Leto IV., frtev. 169 , v. »-ostiutiu __ V MuM&ni, sottota dr.o 21. julija tfpp Posamnstio stav. ssame 1'SO Din ■■■i..«...... i i — ...... .........ima— U....... -i---------------------- Miala » 4 «Mr»K Stan« 0M«e6M 12-M) Oln n Inozemstva — . ■•obvezna IH^ant po tarifa, Uredništvo: Mkloiltova oesta it, 16/1 Talefoo »t- 72. Dnevnik za Ujsravnlčtvo: Ljubljana, Prešernov« nI. št 51. Podlruznicc: Maribor, Barvarska ul L ToliU'.a Cel)©, Aleksandrov« r Račun pri poštn. iekot. zavodu štev. 11,812 Ljubljana, 80. julija. Imunitetni odbor je v Sera i sklonil Izročiti sodišču Stjepana Radiča in nekatere druge voditelje HRSS. Gre za težko obtoibo veleizdaje, katere posledica mora biti po predpisu zakona ta. kojžnja aretacija predsednika imaginarne hrvatske republike. Pričakovalo sc je, da bo poročilo imunitetnega odbora že jutri postavljeno na (lnovni red narodne skupSSlrf ter odobreno. To se ni zgodilo. Parlamont jutri sploh ne r.aseda, pa tudi za pondeljkovo sejo Eadičeva afera še ni postavijona na duevni red. Dopustna so razna ugibanja. Najverjetnejša je pač, da hoče vlada zbrati že ostali materija! proti Radiču ter zahtevati njegovo izročitev zlasti radi sobotnega prostaškega govora v zagrebški Kazini. Najbrž v to svTho sta dospela danes v Zagreb dva višja policijska funkcijonarja iz Beograda. Izročitev, ki jo je včeraj skleni! imunitetni odbor, se tiče precej starega do-likta in se ne nanaša na najnovejše delovanje in izjave Stjepana Radiča. Gre za volilni progla.-. HRSS z dne 31, januarja t. 1., v katerem so Radič in tovariši izkonstruirali neodvi. j suvereno hrvatsko republiko, V )b»e-jala Hrvatsko, Slavonij >' aurje, Dalmacijo in — Reko. Demokrati so glasoval? z., izročitev. Postavili bo se s tem na zakonito ba-:o. Zakon veljaj za vse in za vsakogar v enaki meri. Gorje državi, ki ne zna ^poslovati respekta pred svojimi zakoni pri lastnih državljanih ln ki se ne -.na braniti, kadar zla namera spodkoplje njene temelje. Jugoslovenskl narod si je ustvaril po svobodni volji -vojo veliko državo To najdragocenejšo pridobitev vsega našega tisočletnega nacijonalnega razvoja moramo Suvati za vsako ceno. Kdor razbija Jugoslavijo, kdor deluje na razdvoji-nv in razkroj naše države, proti temu Ivigamo pest In tega naj udari vsa »ila zakona. S tem je podano naše načelno stališče tudi proti Radiču. Današnji režim, ki se je sedaj tako vnemo zagnal proti Radiču ter se pripravlja tudi, da razpusti separatistične sokolske ln druge organizacije, ni bil vedno tega mnenja. Ža mesecu in mesece je ležala na mizi mlniBtra pravde, odnosno parlamenta zahteva ^odlžča po Izročitvi Radiča radi vele-zdaje. Toda dokler jo radikalska stranka Radiča in njegove zaveznike notrebovala, da vzpostavi svoj mmj-Hnjski homogeni režim ter ga zavaruje pred presenečenji preglasovanja, ako dolgo jo Radičevi delikti proti rlržavi niso prav nič ženirali. Službena Predstavnika radikalske stranke, predsednik radikalskega kluba dT. Gjuri-čič, bivši minister, in glavni tajnik NRS dr. Janjič sta v Zagrebu z Radiem popivala, Janjič se je ž njim po-Ijuboval in oba sta podpisala 13. aprila v imenu svoje stranke sporazum z oniin istim politikom, ld je že od začetka februarja pod težko obtožbo ve-'■izdajel Ko je potem Radič, zavedajoč se zaščito vladajoče stranke, ne-aioteno vršil svoje razdiralno delo naprej, so radikali mirno gledali. Zločinec. je postal Radič v njihovih očeh 5ele v trenotku, ko vlada ni mogla več I njim paktirati, ne da bi se popolnoma kompromitirala ter se spravila ob svojo eksistenco. Odgovornosti za vse, kar Je Radič v zadnlih mcsecih delal ln počenjal, pa se radikalskl režim ne bo otresel. Radikali Radiča s sv.ojo pasivnostjo napram vsem njegovim blaznim eksperimentom, oa tudi z direktno podporo (pri volitvah proti demokratom!) hrabrili, mu .lajal! potuho. Videli so lasno kam stremi njegova politika ln katerih sredstev se poslužuje, pa so mu navzlic temu z .Markovim protokolom dali salvutn con-duetum za najsmelejše lzdalnlške eksperimente. Kar govori Radič danes, to jo govoril tudi v aprilu v trenutku sporazuma z radikali, to le govoril takrat, ko je radikalska vlada z orožnlštvom preganjala demokratske volilce ter z bajoneti delala pot Radičevlm Idejam. Radikalom ne prlstoja m o r a 11 č n a pra-\ ica, da preganjajo Radiča. Oni so čistost boja proti antidržavnlm elementom kompromitirali s strankarskim paktira-tijem. Radič Jim Je včeraj dobrodošel zaveznik, danes , predmet njihovega ogorčenja — pa včeraj !n danes Je hil Radič eden ln lstll Akcija proti Radlču bo uspešna le, ako se osloni strogo na konkretna dejstva ln vodi z največjo pazljivostjo v okviru zakona. Bojimo pa se, da neposredni politični učinek ne bo zmanjšal Radičevega vpliva ln morda danes ni pravi trenutek, da vlada ustvarja lz predsednika HRSS tudi šc nuiEenlka njegove republikanske ideie Izbruh radarske v DELO USTAVLJENO V VSEH REVIRJIH - TRBOVELJSKE DRUŽBE. — NAD DESET TISOČ RUDARJEV ŠTRAJKA. LJubljana, 20. Julija. Kakor smo že podrobno poročali, je stavila Zveza nv darskth delavcev koncem junija nove mezdne zahteve. Dne 25. junija so so vršila prva poga« janja, kl so potekla brez uspoha. Tudi po Intervenciji rudarskega glavarstva h« stališča obeh strank niso približala. Zveza rudarskih dclavcev je vztrajala pri zahtevi, da se mezde, kl so znašale dosedaj 25 do 34.50 Din povišajo na 36.50 do 51.50 Din, draglnjska doklada odn. prispevek za ženo od 3.75 Din na 15.50 Din, za vsakega otroka pa od 3.25 na 12JO Din dnevno. Tudi pogajanja, ld so se vršila v sredo ob Intorvencljl predstojnika rudar« skoga urada Inž. P e h a n 1 j a so konča« la brezuspešno. Danes je poskusil veL | varnostno službo, župan dr. L u k a n z osebno Intervenct« jo preprečiti definitivno razbitje pega« janj. Medtem pa Je delavstvo v Trbov« Ijah ob 0. zjutraj »e stopilo v Itrajk. Cez dan so Blodili ostali revirji Hrast« nik, Zagorje, Huda jama, Rnjhcnburg ln končno Kočevje. Zvrčer počiva delo povsod. Zveza rudarskih delavcev Izjavlja, da je odločena voditi stavko do skrajnosti ter upa do bo delavstvo navzlic težkim prilikam in za štrajk neugodnemu času vzdržalo. Splošno s« računa, da bo stav« ka trajala jako dolgo. V Trbovljah ln tudi v vs«h drugih re« vlrjlh vlada red. Požarne In varnostne straže v rovih in pri napravah vršijo službo, drugače počiva vs« delo. Vlada namerava, kakor nam poročajo, ojačiti Klaverna zmaga Mussolinija Risa 20. julija. J. Pri današnji debati v zbornici o novem volllnom zakonu w> razpravljali o predlogu popolarov, da mora ona stranka, kl naj volja kot zmagovalca, imeti vsaj -10 odst. vsak oddanih glasov. Vlada jo izjavila, da ni Internirana na tem. k.ako vollka naj bo procent na mora ter prepušča ro5lt«v tega vprašanja doocla zbornici. Nato so predlagali faWi, naj se določi 2."> odot. Popolarl so ugovarjali proti temu. Bou-omi Je stavil posredovalni predlog 83 odst. Ko zopat piv Mussolini prava o tem vprašanju politično polje, je vstal namena posredovati; kor pa J« zbornica napravila to -vprašani« za politično« so jo vlada odločila za 2.") odet. tor stavlj* v toj zadevi vpraSanje zaupnloe. Pri poimenskem glasovanju ja ^lada dobila lo večino 21 glasov. Proti Je glasovala vsa opozicija. Vlada |» doMla večino lo vrsleil tega, ker Jo 10 poslancev f.ojiolarov pred glasovanjem zapustilo dvorimo, inačllno jo tudi dejstvo, da »o popolari kasneje umaknili svoj predlog, naj dobi r-trrjika, ki lm» največ glasov dvo tretjini in no tri petine veoh poslu ruških mest. S tom so odstranjene glav. avli, da vlada nI Imela uo ovira ta volilno refnrmo. Seja narodne skupščine RAZPRAVA O POTRDITVI RADICEVE IZROČITVE ODOODENA. Beograd, 20. Julija, r. Na današnji seji narodno skupščine so bil« na dnevnem redn razne Interpelacijo. Posl. Voja La-zlč (zemlj.) je stavil na gradbenega ministra Interpelacijo o slabom stanju o sat ln mostov v državi Minister je odgovoril, da naj postane! Btavljo ob priliki debate za sestavo novega proračuna Konkretne predloge, ker bo edino s sprejetjem novih kreditov mogočo doseči, da se bodo popravljale ceste ln mostovi v državi Posl Agatonovlč (dem.) J« naglašal da Je nujno potrebno, da ae popravijo ceste v nlškem okrožju ta opozarja na to, da se oeete r Sloveniji Hrvatski ln Oml gori trdnejše »grajene, dočim se nahaja- jo cost« v Srbiji v dozolotnom stanju. PosL Voja Lazič (zemlj.) kritizira predvojni zakon o eostoh ta poudarja, da j« danes že močno zastaral. PosL Dimitrij« Vujič predlaga, da naj skupščina prod prehodom na dnevni red konetatira. da Vlada ni ničesar storila za popravo potL Posl. Slavko Mileti6 j« zahtevni da naj minister pred skupščino lzne«e strokovni načrt, koliko materiala jo treba, da ee temeljito popravijo cest« v državi Seja Je bila nato zaključena ta m vrši prihodnja v pondeljek ob 8, ari dopoldne. Dnevni red nadaljnjih hJ h bo ugotovil šele ▼ pondeljek. o uradniškem zakonu PETO POGLAVJE SPREJETO. - DEMOKRATSKI ULTIMATUNM OLEDE PREHODNIH ODREDB. Beograd, 20. Julija, p. Dano« ob 17. jo zakonodajni odbor nadaljeval disku« sijo o V. poglavju, kl govori o preme« ščanju uradnikov v njihovi »kižbi. Ml« nlster Trifkovič Jo sprejel predlog posL Popovlča (dem.) gledo stillzaclje čL 49., predlog dr. Kumanudija (dem.), da se sresklm načelnikom ne da stalna nepo« kretnost ln predlog dr. Ninčlča, po ka« terem poslaniki v inozemstvu niso ne« pokretnl. Z večino glasov J« bilo spre« jeto colo poglavje. Pričela