrata selekcij. Je pa vpraša- nje, kolikim bo prodor uspel, saj se poleg finančnega soočamo še z enim problemom. Ker je drugi profesional- ni trener Rok Jare dal odpoved, sem nenadoma za vse ostal sam, čeprav bi v optimalnih pogojih morali biti kar trije trenerji.« — Tekmovalci o optimalnih pogo- jih verjetno ne bi vedeli veliko pove- dati, zato pa toliko jasneje vedo kaj pričakujejo od tekmovalnega smuča- nja in čemu se morajo na tekmovalni poti odreci. Imam prav? SAMO ŠUŠTAR: »Smucam Že od sedmega leta, ko me je oče, smučarski učitelj, pričel navduševati za belc str- mine. Ćeprav sem tekmoval že kot ciciban, sem prve uspehe dosegel sele s 14. leti. Od tedaj me dobra forma ni več zapustila, zato sem optimist tuđi za vnaprej. Če ne bo poškodb, merim tuđi na Člansko reprezentanco, saj sem pripravljen še več in bolj trdo delati.« MARJAN KOSEC: »Pri desetih le- tih sem se včlanil v klub in takoj postal vnet pristaš hitrih disciplini, še pose- bej superveleslaloma. Pred hitrostjo ne občutim nobenega strahu, kar sem dokazal že na Coca cola tekmah, kjcr sem se redno uvrščal med najboljših pet. Zaenkrat mi je bolj od rezultatov pomemben užitek, ki ga občutim med tekmo in ob potovanjih po tujih deže- lah, ki jih, če ne bi bil smučar, najbrž nikoli ne bi videl. TOMAŽ HRIBAR TOMAŽ OKORN: »Tuđi mene so j že dokai zgodaj za smučanje navdušili starši. Žc po enem letu sem pričel tekmovati na pionirskih tekmah, dru- NIKO SCHIFRER ■ go leto bom prvić nastopil na medna- | rodni. Verjetno bom imel malo tre- | me, ki pa je ponavadi za tekmovalca ćelo spodbujevalna, če je seveda ni preveč. Ciljev na smučarski poti si še nisem postavil, saj je še čas žanje. Rad igram tuđi košarko in tenis, tako da I imam občutek, daše mi zaradi smuca- j nja ni potrebno odrekati veliko J stvarem.« ^ ,| TOMAŽ HRIBAR: »Sem najrhtja- ; ši med kamniškimi reprezrezentanti in že nekaj let v vrhu slovenskoga pionir- ■, skega smučanja. Za to sta zaslužna predvsem Rok Jare in sedanji trener, , od katerega se lahko še veliko.na- j učim. Rad potujem in včasih na tre- ij ninge v tujino vzamem tuđi kakšno !' šolsko knjigo, ki pa največkrat ostane f kar v torbi. Vseeno učenja ne zane- marjam, kot nihče od mojih prijate- ljev. Za konec naj povem še svojo skrivno željo: leta 1990 si želim zma- i gati na mednarodnem prvenstvu Lo- | ke, kjer me prištevajo med favorite.« j MATICROMŠAK | KAMNIŠKI OBČAN / 29. MAJA 1989 7 V 91. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta IVANA RESNIK z Žubejevega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelav- cem, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, po- darjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lep obred in pevcem Lire za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči: mož Jože, sinovi Jože, Janez, Franc, Tone, Maks, Slave, hčerke Marija, Angelca, Ivana, Zofija in Ana z družinami ter sestra Angela z družino April 1989 ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta FRANCA ŽUPANA strojnega tehnika v pokoju iz Kebetove 11 v Kamniku se lepo zahvaljujemo sosedom za pomoč, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, njegovim nekdanjim in našim sode- lavcem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem in govorniku. Žalujoči: žena in sinova z družinama Kamnik, maja 1989 Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš dobri in skrbni mož, ata, stari ata, brat in stric ANDREJ ZOBAVNIK iz Županjih njiv 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorod- nikom, znancem, prijateljem, njego- ---------------------------------vim bivšim sodelavcem iz Gozdnega gospodarstva Kamnik, našim sodelavcem iz OŠ Toma Brejca, Peko Domžale in Borovo Kamnik za izrečeno sožalje, podarje- no cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih, dr. Jane- zu Kobilici in osebju UKC - Urološki oddelek, gospodu župni- ku za lepe besede slovesa in prav tako hvala tuđi cerkvenim pevcem za ubrano petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Županje njive, Kamnik, Mekinje, Ihan, april 1989 j ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. i stare mame in tašče I ANTONIJE | AMBROZ i se iskreno zahvaljujemo vsem sorod- j nikom, znancem, prijateljem, kolek- I tivoma podjetja Meso Kamnik in Glasbene sole Kamnik za darovano cvetje, izrečena pisna in ustna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Poseb- no zahvalo smo dolžni pevcem kamniške Lire za občuteno za- pete pesmi slovesa, kamniški pihalni godbi za žalostinke, pev- cem cerkvenega zbora, gospodu p. Tomažu in gospodu župniku za ganljive besede ob slovesu in za lepo opravljeni pogrebni obred. žalujoči: sin Nande z ženo, hči Marija z možem, vnuki Nande z družino, F.ma in Ada in drugo sorndstvo _____________________Maj 1989__________________________ i 77 tuđi si odplul pred nami \ iz krajev zmot, laži, prevar; ! telo spi mirno v grobni jami, i duh gori blažen bo vsckdar... I (Gregorčič) | ZAHVALA i Ob smrti dragega moža, očeta | in starega očeta | IVANA BENKOVIČA tesarskega mojstra iz Novega trga 24 se lepo zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za štiriletno požrtvovalno nego, osebju Travmatološke klinike UKC v Ljubljani za nego v zadnjih dneh življenja, vsem, ki ste ga obiskovali ob bolniški postelji, gospodu župniku za opravljeni pogreb in poslovilne besede, sorodnikom, sose- dom, znancem, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste da- rovali cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoči: družina Benkovič in drugo sorodstvo Maj 1989 ZAHVALA V96. letu nas je 17. 4. 1989 zapustil oče, stari oče, ded in praded MARTIN OBOLNAR st. Kakor je mirno živel, tako je tuđi __ .... . mirno in lepo zaspal. Doma je bil iz Račiće pri Veliki Štangi. Pred dobrimi štirimi leti je za- pustil svoj dom zaradi bolezni. Po zdravljenju v bolnišnici je ostal do smrti pri svojem sinu v Vrhpolju pri Kamniku. Pokopali smo ga v Nevljah pri Kamniku. Dolžni smo se zahvaliti zdravniku dr. Logarju za njegovo skrb in pomoč. Nadalje se zahvaljujemo sorodnikom, sose- dom, vaščanom in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Prav lepa hvala gospodo- ma iz Nevelj in Štange za lepo opravljeni obred, enako tuđi neveljskim pevcem za zapete pesmi pri pogrebu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric MARJAN DRAGAR iz Vrhpolja 280 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem so- rodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljuje- mo Podjetju za PTT promet TOZD Domžale-Kamnik in Telekomunikacije Ljubljana, DO Petrol Ljubljana - Avto- park in Petrol skladišče Medvode, vsem zdravnikom, ki ste ga obiskovali na domu in mu lajšali bolečine, pevcem za zapete žalostinke, govorniku in gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat lepa hvala. Žalujoči vsi njegovi Vrhpolje, Ljubljana, maj 1989 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka JANEZA GRADIŠKA iz Vodič nad Kamnikom 3 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej smo dolžni zahvalo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, našim sodelavcem iz DO KIK in GG Kamnik. Zahvaljujemo se tuđi vsem pevcem za ganljivo