je nato razprava o XI. poglav« ju, ki govori o prehodnih odredbah. Po« slanec Reisner se v dolgem temelji« tem govoru zavzema zs upokojence in. predlaga sorazmerno povišanje pokojnin za 100 do 200 odst. Zahteva, da se po« kojnine, ki so izražene v kronah, pre« tvorijo v dinarje al pari ln da se so« razmerao povečavajo, da pa no morejo biti višje od 3 tisoč dinarjev. Za tem govori posl. Hohnjec proti stavljenju uradnikov na razpoloženje. Predlogi posL Kumanudija. Dr. Kumanudi zahteva da se najdalje v roku dveh mcsecev, potem ko stopi zakon v veljavo, izda odlok, kateri uradniki se odpustijo Iz državne služ« be. Z« uradnike, za katere sa v tem ča« su ne Izda rešenje, se smatra, da osta« nejo na svojih mestih. Na svojih me« stih pa ostanejo člani državnega sveta, univerzitotni profesorji, člani glavno kontrole, sodniki, učitelji, kakor tudi oni državni uradniki, kl so bili Imcnova« nI na osnovi konkurza in uživajo stal« nost. Cl. 225. se naj glasi: Potem ko se v roku od dveh mesecev Izda naredba, predvidena v čl. 11. zakona, se ima naj« dalje v roku enega meseca izvršiti raz« pored uradnikov po zakonu. Ko stopi zakon v veljavo, se povečajo draglnjske doklade vsem državnim uradnikom za 50 odst. dosedanjega Iznosa. Plače ta dodatki po tem zakonu veljajo od dne, ko se po čl. 224. izvrši razmeščenjc uradnikov. Za pokritje teh Izdatkov se porabijo dohodki od povečanih mono« polskih taks, od Izrednih doklad, kakor tudi od prihoda na vino iz budžetskega leta 1922..23. Nadalje je preciziral dr. Kumanudi Se ostale zahteve demokratskega kluba ta končno Izjavil da bodo demokrati zapu-etlH zakonodajni odbor, ako vlada ne sprejme teh sprememb, ker so v tem slučaju demokrati prepričani, da vlada nima volje napraviti zakona v sodelovanju z njimi Ob 20. uri je bila soja zaključena. Pri-hodnia ae vrši jutri ziutrai ob 9. url Zahteve demokratskega kluba. Beograd, 20. Julija. h. Dane« pred-poldn« Je Imel demokratski klub važno posvetovanlo o uradniškem zakona. Po dolgi debati Ja posl. Reisner raferiral klubu o prehodnih določilih zakona. Naglašal Je, da mora klub pri fl. 224. zastopati nazlranje, da so ne smejo staviti na razpoloženje oni državni uradniki, kl so po dosedanjih zakonih že dobili ta Imajo stalnost v službi, In oni kl so dobili službo po konkurzu; pri čl. 225, da se komisija za preveden)« uradnikov sestavi na ta način, da vstopijo v komlsllo po 1 član glavna kontrole, državnega sveta aH kasacllskega sodi šča ta 1 strokovnjak uradniškega udruženja s pravico glasovanla. Pri čl. 228. zahteva klub, da se dovoli pritožba proti sklepu, > katerim se uradnik ne prevede, pri členu 239. pa, da se mora ta spreleti nespremenjen, kakor ga Je rediglrala sckcIJa, ne pa v nameravani formulaciji vlade, po kateri se novi zakon ne bi nanašal na staro vpo-kojence ta celo ne na one, kl bodo vpo-kojenl tekom treh let. Vsi ti predlogi pos!. ReisnerJs »o bili sprejeti. Klub pa je tudi sklenil, da ne bo glasoval za uradniški zakon, ako vlada ne b) hotela sprejeti teh za uradništvo važnih predlogov. Ministrski svet Uradniška in žeieznlčarska pragmallka. Beograd, 20. Jullla. h. Vlada je danes na svoil seji pretresala predvsem notranjo situacijo z oziram na predsto-ječe občinske volitve. Razpravljala le dalie o uradniškem zakonu, posebno njega prehodne naredbe, potem pa zakon o prometnem osobju. Finančni minister Je Izjavil, da bo poleg uradniškega zakona stopil 1. oktobra v veljavo tudi zakon o prometnem osobju. Pristal Je tudi na to, da na) bodo plače prometnega osebja 20 odst. višje, kakor plače ostalih uradnikov. Prometni minister bo o tem bbjavtt poseben komunike. NASI DR2AVNIKI IN DIPLOMATI NA POTOVANJU. Beograd, 20. julija, p. Zunanji mlnl< pra^mat!!!«« Beograd) 20. julija, r. Daues dopoldno je Imel* sejo sckcija za pre t ros zakona o prometnem osobju. Razpravljalo ss je o H. poglavju tega zakona. Pred prehodom na dnevni red Je posl. Roisner v iinenn demokratskega kluba podal izjavo kateri zahtova. da se naj o«novno in položajne plač« uradnikov I. kategorije Izenačijo • plačami oficirjev od 9. do 1. skupin«, ako bo pro-motni minister z ozirom na redM prejemka, kl jih Je določit plonum zakonodajnega odbora r uradni-škom zakonu, predložil tudi za ielezul-čarsko plače nove predlogo. 8 teui M s« tudi sorazmerno povišale plrvčo podnrad-nlkov ta slug. Posl. Reisner tudi predlaga, da s« železničarjem zaradi njihovega napornega in opasnega službovanja prejomki na račun strokovnih doklad povečajo za 20 do 8B odst. Ob sklepu Jo poslanec Reisner Izjavil da člani domo-krat-skega kluba t sokolji ne bodo več sodelovali ako prometni minister m t« zahtev« n« bo hotel pristati Po Izjavi prometnega ministra, da nc mor« pristati na demokratska zahteve, •o demokrati korporatlvno zapustili tejo. RAZPRAVA O SREDNJEŠOLSKEM ZAKONU. Beograd, 20. tullja. p. Na današnji sel! sekdle za pretres zakona o srodnllh šolah to bili spreleti členi 44 do 135, razen oddelka o plačah. Člena 50. ta 67. sta preložena aa prihodnjo sejo. Zelo živa dlskuslla M )« razvila pri čl 67, kl govori o mladinskih odružcnllh. Posl Suš nik (kler.) se Je proti vil temu, da se dijakom zabranjul« vstop v Marijine kongrezadje. Minister prosveto Trliko-v« )« lz|avH, da )« to verska organizacij, radi Cesar )e prepovedan vstop t njo, kakor tudi v vs« plemenske orga nizaclje, kakor Hanao Itd. Posl. Mo-skovljevlč (zemlj.) ta Reisner (dem) st« se Izrekla zato, da se dijakom srednjih šol zabranl vstop v politične organizacije In sta zahtevala, da se postavilo dllaške organizacije pod kontrolo profesorja, k! ga sato odredi prolcsorskl zbor. Odlm®¥5 sagretsS&e gjsaiorssl«© aJsr® Kompromitirana ljubljanska dama? Beograd, 20. jullla. p. Povodom špl-lonske afere v Zagrebu javljalo .Pravdi. Iz Skoplia, da so tam sinoči aretirali nekatere vlile oficir/e, ki so bil! v blvJI avstro-ogrsM vojski ter so v zveri z vohunstvom v Zagrebu. Iz Sarajeva poročalo »Pravdi«, da le tam aretiran upravnik filmskega podjetja «Omnium», kl |e v zvezi z znano vo- Re^avacilct Berili* 20. julija, s. «B. Z. am Mlttag» javlja lz Londona: Nn včerajSnjl s*JI ministrskega »vola s« je sklenilo sporočiti angloško reparacljsko atalifcjo^zapoi-nlkom ta neTtraloam v treh spieih, ki obsegajo: 1.) načrt Nemčiji, r kateri zavre ma augleSk, ie -oje, stališče k nen) škirn pr«dlo; ni.] s« plačilna zmožnost Nemčije , .. ,1 po strokomjakih. Ka kor i>oročajo nekateri listi, bo nota vsebovala tudi naiirote glede odprav« pasivnega odpora. To trditev p» zanikajo konzervativni listi; L) angleško spomenico, ki bo zavov nlkom ta Zedlnjonim državam obrazložila »mm-nlco, po katerih bi bila po od gletk«m nazlranju mogoča reAltev repo-raoljskoga problema; 8.) spremno pismo zaveznikom, v katerem se bodo pozvale vlade antante- nsj sporočijo »vojo pripomb« k angleškem« načrtu ln nzj čimproj naznanijo, ali so pripravljeno podpisati anglcfflto noto. Nemirs v Nemiiii Berilu, C0. Julija, j. V ve6 nemških mestih J« prišlo do krvavih nemirov, kl so posebno hudi v Breslauti. Od 3. popoldne vlada v mestu popoln kuos. Skupino pljnčkašev hodijo po mestu, razbijajo šipe na hišah, plenijo trgovine. Vso trgovine v notranjosti mesta so demolirnne. Policija nima moči, dn bi plenitve preprečila, ker je njeno število premajhno. Po mosta se strelja. Mir s Turčijo Lausannc. 20. Julija, s. Ceremonij« podpisa mirovna pogodi)« se vrši v torek dne 84. julija. Carigrad, 20. julijo, a Mesto pripravlja velike manifestacije za sprejem Izmel paš«. Zastopnik francoske vlade v Ango-rl tor poveljnik angleškoga sredozemskega brodovja, »ta dospela v Carigrad, da bo udeležita sprejema Izmet paše. Kakor s« govori, namorava Turčija izgnst.i vse Ruse lz Carigrada. Lausanne, 20. julija, s. Kot odgovor na sprejeto [»vabilo je ruska vlada poslala tajništvu lauaannske konference no to, r kateri Izjavlja, do vztraja ua vesti svojih ugovorih glede določi) proti do govoru gleda morskih ožin, da pa js Ujub temu pripravljena v nekoliko tednih podpisati v Carigiadu t.a dogovor. V I-ausanne no bo odposlala nobenih za stopnlkov. hunsko afero v Zagrebu. Današnji »Preporod« poroča, v zvezi z vohunsko afero v Zagrebu, da le kompromitirana tudi neka gospa iz I.lublla-ne, žena visokega tunkcilonarla, ki ima na Bledu dve vili, v katerih so se bale vriili vohunski sestanki. »Preporod« piše, da sta ti vili kupljeni za tuj denar. Po odloku vlade le odpotoval sinoči v Zagreb g. Ranko Trifunovič, pomočnik ministra notranllh zadev, da prevzame preiskavo o špljonski aferi v Zagrebu. Z nllm le potoval g. Dušan Popovlč, pomočnik političnega oddelenja uprave grada Beograda in večje število beograjskih detektivov. NADŠKOF SZEPTYCKI NE SME NA POLJSKO. Dunaj, 10. julija, s. Kokor poročajo poljski listi, jo lvovskl ukrajinski nad« ster dr. Ninčič odpotuje v četrtek v Si« škof grof Szeptyckl, starejši brat polj skega vojnega ministra, po večletnem bivanju v inozemstvu dospel na svojem potovanju na Dunaj. Tukaj se mu jo sporočilo, da je poljska vlada preklica« la že Izdano dovoljenje, da sme potovati na Poljsko, ker obstoji bojazen, da se bodo v Galiciji vršile ob njegovem pri« | hodu Droti«noliske dcmonstraciio najo na konferenco zunanjih ministrov Male antante. Sinoči je odpotoval na Bohinjsko je« zero g. Ljuba N e š i č, pomočnik mini« str« zunanjih poslov. V Beogradu se govori, da je potovanje g. Ncšiča v zve. zi z nekim zelo važnim diplomatskim sestankom. 