petje in duhovnikoma za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Vodice, Bistričica, Zg. Tuhinj, Stranje, Preserje, Stahovica, Brezje, Gozd, maj 1989 Trgovina »Pri Petru« Stahovica takoj zaposli kvalificirano prodajalko s prakso, za prodajo živil in mešanega blaga (lahko tu- đi pripravnica s končano tr- govsko ali komercialno solo). Janez Gradišek, Sp. Stranje 170, pošta Stahovica, tel. 832-294 ali 831-580. AMD Kamnik proda na javni licitaciji osebni avtomobil zastava 750, letnik 1985 Licitacija bo 10. junija 1989 ob 10. uri na sedežu dru- štva. Ogled vozila od 8. do 10. ure. Izklicna cena 9,500.000 din. Kupee mora položiti varščino v visini 10% od izklicne cene. Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja prosta dela in naloge: opravljanje montažnih del na vodovodnih napravah - za nedoločen čas Pogoji: - KV monter vodovodnih naprav - 6 mesecev delovnih izkušenj opravljanje zidarskih del - za nedoločen čas Pogoji: - KV zidar - 6 mesecev delovnih izkušenj vođenje saldakontov - za določen čas - nadomeščanje delavke na porodni- škem dopustu Pogoji: - ekonomski tehnik - 1 leto delovnih izkušenj Prijave pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. Skupščina občine Kamnik Titov trg 1 objavlja javno dražbo najdenih predmetov: - kolesa - ročne ure - drugi predmeti, ki bo v soboto, 10. 6., od 9. do 12. ure na parkirnem prostoru za Postajo milice Kamnik. Ogled predmetov je možen eno uro pred dražbo. Spisek predmetov si občani lahko ogledajo na oglasni deski v avli upravne zgradbe SO Kamnik, Titov trg 1 od 1. 6. 1989 dalje. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KAMNIK Na osnovi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84) vabimo vse zainte- resirane občane v krajevnih skupnostih ter delavce in de- lovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da se udeleže JAVNE OBRAVNAVE OSNUTKA ZAZIDALNEGA NACRTA S-6 GRADITELJ OSNUTKA UREDITVENEGA NACRTA M-7 SAMOSTAN MEKINJE Za območje zazidalnega nacrta S-6 Graditelj bo javna obrav- nava v sredo, 14.6.1989, ob 18. uri v prostorlh Osnovne sole Kamniškega bataljona, Zgornje Stranje 22. Za območje ureditvenega nacrta M-7 Samostan Mekinje pa bo javna obravnava v četrtek, 15. 6.1989, ob 18. uri v prosto- rlh Osnovne sole Frana Albrehta Mekinje. Izvršni svet skupščine občine Kamnik je na svoji seji dne 16. 5. 1989 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega nacrta S-6 Graditelj in osnutka ureditvenega nacrta M-7 Sa- mostan Mekinje. Osnutek ZN S-6 Graditelj bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje in v prostorih krajevnih skupnosti: - KS Kamniška Bistrica - Osnovna šola Kamniškega bata- ljona, Zgornje Stranje 22 - KS Godič - Dom KS Godič. Osnutek UN M-7 Samostan Mekinje bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje in v prostorih krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje - TVD Partizan Mekinje. Javna razgrnitev traja 30 dni s pričetkom 26. 5.1989. ZAZIDALNI NACRT S-6 GRADITELJ Prostorski del dolgoročnega plana občine Kamnik za obdob- je 1986-2000 določa, da se za območje S-6 Graditelj izdela ustrezen prostorski izvedbeni akt v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Za zazidalni nacrt so izdelane programske zas- nove, opremljen pa je tuđi s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov. Osnutek predvideva ureditev obstoječih proizvodnih površin SGP Graditelj v Stranjah, sanacijo obstoječih odprtih skla- diščnih površin ter ureditev obstoječe ekološke problematike obravnavanega območja. Poseben poudarek je dan varstvu