20. junija. CURIH. Berlin 0.0015, Newyork .564, London 25.93, Pariz 33.30, Milan 24.35, Praga 16.95, Budimpešta 0.06, Budimpc šta 0.06, Bukarešta 2.95, Beograd 6.15 Sofija 5.30, Varšava 0.0040, Duna; 0.0080. TRST. Beograd 24.60—24.80, ParT/ 136.25-136.75, London 106.45—106.70. Newvork 23.15—23.30, Curih 409—412, Berlin 0.005—0.007, Praga 69.25—69.75. Dunaj 0.032—0.033, dinarji 24.70—25. dolarji 23.10—23.25, carinski franki (20 88.75—89.50. DUNAJ. Beograd 750—754, Berlin 0.177—0.197, Budimpešta 5.65—5.75, Bukarešta 363—365, London 324.900 dn 325.900, Milan 3019—3031, Newyorl: 70.935—71.185, Pariz 4132—4148, Pragi 2131—2141, Sofija 658—662, Varšav 0.47—0.49, Curih 12.575—12.625, dolarji 70.560—70.960, lire 2995—3015, dinarji 7-11—747. PRAGA. Dunaj 4.44, Berlin 0.81, Rim 143.75, Ne\work 33.225, Boograd 35.50. BERLIN. " Dunaj 3.99, Milan 12.169, Praga 8478.50, Pariz 16.359, London 12.697.50, Newyork 283.290, Curih 49.875 licograd 3052. NEWYORK. Beograd 10(5.50, London 459, Pariz 589.50, Berlin 0.03, Curih 17.71 Praga 299.75. Dunoj 0.141, Budimpešta 1.04, Bukarešta 0.50. FO poiomu Ia gospodarskih krogov nnra pi3ejo: »Slovonoc« objavlja (seveda za de-nar) dolgovezen članek, v katerem •'nišajo nesrečni voditelji Jadranske banke odvaliti nekaj svoje strašne odgovornosti za izgubo cele delniško '..lamiee s tem, da opozarjajo, da Jo en dpi izgub pričel že v času, ko je bil sedanji šef zavoda Kamennrovič fio v inozemstvu. To jo v toliko res, v kolikor gre za izgube iz konverzije kron. Krivda pa zadene takratne i'pravne svetnike, predvsem predsednika Bogdanovima in ravnatelje U-žaškega zavoda, ki ao do danes in-limni sotrudniki ("'. Kamenaroviča. Ljubljanski ravnatelj Praprotnik t p lo h ni imel nobeno i n g e-renče na Trst ter ostale podružnice v laSkom podroft-i u ter je po sklepu upravnega Bveta tržaško ravnateljstvo, katerega Ret jo bil ravnatelj Gitrtnor, ki zastopa danes t. Kamenaroviča v Južii Ameriki, refe-riralo neposredno upravnemu svetu, kojega Člani s predsednikom eo £e povečini nahajali v Trstu. Poskus ravnatelja Praprotnika, revidirati tržaški zavod, ko jo doznal za stanje stvari, je bil od to gospode energično zavrnjen Trditev, da je ravnatelj Kamenaro-Hč šele naknadno, po letu 11)21., pri pregledovanju Jadransko banke ao-'nal. da je aktivna bilanca za 1. 1020. fiktivna, je prosta laž. Ravnatelj Kamenarovič jo prod nastopom svojega mesta in pred odhodom v Ameriko pregledal tržaški zavod, katerega ravnatelji so potem skupaj s člani ek-•sekutive sestavili bilanco za 1920. To bilanco je gosp. Kamenarovič sam- lastnoročno predložil upravnemu svetu! Seveda Je dobro vedel za izgubo i) milijonov lir, saj je baš ravnatelj Praprotnik radi to izgube skupno z di. Kuliljem poskusil igoraj omenjeno brezuspešno tržaško revizijo! Za kredite velja isto. Dovoljevala •ta jih i z k 1 j u č n o le tržaška c k s e-!f « t i v a s predsednikom Bogdatiovi-■iem in tržaško ravnateljstvo r, ravnateljem Gartnorjem na čelu. Vsa ta gospoda je ostala v lotih 1921., 1922. in 1923. do danes s Kamenarovičem v lajožjem prijateljstvu in je v družbi ž ■ijim vodila in pripeljala Jadransko banko tja, kamor je sedaj dospela. V gospodarskih krogih je notorično lejstvo, da je Jadranska banka zrastla ob svojih slovenskih podružnicah. Za te in le za te je bil odgovoren ravnatelj Praprotnik (ki ni bil nikdar generalni ravnatelj celokupne Jadranske banke). Po lastni isjavi gosp. Kamenaroviča, podani 4e po odhodu ravnatelja Praprotnika iz zavoda nekemu znanomu gospodu, je bil baš ravnatelj Praprotnik «odini zaslužen za zavod«. Po Pra-protnikovi zaslugi je mogel Kametta-rovič rešiti Jadransko banko konkur-*a s tem, da jo dobil od Kreditnega zavoda posojilo 16 milijonov lir. Zvezo med Jadransko banko ln Kreditnim zavodom je ustvaril namreč ravnatelj Praprotnik. Kamenarovič banki ni prinesel in pridobil nič, razen afor iu neuspehov. Žalostni dovtipi, da so »mladini« krivi, ako so funkcijonarji tržaške ba.nke prišli pred sodišče radi izvršenih in poskušenih goljufij, odgovornih gospodov ne bodo rešili/ G. Kamena-rovič naj se s sodišči ne šali, Dosedaj je imel navado, da je druge klical na korajžo v sodno dvorano, pa Ko vsakokrat. je odSel tepen in osramočen. Božji mlini meljejo počasi . . . Javnost in pa opeharjeni delničarji se ne bodo zadovoljili s plačanimi članki v raznih žurnalih zahtevali oo-do marveč, ugotovitev krivcev, ki bodo pač tudi morali povrniti škodo. Zato je bil že na občnem zboru Jadransko banke stavljen predlog za izvolitev preiskovalnega odbora.. katerega sprejetje jo baš gosp. Ka-inenarovič preprečil. Kdor ima dobro vest, naj pristane na preiskavo in regres proti krivcem, pa bo ustreženo vsej javnosti. » ODMEVI TRŽAŠKE SKUPŠČINE JADUANSKE BANKE. 4e vodno se časopisje cele države pa Si t afero .,'adiantke banke. Mnogi listi izn-.fajo sum, da gre tu za ogromne prevaie, vsi pa presojajo ltali-janizacijo zavoda kot izdajstvo jugoslo-.vansl/h intp.oov. Tako piša n prebški «Obzor»: »Katastrofa — drugače tega ne moremo ime novati — Jadran.dii- banke v Trsta ;e razburila vso nase finančne in nacionalne krogo Zaradi te resrečo nastopa ua. ravna reakcija proti Jadranski banki V Beogradu, katore iavna'clj g. Kamonaro-viri je bil livoljen v direktorij sedaj nove banke •Adriatica« v Trstu. Ekspro-pii.tcija starih delničarjev jo naravnost nezaslišana stvar in po zakonu nemogoča. Uprava zavoda jo postopala lahkomiselno s tujo imovino, tako, da. io upro-fflstii-a mnoge kroge, ki so ji slepo zaupa]:. — Javnost zahteva, da se ugotovijo krivci, ki so uničili zavod in delničarje. Krhko: smo Informirani, skuša uprava Jadranske banke preko nekaterih no-•,'lji T-alltl odgovornost na upravo tedaj ie revne Jadranske banke v letu 1020. V c hrambi so trdi, da je banka v tem letu »rpfcia Strašno škodo, toda notorno je, At, «9 jjodružnice Jadranske banko / oka Piranom ozsmiju ow.n« velika kupJTJe. Centrala v Trstu je Mh todaj popolnoma samostojna, neodvisna od Ljubljano in ljubljanskega ravnatelja ter jo imela popolno avtonomijo; bila je odgovorna samo upravnomu »ve-tu in ujomu ditokt-no podrejena«. »Javnost ln oškodovani delničarji« — nadaljuje »Olizor« — »sedaj zahtevajo, da so razčisti vprašanje odgovornosti. Delničarji so glavni skupščini predlagali, da se sestavi preiskovalna komisija, ki bo dognala vzroko in ugotovila glacne krivce poloma. Pruti 'emu pa je, kakor smo Informirani. nastopil g. Kamenaro-vlt tako, da ia ta predlog pri glasovanju bil odbit, In to r. glasovi onih nelnfornil-ranih delničarjev, kl so v slepem zaupanju deponirali svoje delnice tako, da so v njihovem Imenu rajni bančni uradniki, glasovali za to, da se delnice proglasijo za ničvredne. Največ obsojanja zasluži dejstvo, da pravi krivci e pomočjo fin-girano večino skušajo sobo rešiti regresnih tožb s tem, da uničijo stare delničarje. Javnost zahtova ,-ofi luči v teh zakulisnih poslih in dolžnost upravo Jadranske banko jo, da vEaj zaradi svojo repu-taeije in ronoineja stopi v javnost z dejstvi, kor ta afera, takolntako nanaša, dovolj odija proti Jadranski banki v ISoo-gradu«. SpliUko glasilo drja. Trumbiča »Novo Doba« poroča: »V novi upravni odbor Jadransko banke Jo izvoljenih 12 Italijanov, med njimi znani sovražniki našega naroda Pitaeco. Vonturi, Picclonl. Banka so no zove več Jadranska banka, temveč lo še »Banco Adriatlco«. Ta napad na naš edini tržaški zsvod. v kate-rom jo vočina našega kapitala, jo priprav ljen tajno io od lanskega leta. Vse so delali [io določenem načrtu. Po mirovni pogodbi smo Imeli ml dobiti tudi več dcInlc parobrodarskega društva Oceania, toda sedaj so to delnice, ker so se nahajalo v rokah Jadranske bnnke. prešlo v laško roke. Vest o italijanizaciji Jadr. banke je Izzvala zapropaščenje. Delničarji niso bili niti obveščeni o glavni skupščini ter niso mogli priti, da preprečijo ta udarec«.-- Folitičns fieležhB + Odstop velikega župana Luka- na? Iz radlkalsklh krogov nam poročajo, da |e v kratkem računati z odstopom vel. župana drja I.ukana, kl se hoče baje popolnoma posvetiti politiki. + V pnsjlh dnell. Pašlčeva brada |e dolga In gosta. Ni čuda, da se )e v nje) zaredilo neka] slovenskih parazitov. Razdeljeni so v člane In slmpatlzcije. Člani lma)o izkaznico s Pašlčevo sliko. Ta zanimiva politična novost pa nima pravo vrednosti, dokler nI s pildkom združena prosta vožnja po železnicah SHS. Mlada slovenačka radikallja se sedaj reurganizlra. Tako mlada, pa že tako...? Nalbrže so preveč vneto registrirali, pa se Je uvuklo ntcd n|e tudi neka) boljših? Seda) prihaja dr. Sajovlc Iz Kočevja z veliko žago. Hoče da bldne! Potem bo vse drugače. Tudi slmpatlzcr-|l dobe vsak svol plldek, člani si pa žele še ka) več. Predvsem udeležbo na vladi. In še ka) druzega. Vročil pričakovanja polnijo vroča srca. Glasilo Jadranske banke ln radikalne stranke pa med tem pridno grozi uradništvu, se prilizuje SLS, — priprava za bodočo koalicijo? — napada, »ukazuje«, ter se vežba v pisanju abotnili, politično analfabetsklh člankov in notic. Od časa do časa poroča o novih organizacijah ln zlorablja razna imena, — mnogi raje molče ln ti-šče figo v žepu, da ne bodo napadeni. Kdor je ujel kakšen dinar, si misli, da je tudi dobro. NRS v Sloveniji ostane, kar Je: Skupina »simpatizerlcv«, kl bi radi kaj dosegli s pomčjo vzajemne podpore, — večinoma ima vsak svojo cono, za katero se je prodal. Nekateri avantu-risti, srečolovet ln holištaplerjl tvorijo napadalno četo te družbe, par drugih ljudi jim za denar piše članke. Non olet. + »Bacilius radicalis». Glavno tajništvo NRS v Ljubljani le včeraj ofici-elno objavilo, da dobro pozna dr. Sajo-vica. Na to pa postavlja in objavlja 3 resnice: 1.) NRS je še v porodu, vendar že traja ta porod celo leto z 250 odst. prirastkom. (Lani jih je bilo zaregistrl-ranih 92, letos torej 2.30). 2.) NRS ne bo vodila osebne politike, i.) Dobesedno: »NRS bo tista, kl bo v Sloveniji potoni mas usmerila demagoško politiko«. Ba-clllus radicalis )e očividno še zelo pristopom kvarnemu vplivu pasjih dni. Ali pa se že pozna Bajžljev vpliv tudi pri »glavnem tajništvu«? + Radič pojdo v «pržon». 0 iem piše sedaj tudi stari «Slov. Narod«. Obenem napada vse, kl bl bili proti takšnemu energičnemu nastopu: »Zagovorniki mlečnega demokratizma bodo zavpill, da je to početje v navskrižju s prakso za-padne demokracije« itd. Ugotavljamo, da je danes »Narod« tega mnenja. NI pa še dolgo, ko |e koalicijska vlada zaprla Radiča v bolj opasnem času ln mu hotela naprtiti proces, pa jc takrat baš petogla-vl »Narod« podpiral kampanjo malkon-tentov proti energičnemu nastopu ln za »sporazum«. Radlkalsko - zajednlčarska vlada je potem Radlču dala prosto pot za njegovo «diko republiko« In nlego-ve urnobesne nesramnosti, ki niso danes nič večje, ko takrat, ko Jih le «.,aro'% odpuščal. Sedal |e »Narod« zopet za »oster« nastop, ko le že pozno. Jednako le bilo v slučaju članka v »Near Eastu«, ko se Je končno po mnogih zagrebških eksperimentih, kongresih ht tronarodnih teorijah zopet pojavila Ideja o narodnem erUustvif — y. angleški revill. JJsotav- Ijamo samo lar.Sns rarnc picmernDe, od polno luno do mlaja, ln samo čakamo, kaj poreče »Narod«, ko bodo v vladi tudi klerikalci. Ali bo takrat za vlado oll proti njej? To bo trd orehi + Razpust Hrvatskega Sokola? Zagrobške novine javljajo, da Je minister notranjih zadev odredil razpust separatističnega »Hrvatskega Sokola« ter frankovsko-blokaškega društva »Hrvatska žena«, kakor tudi drugih separatističnih organizacij. Pokrajinska uprava v Zagrebu ln veliki župani na Hrvatskem so dobili ukaz, da striktno In brezobzirno postopajo po zakonu o zaščiti države. Razen tega Je bilo odrejeno, da se na Hrvatskem ne sme vršiti nobena skupščina, a vsi narodni poslanci IIR35 se stavilo pod policijsko nadzorstvo. Beograjski radikali so nazlranja, da bo zagTebški pokrajinski namestnlls dr. Cl-mlč podal ostavko, ker kot Hrvat — dasi le radlkalec — ne bl hotel Izvrševati teh ostrih naredb proti Hrvatom. V tem slučaju bl prišel na njegovo mesto šef upravne službe pri pokrajinski upravi dr. Gojkovlč, kl Jc podpisal tudi znano r.a-redbo o zabranl hrvatskih zastav. + Prognozo. Kakor poročalo po!-vladr.i Usti i. la novosadskl »Deutsches Volksblatt,«, )e opozicija prepričana, da Je objava protokola Ipak omajala pozicijo radikalske vlade. To da zatrjujejo posebno demokrati, češ da krona nima več zaupanla v sedanjo vlado In JI bo to tudi dala razumeti po sprejetju vojaškega in uradniškega zakona. NI Izključeno — meni »D. V.» — da dobijo demokrati mandat za volttveno vlado. Vse kakor bo nastopni teden prinesel zelo važue politične dogodke. Tako Nemci, kl sc kar tresejo, da bi s padcem radikalskega režima prenehal tudi zlati čaš njihovega parlamentarno-polltlčnega dela. Sokolstvo Statistični odsek Sokolskega dru< Stva t LJubljani (Narodni dom) nazna« nja, da bo posloval do preklica samo v torkih ln petkih od 19.—20. v dru. itvenl odborovl sobi v Narodnem do« mu. Prosimo vse, ki žele informacije ali plačati članarino, da se točno drže teh odsekovih uradnih ur. Moški naraščaj sokolskega druitva v Ljubljani priredi danes v soboto ob 9. zvečer na tcnls.prostoru Zdraviliško g« doma na Bledu telovadno akademijo. Sokolsko društvo v Medvodah prh redi 22. t. m. Javni nastop z vrtno vc« selico v senčnih prostorih brata Bohin> ca. Vabimo vsa bratska društva in So« kolstvu naklonjeno občinstvo, da se čim številnejše udeleži. Zveza z vlaki jako ugodn«. Sokol Loika dolina. Za 22. julija napovedana prireditev Sokola Loika dolina se je morala vsled odpovedi god> be preložiti na 29. Julij. Sodelovala bo godba Dravsko divizije. Bratje Sokoli in prijatelji Sokolstva pridite vsi) Spori NASI ATLETI NA ŠVEDSKEM. Mednarodna mitinga v Hclsltigborgu In v Malmft. V proslavo 20. oz. 25. letnice svojega obstoja sta priredila helslngborška kluba Olvmpla in H. I. P. velik mednarodni miting, katerega so se udeležili atleti Češkoslovaške, Danske, Finske, Letske, Nemčije in Jugoslavije. Jugoslovanski šport sta reprezentirala Perpar in Valtrič dočim sta Narančič ln Spahlč odšla lz Stockliolma direktno v Holandljo. Tek na 200 m: (3 predteki In semifi-nale). Finale: 1. Dahlen (Švedska) 23.1, 2. Brantlng (Svedka) ln 3. Perpar, oba 23.2. 4. Valtrič. Najboljši čas na 200 m je bil 23 sekund, ki ga Je dosegel Perpar v predteku. V finalu se je Perparju poznala utrujenost, kar je razumljivo, ker sta z Valtrlčem v H dneh absolvi-rala pet dvodnevnih mednarodnih mitingov ln med tom prevozila na žcleznici nad 1000 km. Tek na S00 m: 1. Lundgrer. 1:55.3 (boljši čas kot v GOteborgu) 2. Johan-son. 3. Hulttn, vsi trije Švedi. Nemški prvak Osterhof se Je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Sledil jc šc skok v višino (1.83) In tek na 3000 m (S.-38.71). Drugi dan se Je poleg teka na -100 m (51.2), metanja krogle (13.93) In diska (45.85) vršil tek na 109 in. Perpar Je prišel v finale. Vsled uničujoče soparlce In slabega tekališča so dosegli zelo slabe čase: 1. Dahlen ll.fi, 2. Lindstroin in 3. Perpar, oba 11.7. Dahlen Ima navadno čase 10.8, 10.9. Po tekmah je bila razdelitev daril, katere je prestolonaslednik Gustav Adolf izročil plaslranlm lahkoatlctom. Perpar je dobil dve plaketi. 16. In 17, t. m. sta Perpar in Valtrič startala na internacionalnem mitingu v Malmo. Tujim in domačim atletom se je poznala utrujenost, povzročena po tolikih mitingih ln naporih. Glavni Izidi: Tek 100 in: Iz predtekov prideta oba Jugoslovana v finale. Finale: 1. Dahlen 11.3, 2. Perpar 11.4. Tek na 200 m: Za finale se plasirajo Iz Izločilnih tekov: Brantlng, Valtrič, Vilde, Perpar ln Lund-strčm. V nalvečjcm nalivu kliče starter finaliste na start. 1. Brantlng (Švedska) 22.9, 2. Perpar 23.3, 3. Valtrič. V štafeti 4 X 100 m je zmagala kombinirana štafeta (Lassel, LundstrOm, Valtrič, Perpar) s 45 sekundami. S tem mitingom sta Perpar in Valtrič končala svojo turnejo po Švedskem. Startala sla na 7 mednarodnih mitingih. Perpar je prišel razen v GiHebo-gv povsod v finale. Valtrič na i mitingih. Do-. ssgla rta Perpar 1 prvo, 2 drugI ln 3 tretja mesta, Valtrič 2 drugi ln 1 tretje. Njiju najboljši časi: Perpar 11.1 na 100 m In 22.9 na 200 m, Valtrič 11.2 na 100 m In 23.3 na 200 m. Čakovcčkl S. K. : Ilirija. — V nedeljo 22. t. m. ob 18. se vrši na Igrišču Ilirije nogometna tekma med Cakoveč-klm S. K. In Ilirijo. Poleg včeral oblav-ljenlh rezultatov, kl Jih le dosegel CSK. proti našim domačim klubom, navajamo danes njegove večje uspehe proti drugim nasprotnikom. Proti komb. moštvu Haška, v katerem Je nastopilo 5 Inter-nacljonalcev Iz I. moštva, Je dosegel rezultat 2 : o, na Reki Je igral z Olimpljo, prvakom Julijske Benečije, ki Je prejšnji teden zmagala nad dunajskim Slovanom, neodločeno 1 : 1, prvorazredtio zagrebško Sparto |c premagal z 2 : 0 in kar-lovško Olimpljo |e odpravil s 6 : 0. C. S. K. Je torej moštvo, kl bo vzbudilo med našo publiko znatno zanimanje. S. I\. Maribor nam sporoča, da le Igral poleg tekme, omenjene v naši napovedi tekme Ilirija : S. K. Cakovec, s CakovCani še revanžno tekmo, v kateri jc rrnagal s 4 : 1. Tek na 1500 m za klubsko prvenstvo S. K. Ilirije se vrši v nedeljo 22. t. m. med odmorom nogom. tekme Ilirija : Ca-kovečkl S. K. Motoklub 'Slovenija* v Ljubljani vabi mnogoštevilne vozače DKW ln drugih pomožnih motorjev k pristopu. Lastniki pomožnih motorjev hnajo popust pri vstopnini ln članarini. Prijave sprejema društveni blagajnik g. Stane Baraga, Jugobanka, Kolodvorska ulica. Objave X Ob priliki kongresa Jugoslovanskega učiteljstva v Lubljuni bo izšel »Uči-toljaki Tovariš« v posebni pozdravni in kongresni slavnostni izdaji, ki jo prejmejo vsi udeleženci kongresa in bo tudi občinstvu v tobakarnah in potom kolpor-taže na ulici na prodaj. Posebno opozarjamo naše industrijske, trgovsko in obrtne kroge na to. zaradi izredne prilike za oglašanje, ker se bo Ust razširil s tema izdajama v vse d.