bivalnega in delovnega okolja ter zaščiti krajinskih značilno- sti s primernimi oblikovalskimi posegi. UREDITVENI NACRT M-7 SAMOSTAN MEKINJE Prostorski del dolgoročnega plana občine Kamnik za obdob- je 1986-2000 določa, da je za območje M-7 Samostan Meki- nje potrebno izdelati ureditveni nacrt, družbeni plan pa ie- tega opredeljuje kot srednjeročno obveznost, za katero so pripravljene tuđi programske zasnove. Območje UN obsega 6,04 ha površine, to je celotno centralno območje Mekinj od gozdnatih obronkov do urejene individualne gradnje in kme- tijskih površin. Območje je namenjeno: - prezentaciji kulturne dediščine - pokopališču - centralnim dejavnostim (trgovini, gostinstvu) in nekaterim družbenim dejavnostim (prostori društev in kulturni dom) - stanovanjem - kmetijstvu ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE KAMNIK v. d. direktor Bojan MLAKAR, oec. 8 KAMNIŠKI OBČAN / 29. MAJA 1989 Planinski kotiček PLANINSKI TRIMSKI POHOD Prvo nedeljo v juniju, 4. junija, bo prvi letošnji planinski trimski pohod, ici ga organizira AO PD Kamnik. Po tradiciji, ki traja že od leta 1980, bo tuđi ta na Veliko planino. Edino pol bo malce drugačna. Odhodboob7.4S iz Stahovice. Do sv. Primoža borno šli po običajni poti, nato bomo pa zavili na lovsko pol, ki nas bo čez Pirčevo planino pripeljala na Kisovec. Od tu naprej bomo Sli po običajni poti z dalj- šim počitkom ali v Črnuškcm ali pa v Domžalskem domu. Nadaljevanje bo tradicionalno: Velika planina, Konjščica, Dol, Kopišča. Hoje bo za približno 7 ur. Na ta pohod lahko priđe vsak, ne samo člani planinskega društva, ki le ima nekaj kondicije. Običajno je v tem času Velika planina vsa v cvetju: murke, ranjak, zaspan- ček itd. in je zato še posebno lepa. Če bo slabo vreme, pohoda ne bo. PREGLED ZIMSKE ALPINISTIČ- NE SEZONE V alpinizmu imamo v enem letu dve glavni sezoni: letno, ki vključuje po- mlad, poletje in jesen in zimsko, ki vključuje zimo. Poleg tega pa ločimo se vmcsno obdobje, ki traja od 28. novembra do 20. decembra in od 21. marca do 30. aprila, ko imamo zimske razmere. Tako ločimo letne vzpone, zimske vzpone in vzpone v zimskih razmerah. Kako označimo posamezni vzpon, pa je odvisno tuđi od zemlje- pisnega položaja stene, nadmorske vi- sine itd. Tako štejemo nekatere vzpo- ne, čeprav so narejeni v času koledar- ske zime, med letne vzpone, ker so narejeni v taki steni, kjer praktično ćelo leto ni zimskih razmer. Primer za to je Paklenica v Južnem Velebitu ali pa Osp v Slovenskem Primorju. Vzpone, ki so narejeni v stenah, ki so obrnjene proti jugu, čeprav so nareje- ni v času koledarske zime, pa štejemo kot vzpone v zimskih razmerah. Je namreč kar precejšnja razlika plezati pozimi v zasneženi severni steni v sen- ci ali pa v kopni steni na soncu, pa čeprav je zima. Polovica letoSnje zime je bila taka, da bi lahko rekli, da so bili samo vzponi v severnih stenah v zimskih razmerah, povsod drugod pa letni. Z drugimi besedami: razmere v ste- nah so bile idealne in kdor se je v jese- ni dobro pripravil na zimo, je lahko pozimi preplezal veliko dobrih smeri. Tuđi kamniški alpinisti te zime nišo prespali in so dobro izkoristili lepo vremc in ugodne razmere, saj še niko- li do sedaj nišo pozimi preplezali toli- kega števila tako dobrih smeri kot to zimo. Pregled vzponov v prvem delu zime je bil objavljen v 2. številki Kam- niškega občana, zato naj napišemo sa- mo, kar se je dogajalo po tem. Najpomembnejši vzpon v januarju je nedvomno tišti, ki so ga naredili MARKO PREZELJ in MATJAŽ WIEGELE skupaj s KERŠNARJEM iz Mengša v severni steni Rzenika. Ti irije so namreč med smerema Central- ni steber in Peklenska pomaranča pre- plezali popolnoma novo, samostojno smer, visoko 410 m in ocenjeno s VI, A3, kar jim je uspelo v samo dveh dneh. TONE ŠKARJA pa je s STANE- TOM BELAKOM iz AO Ljubljana Matica naredil prvo zimsko ponovitev Centralne smeri v Zadnjem Prisojni- ku. Smer, ki je ocenjena s V-VI, je bila moćno zsnežena in tako napeta, da jima ni dovolila nobenega počitka in sta morala plezati tuđi ponoći. Prvo zimsko ponovitev je doživela tuđi ena od zelo redko plezanih smeri v Rzeniku: prečenje stene. Naredil jo je BOJAN POLLAK skupaj s STA- NETOM BELAKOM iz AO Ljublja- na Matica. CENE BERČIČ pa je rav- no tako z BELAKOM naredil prvo zimsko ponovitev Arihove smeri v Rakovi špici. Najpomembnejši zimski vzpon v fe- bruarju pa je gotovo Helba s Copovim steborm v severni steni Triglava, ki sta ga naredila MARKO PREZELJ in MATJAŽ VVIEGELE. O dobri pri- pravljenosti obeh alpinistov in odlič- nih razmerah govori dejstvo, da sta za to 1000 m visoko smer rabila samo 10 ur. V Stenarju je CENE BERČIĆ s STANETOM BELAKOM iz AO Ljubljana Matica preplezal Levo zaje- do, v Rzeniku sta DARJA JENKO in BOJAN POLLAK ponovila Central- ni steber, v Ojstrici sta BOJAN POL- LAK in TONE ŠKARJA naredila pr- vo zimsko ponovitev redkeje plezane Desne smeri. Od pomembnejših vzponov v zim- skih razmerah naj omenimo samo ne- kaj težjih: V Koglu sta PLEVEL in VVIEGELE preplezala Kamniško smer, BENKOVIČ in JUVAN pa Žu- panovo. BENKOVIČ je s soplezalce- ma iz Hrvaške preplezal tuđi Dokon- čano smer v Planjavi, kar so naredili tuđi BRIŠNIK, JENKOVA in POLLAK. Vse skupaj so člani AO Kamnik to zimo naredili 124 alpinističih tur. Od tega je bilo 100 vzponov, 19 pristopov in S turnih smukov. KAMNIŠKI ALPINISTI V VELIKI PAKLENICI Letos zaradi prepovedi taborjenja v samem kanjonu, ki ga je izdala upra- va narodnega parka, ni bilo tradici- onalnega zbora jugoslovanskih alpini- stov v Veliki Paklenici v Južnem Vele- bitu. Kljub temu pa je odšlo nekaj članov kamniškega alpinističnega od- seka v ta plezalski raj in tako nadalje- valo dolgoletno tradicijo začetka letne plezalne sezone z vzponi v smereh, ki so v ostenjih kanjona. Čeprav so morali taboriti daleč stran od sten in tuđi vreme ni bilo ravno idealno, je bilo narejenih precej kvalitetnih vzponov. To je zasluga predvsem naveze PREZELJ-VVI- EGELE, ki se lahko pohvali z dobro bero: Kaca, Funkcija, Forma viva, Klin, El condor passa so same težke smeri, VI do VIII stopnje, poleg laž- jih. Drugi pa so plezali v glavnem lažje smeri. Bojč Pohodniki pred spomenikom na Kostavski planini Sezona pohodov je f y V četrtek, 18. maja je DruStvo upo- kojencev Kamnika organiziralo po- hod po »Poti spominov NOB občine Kamnik« od Tuhinja do Črnivca. Čeprav vremenska napoved ni bila obetavna, je na pot odšlo 26 članov DU Kamnik, od tega 5 članov iz Mo- ravč in 2 iz Domžal. Vreme se je res skisalo. Že takoj po prihodu v Laže in po obisku spomenika Prevoje, kjer so pohodniki vtisnili prvi žig v dnevnike, je začelo deževati in to je izmenično trajalo vse do Črnivca. Na Kostavski planini so vtisnili dru- gi žig in nad vasjo Ravne na Osnovčku tretjega in končno na Črnivcu pri Me- jaču še četrtega. Slabo vreme ni pokvarilo dobre vo- lje in razpoloženja. Hoja je bila zani- miva. Ob tej priliki velja zapisati še posebno pohvalo organizatorju te spominske poti, ki je celotno traso od Kostavske planine do Črnivca zelo dobro označil. Vsak pohodnik je sedaj brez strahu, da bi zašel, o čemer smo kritično pisali ob lanskih obiskih. Upokojenci in drugi, ki