>le našo države. X Klub trgovskih akademikov v Ljubljani sporoča svojiiii članom, da so narno-ravaua poučna ekskurzija v Srbijo vrši početkom avgusta.. Člani(ce), ki jo nameravajo potovanja udeležiti, naj so takoj javijo Franju Zalar, Ljubljana, ltcs-Ijeva cesta 25, 11. nadstr. X Kranjska podružnica Slov. Plan. društva priredi v nedeljo dne 22. julija povodom otvoritve prozidane »Valvasorjev« kočo« na Stolu veliko planinsko veselico. Oskrba jo za ta dan izročena priznano veščim rokam gospa in gospo-dičen. Kakor čujemo, se je odbor rosno trudil in bo ta dan pravi praznik planinstva. Pri veselici svira godba. Kdor hoče preživeti vesel dan v krasnem predelu naših gorskih orjakov, naj poleti v nedeljo na Stol. Skupni odhod iz Kranja je zjutraj ob pol 6. uri s turistovskim vlakom, povratek pa. kakor se bo komu zljubilo. Ce pa bo skrajno neugodno vro-uie, se tudi preloži prireditev na prihodnjo nedeljo dne 29. julija. X Ustanovitev sadjarskega lil vrtnarskega društva v Ljubljani V nedeljo dne 22. julija ob 10. uri dopoldno se vrši v prostorili drž. kmetijsko šale na Grmu ustanovni občni zbor za ustanovitev podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Vsi udje ljubljanskega društva in vsi prijatelji sadjarstva in vrtnarstva v Novem mestu in okolici se vabijo, da se zborovanja udeležijo iti pristopijo k podružnici kot člani. XPraktičen pouk o vzgoji in požiah-tujevanju vrtnic priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani v soboto dne 28. julija ob 17. uri na vrtu viš. sadjarskega nadzornika Humeka v Tobačni ulici štev. 21. X Kranjskogorska podružnica S. P. D. se tem potom najiskrenejo zahvali vsem onim, ki so na ta ali na oni način pripomogli, da je njena dne 15. julija, pri koči na Gozdu prirejena veselica v vsakem ozira tako ugodno uspela. — Odb. X Tombola Sokola v Trbovljah se vrši v nedeljo dno 22. julija na prostoru tik novega gasilskega doma na Vodah. Začetek ob 3. uri popoldne. Po tomboli je prosta zabava s plesom. X Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Velike Laščo z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskiini dokla-dami. Prošnje je vložiti do dne 15. avgusta. X Podčetrtek Tukaj se je naselil med. univ. dr. E. Jaeger in ordinira dnevno za notranje bolezni, posebno za jetiko (tuberkulozo), kirurgijo, porodništvo, tudi popravlja zobe. Ordinira v hiši lekarne št. 16,- X tujski promet za čas Ljubljanskega velesejma. Poročajo naor. Ljubljanski velesejem, ki je kot dobro <* "ganiziran pripoznan tudi v inozemst,—«, Tzbuja v celi držati veliko zanimanj": "se že nestrpno pričakuje uspeha. Prijavo naših industrijcev, trgovcov in obrtnikov Ii udeležbi se zaključujejo, »"ipravlja sb že vse, da se opozori tujce na prireditev. Započola so jo obširna "oklama in propaganda za pridobitev kupcev. Javljoni so skupni poseti (posebni vlaki) že lz Sarajeva, Skopi,ia, Velikega Ucčkereka, Novega Sada, številen obisk so priJaku-jo iz Zagroba, Beograda in drugih južnih krajev naše države. Po teh informacijah 89 skl«iat da nride x tesen' R dobi dese- tih dni ca, 60 do SO tisoč tujcev t Ijano. Tej ogromni množini bo treba pr* skrbeti prenočišča, zato naj LJubljani-ni pokažejo gostoljubnost in naznan. i meseca avgusta Stanovanjskemu odd«!: ku velesejma proste sobe. Janha Vukasoviča zadnja pot Naš goriški rojak, polkovnik Janko VukacovKS-Stlbll, ki je umrl dne 13. t m. v garnlzljskl bolnici v LJubljani, jj včeral nastopil svojo zadnjo pot. Arma. da, dobrovoljcl in Sokoli so tvorili Ide. alnemu Jugoslovanskemu borcu zadnje častno spremstvo in danes bodo njegovi zemskl ostanki žo legli k večnemu p«. Cltku v Vrtovinu, njegovi rojstni vao blizu Ajdovščine na Goriškem, kjer 1« njegov grob nema priča o življenju ju. naka, kl Je vse svoje življenje posveti borbi za ujcdlnjetile trolmenega naroda. Počival bo sredi svojih neodrcšenlh brc. tov, kl Jih |e toliko ljubil. Kondukt le vodil pravoslavni prota DI mltrije Jankovič. Po Izvršenih žalnih obredih v mrtvašnici garnizljske bolnic, pred katero Je stalo 8 podčastnikov r golimi sabljami, je Zveza pevskih zborov zapela Pavčlčevo »Nagrobno p; sem«, nakar se Je takoj razvil žalni sp:> vod, kl ga je otvoril oddelek Sokolov s starešinstvom JSS ln zastavo Ijubljar. skega Sokola na čelu. Za godbo dravsl divizije pod vodstvom kapelnika dr. Cr. rina, ki Je svlrala na vse! poti turobi,-žalostinke, Jc korakala častna stotnijj vojaštva z nosilcem 17 vojnih odlik, vatil pokojnika, nato pa jugoslovanski dobrovoljcl iz svetovne vojne, akajs mlčna društva in pevci. Ob mrtvaška' vozu |e korakala častna vojaška stra ža, za krsto pokojnikova vdova in sorodniki, nato oficirski zbor pod vod stvom dlvlzijonarja, polkovnika Vu;-kovlča in številni civilni udeleženci. Pokrajinsko upravo je zastopal dv. svetni!, dr. Starš, župana maglstratni ravnatelj dr. Zarnik. Pogreba se Je udeiežli tudi vojni ataše češkoslovaškega generalnega konzulata v Ljubljani in v znatnem številu zlasti Primorci in narodno žen-stvo. Sprevod jo zaključil oddelek vojaštva. Na glavnem kolodvoru so prenesli krsto sami višji oficirji pred mrtvaški vagon, kjer se jo vršilo zadnje slove. Po molitvah so zadonell zvoki turobne »Vigtcd«, nakar sc jc imenom dobrovolj-cev poslovil od pokojnika Inženir Fedor Šlajmcr z besedami: »Stotlsoč dobre-voljcev, Junakov z Dobrudže, ruskih poljan in Kajmakčalana se poslavlja dane' od apostola vere v bodočnost In svobodo Jugoslovanskega naroda in mu prisega, da bo stalo toliko časa na straži, dokler ne bo popolnoma končano velike delo osvobojenja in dokler ne zašije solncc svobode tudi onim, ki še ječe po<< tujim Jarmom.« Imenom Sokolstva se j: poslovil od umrlega brata starosta JS? naglašujiič, da bo Sokolstvo zvesto širilo pokojnikove ideje med narod, do-kler sc tudi njemu ne uresničijo pesni-kovcr'besede: F.r.a se želja je nJemu spe! nila, v zemlji svobodni, da truplo leži,. Rezka vojaška salva je nato zndonela. Bil je to zadnji pozdrav narodne armade svojemu junaškemu članu. Slovaško »Citelfsivo v Ljubljaiiii: Včeraj popoldne je na svu.u turnor j io Jugoslaviji dospelo iz Zagreba > Ljubljano nad 40 učiteljev i.i učitelji iz Češkoslovaške. Na potovanje so .i' sicer podalo 57 učiteljev in učiteljic, a mnogo jih je radi silne vročine oboio-lo in ostalo na raznih krajih. Cožko slovaške gosto jo spremljal ves čas njihovega potovanja po Jugoslaviji še! kabineta ministrstva prosvete gosp Jovo Jovanovič. Gosti so prepotovali Vojvodino, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Hrvatsko in H> končno dospeli tudi k nam v Sloveiv-jo. Ljubljana jim jo priredila prav svečan sprojem. Na kolodvoru so sc zbrali zastopniki naših učiteljskih društe-iu mnogo drugega občinstva. Ko j« privozil ob 15. uri dolenjski vlak, jf ob živahnem vzklikanju godba jugoslovanskih železničarjev zasvirala dr; žavno himno. Ko so Slovaki izstopi1' iz vagonov, jih je najproj pozdravil zs stopnjk prosvetnega oddelka pokrajinsko upravo ravnatelj Bezjak, imeuoii' UJU njen predsednik ravnatelj Luka Jelene, v imenu Češke obce postajona-čelnik Ludvik in končno še ucitel; štrukelj. Za toplo pozdrave se je v daljšem govoru zahvalil Martin Orišek-ki je naglašal. da so slovaški učitelji navdušeni nad lepoto naše domovini m nad gostoljubnostjo našega naroda S poudarkom je tudi omenjal, da slovaško učiteljstvo deluje in da bo vselej delovalo na to. da se stvori velik" in močna Češkoslovaška, ki bo v bratskem sodelovanju z Jugoslavijo kc1 vsem svojim sovražnikom. Gosti so _9C s kolodvora napotili v «L'čite1jsko tiskarno«, kjer so se jim razdelile naše leposlovne knjige v spomin na Ljubljano. Od tu se jo učiteljstvo napotile v »Tivoli«, kjer so jim ljubljanski učitelji postregli z malo zakusko. Zvečer se je vršil na vrtu »Zvezde' banket, ld je bil zelo animiran. Po govoru višjega šolskega nadzornika t Gangla, Id je napil tudi predsednik11 Masaryku, je vojaška godba zalgr-d" himno, ki jih je vse obKnstvo poslušalo stoje. Govoril je tudi še v imen" slovaških učiteljev gosp. OrlSek in vet drugih učiteljev. Učiteljski pevski ibor .ie zajjel več, na^h narodt i jiesmi. traoga *fu*nt* Jfc 199 Otu 91. ****• Politični odmevi Fašizem brez mira a. Rtm, IT. julija. Volilna reforma ]e v glavnem odgla-jovana. Popolirl so po svoji stari navadi. U ie lastna klerikalnim strankam povsod pod solncom, skrili glavo v pesek, in Mussolini je zmagal. Seda) se v tbornicl pretresajo posamezni Členi novega volilnega reda. Hrup se Je polegel, kajti fašisti so spravili popolare pod klop ter so s tem zadali bridek udarec njihovi oportunlstičnl politiki Zato pa Ima g. Mussolini druge skrbi. Preglavice mu povzroča protlfašlstov sko gibanje na Jugu države, kjer raje proti nJemu organizacija «Soldino». Člani tega društva nosijo v spoznanje njihove politične opredeljenost! v gumbnlci takozvari »soldo«, novec od 5 ccntesl-mov. Proti fašizmu nastopalo radi absolutističnih metod, katerih se poslužuje. V političnem oziru mu zoperstavljajo program demokracije ln ustavnega vladanja, solidnega parlamentarizma, kar bi pomenilo političen kurz, v smeri blvSe-£a ministrskega predsednika Nlttija S cSoldlnom« se Je obširno bavil veliki fašistovski svet, kl se Je 12. t ni. sestal v petič. Na tem sestanku so so zbrali fašlstovskl komisarji lz cele Italije. Pred Jožill so poročila o politični situaciji v deželi in ugotovili, da Je fašizem že dokaj trden, da pa mu na jugu države preti resna opasnost. Iz tega razloga ie Mussolini v Neapell In sosedne kTaJe po slal posebno komisijo, kl mora preiskati! razmere In ugotoviti vzroke, radi kat,-rih se v ljudstvu pojavlja odpor proli j jašlstovskl ideji in njeni vladi. i ■„,, , v. . .. Imenovana konferenca vsefašistovsklh bilka IZ Življenja polkov- pest Na njegovo mesto so Musjollnfjev-d postavili poslanca Farlnacclja. b podobnih razlogov Je bil Izključen lz »tran ke poslanec Enrlco Ferri. Fašlstovskl absolutizem hudo gospodari. Veliki lašistovskl »vet Je končno Imenoval celo vrsto novih zaupnikov. Jugoslovane bo posebno zanimalo Imenovanje grofa prof. Olanlanda Passerinlia za zaupnika v Zadru. Tako ima failzom tudi tedaj, ko Je navidezno zavarovan pred zunanjimi sovražniki, opravka dovolj s svojimi lastnimi pristaši. Različne struje, kt se pojavljajo med njimi, vladi gotovo ne obetalo rožnato prihodnosti. Mussollnljov »Itnparo« leži na trnlu. No. —Odlikovanje