gredo na to pot, upajo, da so tuđi ostali deli celot- ne trase bili deležni take vneme in dopolnitev. Na Črnivcu so se pohodniki srečali tuđi z JLA, ki je imela vaje na tem območju. »Do prask med pohodniki in enotami JLA ni prišlo«. Ćelo pot so prehodili v dobrih 4 urah. Pripravljajo se že na novo, tokrat od Šipka do Radomelj. STANE SIMŠIČ ygllggj;lj jfji||i|i gj|i|j||fj ič(iit]@nd@ Mladi šahisti iz Komende vedno bolj uspešno nastopajo na raznih tek- movanjih, tako na pionirskih, mladin- skih, kot tuđi na članskih tekmova- njih. Nekaterim lanskim uspehom so šahisti v šolskem letu 1988/89 dodali še nekatere nove. Šahovski krožek na osnovni soli Komenda-Moste, dose- ga vedno lepše uspehe, pa si jih oglejmo. Tradicionalni novoletni turnir, odi- gran v Komendi decembra. V skupini starejših pionirjev je zmagala ekipa Moste-1 (v postavi: Dolinar, Ipavec, Smrekar, Pušnik) pred ekipama Mo- ste-2 in Vodič. V skupini mlajših pi- onirjev je zmagala ekipa Moste-1 (v postavi: Zarnik, Gajič, Gajič, Iglič) pred ekipo Vodič in ekipo Moste-2. Občinsko ekipno prvenstvo, odi- grano v Komendi januarja. V skupini starejših pionirjev je zmagala ekipa Moste-1 (v postavi: Dolinar, Ipavec, Vister, Gašperlin) pred ekipama Mo- ste-2 in Duplico. V skupini mlajših pionirjev je zmagala ekipa Moste-1 (v postavi: Zarnik, Gajič, Iglič, Gajič) pred ekipo Komenda-1 in ekipo Du- plice. Občinsko prvenstvo posameznikov, odigrano na Duplici marca. V skupini starejših pionirjev je zmagal Iztok Sla- par (Komenda), sledijo: Bergant (Du- plica), Ipavec, Smrekar, Dolinar, Gašpšerlin (vsi KomendaMoste). V skupini mlajših pionirjev, je zmagal Nedeljko Gajič, sledijo: Iglič, Damjan Kavčič, Irena Kavčič, Štebe, Zarnik, Gajič (vsi o. š. Komenda-Moste). Ekipa starješih pionirjev (v postavi Slapar, Dolinar, Ipavec, Smrekar, Vi- ster) je na ekipnem pionirskem prven- stvu ljubljanske regije v Ljubljani marca osvojila prvo mesto. Ekipa Ko- mende se je uvrstila na republiško prvenstvo, ki je bilo v Mežici 15. in 16. aprila, kjer je ekipa Komende osvojila odlično 5. mesto. Na posameznem prvenstvu ljubljan- " ske regije, odigranem v Medvodah aprila je Petra Ipavec v konkurenci starejših pionirk osvojila 1. mesto in se uvrstila na republiško prvenstvo. Ekipa Komenda-Moste v postavi Slapar, Dolinar, Ipavec, Smrekar, Vister na republiškem pionirskem prvenstvu v Mežici. V konkurenci starejših pionirjev je Slapar deiil 6.-11. mesto, Dolinar pa 12.-14. mesto. V konkurenci mlajših pionirk je Irena Kavčič osvojila 4. me- sto; pri mlajših pionirjih pa sta si brata Gajič delila 8.-10. mesto, Kavčič in Iglič pa sta delila 11. in 12. mesto. Na republiškem prvenstvu starejših pionirk je Petra Ipavec dosegla doslej največi uspeh v zadnjih nekaj letih. V konkurenci 32 pionirk iz vse Slove- nije je osvojila 1. mesto, s tem tuđi I. žensko šahovsko kategorijo in se uvr- stila na državno prvenstvo. Na regijskem prvenstvu ekip mlaj- ših pionirjev je ekipa Komenda-Mo- ste-I (v postavi Zarnik, Gajič. Iglič, Gajič) osvojila 1. mesto, pred ekipo osnovne sole Oto-Vrhunec-Blaž iz Medvod in Komenda-Moste-II. V mladinski konkurenci sta pionirja Ipavec in Dolinar nastopila za ekipo Komende v pokalu Maršala Tita za ljubljansko regijo, kjer sta v finalu igrala neodločeno z ekipo Domžal (v postavi Slapčar, Grošelj; oba doma iz Komende). Na republiškem finalu po- kala Maršala Tita, odigranem v Porto- rožu od 27. do 30. aprila so za ekipo Domžal nastopili tuđi Slapar, Grošelj in Dolinar. Ekipa se je dobro uvrstila in na koncu delila 4.-8. mesto. Pionirji in mladinci uspešno igrajo tuđi v članski, konkurenci. Na 26. spominskem turnirju Herring-Zupan1 čič, odigranem v Domžalah od 17. do 19. marca sta nastopila Slapar in Ipav- čeva. Pionirka Petra Ipavec je nasto- pila za žensko ekipo Domžal v pokalu Maršala Tita za ljubljansko regijo in v finalu rcpubliškega tekmovanja v Pokalu Maršala Tita v Portorožu. Tekst in foto: FRANC POGLAJEN Popravek V prejšnji, 9. številki, smo1 v prispevku Športniki prejeli priznanja in nagrade objavili na-: pačno ime kluba, iz katerega je prejemnik praktične nagrade ZTKO (majolike): prejemnik na- grade je bil Iztok Slapar iz Ša- hovskega kluba Komenda. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Obisk v Elanu Drugega neradi pohvalimo in mu damo priznanje. Pa reodar se mora- mo zahvaliti sindikalnemu svetu Domisle in organizatorjem obvešča- uja v tej obiini. Najprej zato, da so pri njih ustanovili aktiv urednikov in drugih delavcev v obvešiaoju, kar te đelavee zbližuje, da lahko izmenjava- jo delovne izkušnje, večajo znanje in izboljSujejo način dela. Drugii zato, da so Domžalčani v svoj krog brez obotavfjanja porubili ludi Kamničane m tretjič, da smo v tej organizaciji labko prisluhnili informativnemu delu tuđi zunaj domaćih oblin. Zadnjega marca je bil obisk v tovar- ni Elan v Begunjah. Udeležilo se nas ga je kakih dvajset delavcev iz Dom- žal in Kamnika in ni nam bilo žal. Imeli smo kaj videti. V prvem delu obiska sta nas organi- zatorja obveščanja v omenjeni tovarni seznanila z njihovim načinom tega de- la. Elan izdaja svoje glasilo, tedenske informacije in po potrebi še posebne informacije. Ker imajo delovne enote tuđi zunaj meja naše države, je po- trebno poskrbeti tuđi za te delavce. Iz priloženega materiala in razlage je bi- lo videti, da tuđi to delo dobro oprav- ljajo in so delavci z dogajanjem v de- lovni organizaciji in zadevah, ki jih zanimajo, pravočasno in dobro obveš- čeni. Zelo zanimiv je bil tuđi drugi del našega obiska, ko smo si ogledali nji- hovo proizvodnjo. Svoji proizvodnji pravijo proizvodnja za prosti čas. Ker vemo, koliko denarja nam poleg pre- živetja ostane, lahko takoj ugotovi- mo, da kaj dosti ne kupujemo raznega športnega in razvedrilnega programa. Tovarni Elan je bila osnovana de- javnost že pred časom premajhna in so se iz belega programa (oprema za na sneg) razširili na druge programe, to je na modri program (plovila) in še na zeleni program (orodje in naprave za aktivni fizični počitek). Smuči izvažajo v 48 držav, 86% proizvodnje prodajo zunaj naših meja, 80% snovi za smuči uvozijo. Smućka je sestavljena iz 25 različnih kompo- nent. Ko smo si ogledovali njihovo proiz- vodnjo, smo njihov razvoj, organiza- cijske sposobnoti in neposredno pro- izvodnjo lahko samo pohvalili. Njiho- vi izdelki so izredne kvalitete, ki pre- sega jugoslovanske pojme, so izredno lepi in trajni. Opazovalec je imel ob- čutek, da je stopil v neko specializira- no evropsko tovarno, kjer je proiz- vodnja na gornji konici. Skratka, končni izdelek mora biti takšen, da se bo ob njem ustavil naj- zahtevnejši evropski ali ameriški ku- pee in ga v množici drugih artiklov kupil. Do dobre kvalitete pa se priđe samo z vestnim in predanim delom. Elan nam bo s svojo pedantnostjo ostal v spominu. Tako po njihovi spo- sobnosti; da so pravočasno začeli širiti svoje programe, kot po izredni kvali- teti. Veliko delavcev v slovenski in jugoslovanski industriji bi si moralo ogledati proizvodnjo v Elanu in njiho- ve končne izdelke v njihovi trgovini. Tedaj bi morda malo manj trmasto trdili, da je tisto, kar sami napravijo, dobro