generala Mltteftanaerja. General Mittelhauser, šof fraucoske vojaške misij« na Češkoslovaškem la šof genoTalnega štaba češkoslovaške armade praznuje dne 7. avgusta svojo 50-letntoo. Ob tej priliki bo vojaški dostojanstvenik za evoje zaslugo odlikovan s češkim redom Balega Orla* —Vdova Stambolijskega Je velika reva. Hotela se je po bolgarskem prevratu vrniti v domovino iz Mttnchena. kjor se je nahajala ln bolgarska vlada ji je to dovolila, kor je upala, da dobi od nje kake kompromitujoče podatke o Stam-bolijsketn. Ona pa ni hotela ničesar povedati o svojem možu in vlada jo je dala aretirati, kakor smo že poročali. Za- fm"j0 t ttugmu itfMtafial vodUetJI ' zemljedelaks stranke tn b mučijo na vsa načine, da H Izšlim od nje kake Izpovedi proti možu. Krvav režim je zavla dal aa Bolgarskem; vsi, kl ne stojijo na strani vlade, so preganjani kot divje zveri ln Ječo so napolnjene do zadnjega kotička. Tale rožiui so ne more dolgo dr. lati. ue* bel albatros, ta f« »edei na psOrio [8Mu; A B M trtfts ekftlt Ma kraj vode la vzmahava s perutmi, da »e'čaanl red. kl ga sicer povsod zahtevajo, dvigne. ' Prekucneš na v prahu, odpreš oči in ve« Kam nbežatl — ubežati namreč pred \ selo kihneš v solnce — v prelepi deželi beograjskim aolncem, pred beograjsko i malajski si, med »Mslajci« in »Malajka« vročino? j nii»,.. Zevajoča, hropeča In poteča s«, s od« i Nekoliko osupel si nad prahom, s ka« petimi srajcami pod vratovi, vrvi In se terim je vsa obal pokrita tako na debe« ziblje žo zjutraj množica po slavni beo« j lo, da bo ti ugreza v njera noga do glei« prm1 „„., -.-i.,.«.- ui-b. grajski kaldrml. Z naglimi koraki, za«; njev. A nič zato — treba sc privaditi na ifl^l.'»rotalo Plcl»i« 1 »°S"mi (beograjska Speci j alt«, deželo malajsko! Po stari kranjski šegi >h S morava proti a^rant tetftl> Beograjčanka po jo mahneš n.Jprvo v restavracijo n. ča. pričela sodna razprava pvotl aretiranim ministrom ta pristašem zemljoradniške stranke. Razprava »e vrši pred sofijskim BodlSčem broz vsakih stvarnih dokazov skoro Izključeno na podlagi denunciaolj. Dosodaj ee nahaja v kazenski preiskavi okoli 000 oseb, a v celi državi je aretiranih nad 10.000 ljudi. — Amnestija v Rusiji. Pred kratkim je na novo Izvoljeni odbor zveze sovjetskih republik Izdal amnestijo, s katero se odpušča kazen vsem onim obsojencem, ki so bili Slani protlsovjetske orga-nlzaoije »Bela Rusija*. — Strajkl diplomatov. »Daily Mali« poroča, da je kineško poslaništvo v Parizu izjavilo, da bodo tekom osmih dni vaa kinoškn poslaništva razen londonskega nehala delovati ako dotlej ne prispe nakazilo za izplačilo zaostalih plač poslaniškega oeobja. — Blagoslovljenje Italijanske flotUje na Lagn Magglore. Koncem prešlega meseca ao je v prisotnosti Italijanskih In švicarskih oblasti ter družine min. preds. Mussollnlja vršilo slovesno blagoslovljenje nove italijanske flotiije na jezeru Maggiore v SvicI. komisarjev Je zanimiva tudi vsled kon-stataclje, da štejejo fašlstovske vrste okolu en milijon inož. Razmerje vladajočih napram podrejenim Je torej 1 : 39. ln potsm sc fašisti še upajo trditi, da Je tijiliova vlada izraz ljudske volje! Sa) bi vendar boljše povedali ko bl dejali, da je ona pravi izraz zakonite šibkosti ualijanskega naroda! Mnogo prahu Je zadnji teden zbudila v javnosti Mussolinijeva odredba proti •afopisju. Italijanski tisk Je bil doslej -es svoboden. Cenzorjev svinčnik se Je malokdaj maščeval nad njim. Ako se je kdo nad tem ali onim listom hotel zne-stl, je kratkomalo najel druhal in uničil tiskarno in uredništvo lista z ognjem m podobnimi sredstvi. Vlada jc te vrste po vetja podpirala s tem, da je stala Indo-lentno ob strani. Mussolini je tudi na tem polju nastopil kot absolutistični reformator. Povezal ie tisk svoie dežele v verige iu tnu s ključavnico zaklenil usta. Odpor proti tem ukrepom se Je pojavil zlasti v boljšem časopisju, ki Je vedno skušalo ohraniti mirno kri In treznost pri presojanju dogodkov, kl oblikujejo polliično življenje Italije. Tako Je pod fašisti prišel na indeks celo milanski »Corcicre della Sera«, poleg «Secola» gotovo eden najresnejših italijanskih listov. »Corrie.rov« glavni urednik ie more) odstopiti in prepustiti svoje niesto drugemu možu, ki bo poslej namakal iiolčljivo pero svojega prednika v umazano vodo nevtralitete. Sploh nastopajo za vladno opozicijo fedai težki časi. Odstopivši vodja »Cor-rlera«, senator Albertini, Je moral vsled preganjanja od strani fašistov, zalege po begniti v Švico. Tudi socialistu Turattl-ju, in Amendoll, voditelju poslancev Nit-lljcve skupine, ki se za nobeno ceno noče vdati Mussoliniju, prede trda; Fašisti nadzirajo vsak njihov korak. Italijanska . plešejo po prahu — tam se na gugalnict ujčka mlad par, dokler objet ne tclebi v prah. — Dober tek, »kupatilo zdrav, lje» — prah bo aijajno ozdravil to neizmerno, okrepčila potrebno množico. Pa tudi ti, icnoba, pojdi žc enkrat v vodo — kaj bi po starem kranjskem običaju široko in oblastno samo sode; za mizo in sinno pili Polšdem si kabino in treščim v vodo. Sava Je motna in mlačna. Plavam na hrbtu... okrog mene vrlšč !n pobrcava* nje v »stroki« plavalstva Sc nevešči i Evinih hčera in sinov, teh ljubeznivih elementov, kl šo v vodi, ki je vemia, zdravjo samo, mislijo, da niso drugače zdravi, ako na ta ali oni način ne opo rirajo z ljubeznijo... okrog mene švigajoči čolni, in tam onostran vode, ono-stran Save... »kozi zlat pujčolan sijoča, solncu smehljajoča se panorama Beograda, tako ekBOtično lepa, ljubka in vabeča ln — ponosna ... Domače ognjišče Beograjsko pismo Beograd, sredi julija. človek je čudna stvar: nikoli ni zado« voljen. Pred dobrimi štirinajstimi dne« vi je še mrmral čez hlad, tožil o »zimi« in hrepenel po solncu — zdaj pa, ko je poletje tu, ko ima tako težko pričako« vano solnce v sijajni modrini neba tik nad glavo, zopet inrmra in tarna ter šteje dnevo in ure v želji po Jeseni, po zimi, po — hladu. Bog je žc vedel, za« kaj ni ustvaril človeka s pcrotml; z ne« prestanim frčanjem v širokih, nepre« glednih jatah po zraku, zdaj na jug, zdaj na sever, zdaj kdovekam, bi zme« šal še vetrove, tako da bi ne bilo v stvarstvu nobenega reda več — Prekuc« nll bi takorekoč svet na glavo. Samo za« radi tega ga Bog nI postavil v vrato ptic, ampak ga je ponižal v vrsto pla« zečih se polžev... Nedelja je, solnce sije — Beograd na griču kipi bel in čist s pestrostjo svojih tako raznovrstnih, visokih in nizkih, pravkar dograjenih in še nedograjenih stavb v zlato sinjino neba. Kakor ogro« Beljenje in barvanje slamnikov Ako hočeš ohraniti slamnik dolgo časa lep, se ga dotikaj samo s čistimi in suhimi rokami. Tudi Je treba slamnik, kakor čevlje, večkrat na dan obrisati s čisto krpo, da se ne nabira na nJem prah. Madeži na slamnikih ie narode navadno od znoja In prahu. Da odstraniš to madeže, uporabljaj milnico, amonllak, bencin, eter ali terpemtln. Ako čistiš slamnik z gorko milnico, pomakal vanjo krtačo in drgni ž njo po slamniku. Potem ga še oplakni v mlačni vodi in posuši na solncu, kjer nI prahu. Ali pa poma-kaj v amonljak, tcrpcntln, bencin ali eter krpico In odrgni ž nlo slamnik. Na ta način odstraniš prah In nesnago. Ko Je slamnik suh, ga zlikaj preko vlažno krpe z ltkalnlkom, kl ne sme biti zelo vroč. Ponmieneie slamnike beli na sledeči način: Raztopi 20 gramov natrium bl-sulfkla v toliko vode, kolikor je potrebuje«, da bo slamnik povsem moker. V tej raztopini namakaj očiščen slamnik 2 — 3 ure, potem ga vtakni za dobro uro v solno kislino (12 — 15 gramov na 2 — 3 litre vode). Ako slamnik še nI dovoli bd, ga pusti dalje časa v solni raztopini. Nato ga IzplaknI v mlačni vodi, posuši na solncu ln še nekoliko vlažnega zlikaj. Barvaste slamnike prenoviš lahko na cencn način. V trgovinah za barve dobiš črn, moder, rdeč, rlav ali tudi brezbarven lak. Izprašl slamnik s suho krtačo, potam Jo pomaka) v bencin ali lin špirit ter skrtači ž nlo slamnik. Naposled namaži slamnik s pomočjo čopiča z isto barvnim lakom. Lak narediš sama takole: 125 gramov kolofonije, 75 gramov šelaka, 8 gramov beneškega terpentina ln 300 gramov špirita. Kolofonljo in še-lak stolči ln zavcžl v krpico organtlna (tula), ki jo obesi v steklenico s šlro- Leim časi r:-:,!:• Vilibalda Vesela lirično navdahnjenemu stricu. (Prevod.) Pomlad. I.TBgi, presrčno ljubljeni stric! j Pomlad prihaja! Vsenaokoli poga- j njajo rože in se prebujajo ptiči. Ah in ludi moje srce bi brstelo z rožami in pelo s ptiči, če bi vedelo, odkod naj vzame denar za stanarino. Ljubi stric! Kako očarujoče vpliva budeča se na-I ura na dušo! Ko sem šel včeraj opoldan iz gostilne in je vstajalo solnce iz blestečega morja, veliko in dostojanstveno in mogočno, je obsijalo zadnje romantično cape mojega zimskega plašča. Ko ga je prodrlo s svojo magično močjo, me je prevzelo tako hrepenenje po novem površniku, da bi najraj-so glasno zavpit. O, če bi vedel, ljubi stric, kako veličastno čuvstvo me prevzame, ako pomislim na dekle, ki ie šlo ob moji strani skozi cvetoči gaj in ki bi se zadovoljilo s čašo piva, s pečenko in prikuho! O, če bi vedel, bi me razumel! Ko sem to dekle včeraj spremljal domov po belopeščenih stenah Tivolija, so bile njene oči svetle, kakor da se kopa v njih sam jasen azur. Nenadoma pa me je objelo tako čtivstvo, taka zamišlienost. se me jo polotila, kakor da zrem v svojo najtemnejše globine. Vse posvetne želie so me minile in želel sem si samo enega para čevljev. Preljubi, najdražji strici Vem, da me razumeš! Vedno si imel odprto srce za novorojeno lepoto pomlajene nature. i Tudi to pot ga ne boš zaprl, če lahko ' povečaš te čudeže naiave s tisoč dinarji svojemu iskreno Te ljubečemu ! nečaku V i 1 i b a 1 d u. Poletje. Najboljši, najdražji stric! Ž vsakim dnem je lepši svet, jaz pa ne vem, kako da bo« . . . Ne vem, čemu mi pridejo na misel ti stihi vedno, kadar me vpraša gospodinja, kdaj bom vendar plačal najemnino. »Poglejte, gospa Mlinarjeva!« vzkliknem, »kako čarobno žvrgole skrjanč-ki in kako blestijo pisane rože! Ali še ne občutite neskončnega čudesa priro-de? A ona mi odvrne vsa besna: »Vas bom že prijela, da boste občutili!« Taki so ljudje. Skoro nič jim ni v srcih ukoreninjena lepota zemlje. Tako se n. pr ukvarjam že dlje s krojačem, da bi mu vzbudil v srcu misel za poezijo mesečne noči in dihanje vsemir-ja. O kak napor je to in še to zaman! Na noben način noče pričeti z delom obleke broz predplačila Šele danes, ko sem mu v svoji drznosti rekel, da sc v skril,inost.i lahko obrne nate. ie obr- nil svojo duSo k idealom in pričel t delom. Kako bi ti rekel, ljubi stric, kako hlepi moja duša po lepoti! Cesto mi je ob tem tako vroče, da mi je nemogoče vztrajati brez osmih polliterčkov. Toda prepričan sem, da Tvoja, ravnotako po lepoti hlepeča duša moji pomore, ker drugače lahko umre. Zato pričakujem, da mi pomoreš - kako vsoto! Do blaznosti te obožuje Tvoj nečak Vilibald. Jesen. Jesen je timbol propada. Rože ve-nejo, listi odpadajo in tudi moja obleka in moji čevlji propadajo. Po cele ure sedim pri oknu in strmim v splošno umiranje in mislim nate, preljublje-ni stric! Ali eksistira (če simbolično govorim) še otožuejši pogled kakor je ta, pogled na par raztrganih hlač, mo-gOiie celo na hlače športne obleke, od katero pa Je telovnik z jopičem zastavljen? Tako Je z vso prirodo. Kamor se oiroš umiranje. In kako dobro dč srcu, če se spomni, da bije daei mogoče v stokilometrskih daljavah, srce, ki st čustvujo s človekom in deli z njim žalost in veselje! Vem, preljubljeni stric, da me boš tudi topot razumel? j Zato sklenem pismo s prošnjo, da bo to razumevanje tudi res Izdatno za Tvojega do smrti zvestega nečaka Vilibalda, Zima. Plemeniti ljubljeni strici Zima je prišla . . . Šipe zve.::.- ujo, tramovi pokajo in moja gospodinja izgublja zobe. Tako grozno je, če jo človek sam na tem mrtvem, izumrlem svetu. In čo poleg tega še zmrzuje. Kolikokrat si šepečem: »O, čo bl bil v Indiji ali v Braziliji, kjer žari južno solnce, kjer ne rabi človek pomladnega hrepenenja, zimske suknje in pre-tnoga.« Toda ko se prebudim iz sna, opazim razočaran, da nisem ne v Braziliji, ne v Indiji, ampak na surovem severu, kjer trepeče srce ob pomanjkanju premoga. Ah, kolikokrat si želim, da bi zdrčal po globokem ledu in da bi govoril z zvezdami o minljivosti vsega zemskega — in glej! Nikoli ne bo zrlo maje oko razrešitvo skrivnostne uganke, nikoli — dokler bom brez drsnik Kaj ne, ljubi stric, da se Ti trga srce, ko gledaš, kako je vso idealno na svetu prepleteno z materijelnim. — Potolaži se, ljubi strici Pričakujem od Tebe, da se kmalu odzoveš in Te srčno pozdravljam. Tvoj zvesti nečak Vilibald. • !'. Ker so pristojbine za 1000 ali 2ytl0 dinarjev enako, prosim Te, pošlji ' takoj 2000 dinar je vi klm grlom, kier |e špirit !n terpentlr,, tako da se kolofonlja in šelak namakat v špiritu, a se ne dotikata dna stekle nlce. Za barvo doda) še 15 — 25 gramov anllinske barve, črne, modre, ali kakoršne potrebuješ. Slamnik, kl ga ho češ lakirati, mora biti popolnoma suh Llnoloj. Da ostanejo preproge iz li-noloja svetlo ln čiste, Jih umlj vsakib 14 dni a tekočino lz pol mleka in po! vode. Približno štirikrat na leto pa odrgni llnolej z redko raztopino voska In terpentinoveg« špirita. Že obrabljene preproge lz linoleja odrgni a aledečo zmesjo: 1 del palmovega olja, 18 delov paraiina, ki ga raztopi in potem odstr« ni od štedilnika; tomu primešaj te 4 delo petroloja. Mu!,c, prenašalka nalezljivih bolezni. Razna raziskavanja so dognala, dn muhe ln druge žuželke v prav obiln meri raznašajo nalezljive bolezni. Zlasti nogo muho so tako ustvarjene, da se jih primejo ona mala, prostemu očesu nevidna telcsca, ki povzročajo nalezljiv, bolezni, to so bacili. Saj sami vidim«-da muho vso oblezejo, zato so tudi gla\ no prenašalke logarja, jetike, škrlaticc davice in drugih hudih ter snutnonc varnih bolezni. Zato uničujmo muhe, ki tudi sicer vse onečedijo, preganjajnn-jih in pazimo, da ne pridejo do našib živil. Vso one jedi, ki jih priucsomo trga, pred uživanjem dobro operimo in osnažimol Električni liknlnik je prava dobrota v hiši. Da ga razgrejemo, potrebujemo mnogo električnega toka, ki pa jc-danes silno drag. Vendar pa lahko iz-hajaš samo z dolom toga toka, ako postopaš na sledeči način: Ko jo clcktriC ni likalnik dovolj vroč, iztekni iztikule in likaj tako kakih deset minut dalje. Kakor hitro opaziš, da se začne likalni!, ohlajati, napravi Iznova električno zve zo, a ko ic likalnil; razgret, zopet iz puli iztikalo za novih 8—10 minut. Li kaj pa neprestano dalje. Ob takem pe-stopanju si prihraniš mnogokrat po 10 minut toka. Pokušaj! Potrebno je, da kuharic," vsako jod pokusi, preden jo nese na mi zo. Marsikaj je možno s par zrni soii s par kapljami maščobe, začimbe, malo prežganiem ali tekočine prav izda! no popraviti in izboljšati. Vendar pa i pokušanje jedi z žlico, ki jo vržemo r1 tem zopet nazaj v jed, jako grda navada. Ce si pokuslla kaj, pomij žlico, ni kdar pa jo ne smeš deti nazaj v dotii no jed. Takisto grda navada jc, ak" ljudje pijejo vodo iz korca in meeej: potem ostalo vodo in koroc zopet nazaj v škaf. Korcc je le za zajemanje Za svojo porabo naj ima vsakdo svoi-čašo. dobro izvožbana pri izdelovanju stavbenih proračunov in oh ra T a no v, sc Išča za takojšen nastop pri večjen stavbenem podjetju pod šifro „Strc-kovnjak". Pri Aloma Companv, anonfni družbi, Ljubljana, KoDgrcsni trg 3, izve tudi naslov. 393 i Gospodarstvo Polom Jadranske banke v Trstu (lz pravniških krogov.) Žalostna poročila o usodi »Jadranske banke« v Trstu ne. vznemirjajo samo prizadetih delničarjev, ampak vso go« spodarsko javnost. Gre za občutek pravne varnosti, ne samo za neposredno | izgubo. Način, len kor so hoče i::vesti _ pod imenom »nacionalizacijo, razlasti« tev starih delničarjev, more omajati za« upanje najširših krogov v delniško orga« nizacijo sploh. Nočem se haviti na tem mestu s političnim ozadjem sramotno afere, tudi ne z gospodarskimi posledl« cami. Samo par besed a pravne stra. ni. V slučaju izjiub je po čl. 248. avstrlj« ckega trgovinskega zakona, kl velja ie vedno tudi v Trstu, '.mogoča redukcija glavnice, ki se dene obliko »delnega povračila glavnice«. To' povračilo ee sc« veda ne izvrši efektivna, ampak dekla« rativno z odpisom glavnice. Zakon go« vori le o delnem povračilu. Njegova iutencija je, omogočiti ravnovesje bilan« ce, v slučaju izgub, z nadaljevanjem obrata. O odpisanju celokupne delniške glavnice ni sledu v trgovskem zakonu. Tak slučaj je pač izključen po vsem smislu delniškega prava. Le v slučaju konkurza, če ne zadoščajo aktiva, propade delniška giavnica. Drugače je to pač nemogoče. .Možno jc torej le, da »e glavnica il e 1 n o odpiše. Možno je, da ae delnice dolgo let nc obrestujejo. Možno jc, da se poleg prvotne delniške glavnice izdajo prioritetno delnico. A celotcn odpis prvotnih delnic je nemo« goč. Tak odpis v resnici pomeni ali Ilkvl« dacijo v navidezni obliki, v koji se vse imetje odstopa novim delničarjem, sta« ri pa izginejo, ali pa uvedbo doplačil (Nachschusspflicht). Ne enega ne dru« gega naše delniško pravo ne pozna. Sklep, da so vsa glavnica odpiše, no« ♦e delnlcc pa plasirajo drugam, če jih stari ne optirajo z vplačilom nomlnale 200 lir, je v resnici nekakšna »Nach« schusspfllcht«. Ce nc doplačaš, si izgu« bil še poslednjo delničarsko pravico opcijc. Taka izvedba je pravno nemo« goč«. čuditi se je torej, da se je uprava ^Jadranske banko odločila za ta način odprave starih delničarjev. Pred sodnljo stvar pač ne more držatL Naknadna obljuba ljubljanske odn. beograjske Jadranske banke, da pokloni starim delničarjem eno svojo delnico za po eno Izgubljeno, na stvari ne more nič spremeniti. Kajti vseeno naj i z g i« ue delničarska pravica pri »Jadranski banki« v Trstu. In to je glavno. Delni« Sarska pravica jo v slučaju izgub lahko zmanjšana aH latentna, a os to j a ti mora nadalje. Nihče, in niti eno« glasen sklep občnega zbora je ne more spraviti iz svet«. Dr. J. vinom. Vinska trgatev se ne obeta rav« no ugodna. Radi neugodne;;! vremena sta mnogo trpeli Burgund in Champag« ne. Trgatev bo letos pozna ln kvantita« tivno slabša od lanske. Tržna poročala Novosnrfska blagovna borza (20. in.) Pšenica; baška, 77 — 78 kg, 3 vagona 412.5; baška nova, 78 — 79 kg, 13 vagonov 375 — 36?.5; baSka nova, 100 odst. kasa, 10 vagonov 355. Ječmen: baškl, 64 — 65 kg, 4.5 vagona 295 — 300; srbljattski, pariteta Beograd, ponudba 270. Oves: baškl, ponudba 315. Turščica: baška, 5 vagonov 300; baška, 4 odst. defektna, bonlllkacijskl, 2 vagona 300; banatskl, defektna, 2 vagona 240 — 250. Moka: baška «0», 2 vagona 650; «2», 1 vagon 595; «5», ponudba 590; «6», 2 vagona 475; «7», ponudba 416; «0» dvogubo sipka, ponudba 660. Otrobi: baSkl (juta) 1 vagon 155. Tendenca nestalna. Beograjska blagovna borza (20. t. m.) radi pomanjkanja Interesa