tuđi za izvoz. Po vrhunskem izdelku bo kupee segel. CIRIL SIVEC Učenci SENŠRM prvič v Petnici Petnica leži jugozahodno od Valjeva, raztresena po okoliških gričkih. Čisto na robu vaši, tik ob gozdu stoji Mladinski raziskoval- ni center Petnica, kjer med dru- gim prirejajo različne raziskoval- ne tabore za mlade. Raziskovalni center deluje za UNESCO. Le- tos smo bili trije učenci iz SEN- ŠRM izbrani, da se udeležimo takega raziskovalnega tabora s področja biologije. Seznanjali smo se predvsem z genetiko. Med potovanjem v Petnico ni- smo imeli nobenih težav zaradi trenutne politične krize, pa tuđi v Raziskovalnem centru so nas lepo sprejeli. Sicer pa smo tja odšli ločeno: prvi teden je bil v Petnici Boštjan Šutar, učenec 4. a razreda, drugi teden pa Klavdija Vesel in jaz, obe iz 2. c razreda. Boštjanova skupina se je ukvarjala predvsem z genskim inženiringom, naša pa z genetiko bolj na splošno. Vzdušje na taboru je bilo zelo sproščeno. Imeli smo dve ali tri predavanja na dan, in sicer o raz- ličnih temah: od splošne geneti- ke, problema B - kromosoma, matematike in računalništva v bi- ologiji do astronomije in psiholo- gije. Nismo pa samo sedeli v učil- nici in poslušali, ampak smo šli tuđi pogledat Petniško jamo, na- stavljat pasti za gozdne misi in nekega »astronomskega« večera opazovat zvezde. V prostem času smo imeli na razpolago knjižni- co, izredno bogato s tujo literatu- ro. Udeležba na predavanjih je bila prostovoljna, vendar so bila predavanja polno obiskana. Udeleženci smo se med seboj tako dobro razumeli, da je bilo slovo zelo težko. Nikoli ne bomo pozabili, kako lepo je bilo v Pet- nici. IRENA POLLAK Novinarski krožek SENŠRM KAMNIK Zaključek alpinistične sole Septembra lani se je sedem kandi- datov odločilo, da bodo obiskovali al- pinistićno šolov AO Kamniki. Do konca vaj, predavanj in iur jih je zdr- žalo pet, celotni izpit pa so opravili: Primož Brišnik, Tomaž Juvan in An- drej Zabret. V šolskem letu, ki je pri nas trajalo od 15. septembra do konca aprila, smo imeli 20-krat teoretična predavanja iz prve pomoči, poznava- nja gorstev, opreme, izrazoslovja, ocene in opise plezalnega vzpona, vremenoslovje, osnove gorske reše- valne službe, kako ohraniti naravno čim bolj neokrnjeno, zgodovino pla- ninstva in alpinizma, častni kodeks, bivak in taborjenje, orientacije, osno- ve fiziologije in aklimatizacije, nevar- nosti v gorah, do prehrane v gorah. Praktično vaje v plezalnem vrtcu oziroma na PD smo imeli 9-krat. Na turah alpinistične sole smo preživeli 21 dni. Največ smo hodili in plezali v Kamniških Alpah. Povzpeli smo se tuđi na Jalovec, se s smučmi spustili po Ozebniku, spust s smučmi pa opra- vili tuđi s Kotovega sedla. Zima ni bila ravno radodarna s sne- tom, zato obiskovalci letošnje alpini- stične sole nišo imeli priložnosti gaziti v visokem snegu, plezati grap in zale- denelih slapov. Pri izvedbi sole so pomagali gorski vodniki, alpinistični inštruktorji in al- pinisti, in se jim ob tej priložnosti naj lepše zahvaljujem. DARJA JENKO |Ml Kamniški 6Wari KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZOL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izha- janja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranja, predsednik Janez Pirš, ih uredniški odbor vsestavi; Ja- nez Balantič, Tone Ftlčar, Damjan Gladek, Romana Gr- čar, Dušica Jesenik-Brem- šak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in od- govorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Stro- kovna sodelavka Vera Mejać. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.