ul poslovala. Budim pcštnnskl žitni trs (19- tn-) Cene v tisočih mK; Pšenica s Potisja I. 42.5 — 43, II. 42 — 42.5, rž 29 — 30, Icčmen 27 — 28, oves 43.5 — 44, turščica 35 — 36.5, otrobi 19.5 — 20. Budimpešt;mskl živinski trs ('9. t. m.). Goveja živina: Dogon 6650 glav. Tendenca čvrsta. Cene za kg žive teže v mK; voli I. 1400 — 1600 (ekstremno 1800 — 2300), II. 1100 — 1300, lil. 850 — 1050, krave 1400 — 1600 (ekstremno 1700 — 1900), drobne živina 630 — 800, mlada živina 900 — 1200. Svinje: Dogon 800 komadov. Tendenca nestalna. Cene za kg žive teže v mK: lahke 3100 — 3500, zrcdnle 3200 — 3270, težke 3200 — 3575. Položaj na vinskem trgu Cene na naših vinskih tržiščih so nekaj čvrstejše, zlasti po onih pokraji« nah, kjer je prejšnje slabo vreme iz« glede na vinsko trgatev poslabšalo. V Banatu so cene nizke, ker so še ogrom« ne količine (po časopisnih vesteh okrog •100.000 hI) nerazpečane. Razen v Dal. maciji je tudi v drugih pokrajinah še precej nerazpečanih zalog. Dalmatinske .»loge so že neznatne; zato je tudi po« nudba slaba. Kakor poročajo lz raznih krajev, je toplo vreme zelo ugodno upli« valo na vinograde in se trta dobro raz« sija. iz Banata poroča neka vest, da bi bil potreben že dež. Tožbe o slabih iz« gledih vinske trgatve v Sloveniji so ra« tli toplega vremena potihnile. Povprečno cene zadnjih dni so bile: hrvatska seljaška vina 3 Din, 7 do 8 od« stotna 2.25—2.50 Din, 8 do 9 odstotna do 3.50 Din, vršaška vina po 1.50 Din za liter, dalmatinska bela vina 55 Din po stopinji postavno obala Bakar. Na Madžarskem še vedno tožijo o slabem razpečavanju vina, dasi sta domači konzum, kakor izvoz nekoliko oživela. Slaba vina so tržijo po 140—160 = Razdeljevanje prostorov na ljubljanskem velikem sejmu so prične prihodnji teden. Zamudniki prijavnega roko. ki se zaključi dne 24. julija »e bodo uvrstili po možnosti razpoložljivega mesta v skupni oddelek no gledo na stroko. Vsi, ki so se do»odaj prijavili, bodo porazdeljeni [x> velikih skupinah. Poleg toga je veloscjinskl urad letos organiziral »Posredovalni oddolek za kupčijo., ki bo za dobr« uspehe razstavljalccv ln kupcev velike važnosti. Vsi paviljoni eo so pouovno letos prekrili, da t« v slučaju (lelja ne bo bati« da bi voda pritekala v paviljon«. = Trgovskim agenturam in komisijskim trgovinam v okraju trgovske ln obrtniška zbornica v Ljubljani Trgovska ln obrtniška zbornica v Ljubljani vabi s tem vso tvrdko Bpredaj navedeno stroke, da jI blagovolijo javiti prodineto, s katerim se bavijo najkasneje do dne 25. Julija 1928. To podatko potrebuje zbornloa za svoj seznam lmportnih In eksportnih tvrdlc v okraju trgovske ln obrtniške zbornico v Ljubljani, ki ga bo izdala žs za letošnji ITI. ljubljanski veliki sejem in v katerem nameravajo uvrstiti tudi trgovske agenture in komisijske trgovino z navedbo njih obratnega predmeta. = Prva seja laškega upravnega sveta Jadransko bank« v Tretu se vrši danes, Za prod sodnika bo izvoljen Henator dr. Pitacoo, za pooblaščenca upravnega svata pri ravnatelju pa dr. MoTdo. — Trgovinski stiki g Švico. Ponovno se Je pripetilo, da so jugosloveuskl trgovci stopili v poslovno stike s švicarskimi trgovci, o katerih se je pozneje pokazalo, da niso reolno in solidne osebe in so zbog tega Imeli naši trgovci znatne gmotne škode. Gre tu navadno za nesolidno elemente, netrgovco, ki se spuščajo v špekulacijo in no zaslužijo, da se z njimi navežejo poslovni stiki. Da se zavarujejo naša tvrdke pred takimi elementi, kakor tudi da se ohrani prestiž solidnih švicarskih tvrdk, pro-si švicarski konzulat v Zagrebu, da oo vsaka tvrdka, ki hoče stopiti v trgovinske etike z nepoznano švicarsko tvrdko, prej informira pri konzulatu o zanesljivosti švicarske tvrdke. Švicarski konzulat v Zagrebu ima seznam vseh protokoliranih to« v Vojvoarm v izobilju žita m siad-korne pese. Kakor se sedaj računa se bo moglo Izvoziti okrog 80.000 vagonov lita in 85.000 vagonov sladkorno peso. V svrho čim boljšega Izvoza se je Bubo-tlška železniška direkcija obrnila na prometno ministrstvo, da ji za časa trajanja izvoza stavi dnevno na razpolago 70 lokomotiv ter 600 zaprtih in 700 odprtih vagonov. = Težkočo Balkanske banke v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da Je v svrho preiskavo dospel v Zagrob ravnatelj Narodno banke dr. D. Novakovič, ki Be obenem z zastopniki zagrebških bank trudi. da se ugotovi pravo stanje Balkansko banke, ki jo zaprla svoje šalterje. Sodišče jo Izdalo edikt o prisilni poravnavi. Za upravitelja je imenovan dr. Srd-jan Budisavljovič. == Izjava upravnega odbora Balkanske banke. Zagrebška »Rijcč. prinaša nastop no objavo: Gledo na časopisno vesti. da člani upravnega odbora Balkanske banko odklanjajo provzom jamstva za izvr-šenja bankinih obveznosti izjavljajo v Zagrebu prisotni člani upravnoga odbora, da bo voljni prevzeti solidarno jamstvo za izvršenjo obveznosti banko, star Ijcnili v nagodbenotu predlogu, izročenem sodnemu stolu v Zagrebu, ter da bo istočasno pozvali tudi odsotne Slano, da 6e temu priključijo. = Mariborska tiskarna d. d. je imela nedavno občni zbor delničarjev. Kakor jo razvidno Iz računskega zaključka, jo znašal čisti dobiček podjetja v letu 1022 218.889.03 K, ki se razdeli na ta način, da se izplača šestodstotna dividenda, predpisane tantieme ravnateljstvu, uprav nemu Bvetu iu nadzorstvu, ostanok 29.718.77 K pa bo prenese na novi račun. upravni svet in nadzorstvo so bili zopet izvoljeni vsi dosodanjl članL 8klenje. no ja bilo tudi povišanje dolulške glavnice za 1 milijon kron. Prodaja ladje. Pri oddelku za mornarico v Z«munu se bo vršila dne 28. Julija 1928 ob 11, uri ustna ofertalna licitacija za prodajo ladjo »Vulkan«. Natančnejši podatki glede licitacije so pri trgovski in obrtniški zbornipi v Ljubljani interesentom na vpogled. s= «MeJ«», Ust za poljoprlvrcdu. indu-striju 1 trgovinu 6t. 12 ima nastopno vsebino: A. Hribar: Srpski seljak. — St, Ozanlč: Roine križanice američko lozc. Inž. Milan Grkovič: Smjornico naše privredno politike. — Josip Bukša: Argentinsko polje i Suma. — Biljcške. — Razne vijeetL — Književnost. — List priporočamo. Za celo teto stane 60 Din. Uredništvo to uprava: Zagreb, Jurišiče-va ulica 16. = Predllska železnica. Iz Trsta poročajo: Deputacija tržaških, goriških in vi demskih Interesentov ee je pod vodstvom tržaškega župana dr. Pitacca podala k ministrskemu predsedniku Mussoliniju. da posreduje v zadevi gradnjo predilske železnice. Mussolini Je obljubil, da so bo zadeva' čim prej rešila. Za začetna dela jo že dovoljen kredit 60,000.000 lir. = Razstava Zveze čeških mest Opozarjamo na razstavo Zveze češ. mest, ki se priredi v okvirju letošnj. praškega jesenskega velikega sejma ln ob priliki kon gresa čeških mest v dneh od 2. do 9. Bep tembra v paviljonu »G« na razstavišču v Krni. Obori v Pragi. Na razstavi si interesenti lahko oglodajo najmodernejše izdelke mestne tehnične upravo, zlasti kar se tiče čiščenja ulic, kakor avtomobilske stroje za odvažanje odpadkov pri ospodlnjstvu, stroje za čiščenje mlak, dalje pogrebno in desinfekcijskc vozove, ambuilance za ranjence, prometna sredstva, omnibua. avtobuse, avtomobilne vo zove za prevoz pohištva, rešilne postajo itd., kanalizacijsko delo, električne že-loznice, električne Instalacije, požarne strojo, hodnike, hišna in ulična vzdigala, lovilce strešne opeke itd. Češkoslovaška Industrija je v teh strokah v teiu zadnjih dveh let znatno napredovala, tor proizvaja najmodernejše naprave to vrste — Gozdovi v Češkoslovaški merijo po poročilu češkoslovaškega statističnega urada 4.6G2.790 ha; od tega odpade 2,20-1.000 ha na SlovaSko in Podkarpat-sko Rusijo. = Češkoslovaško Investicijsko posojilo. Kakor poroča »Oeeke Slovo«, se novo investicijsko posojilo v znesku 1.6 milijardo Kč, za katerega prevzem se je angleški finančnik Forrest izjavil pripravljen, no bo realiziralo, ker dobi Češkoslovaška domačo posojilo po ugodnejših pogojih. = S sladkornega trga v Trstu. Iz Trsta poročajo: Cene eo zadnje dni oslabele. Promet se jo gibal v ozkih mejah. Ceno prošlega tedna tovornine prosto Trst za 1000 kg: kristalni sladkor, promptno In juli Lst. 30 do 80.15, sladkor v kockah, promptno in juli Lst. 80 do 82. = Padec žitnih ccn v MadžarskL Iz Budiinpežtc poročajo, da so zaradi dobrih uspehov žetve, ctue žitu znatno padle. Cena pSonici jo padla tekom dveh dni za 5000 m. kron pri ij. = Produkcija sladkorja v Rumuniji. V Rumuniji je letos posejano okrog 81 tisoč oralov zemljo B sladkorno peso in je pričakovati pridelka 75.000 vagonov sladkorno pese, kar bi dalo 8500 vagonov sladkorja. To bi za domači konzum zadostovalo. Povišanje obrestne mere v Švici. Iz Berna poročajo, da je Švicarska narodna banka povišala diskont od 3 ua 4 odst. in lombarduo obrestno moro od 4 na 5 odst. Ta ukrep se je že dolgo časa obetal zaradi nazadovanja švicarsko valuto. Švica sicer nima pravo inflacije, vendar jo njen obtok bankovcev presegel 900 milijonov frankov in kritje bankovcev znaša preko 50 odst-. V zadnjem Času jo švicarski kapital zelo uhajal v inozemstvo ln različnim tujim podjetjem so so dovolili večji krediti. To j« v največji meri povzročilo poslabšanje valute. S povišanjem obrestne mero naj se ravno zavro odtok kapitala v inozemstvo. = švicarski frank ln gospodarsko stanje v Švici Iz Berna poročajo: ProjSnjoga nazadovanja švicarskega franka, kl pa se je zadnje dni zopet popravil ni zakrivilo slabo gospodarsko stanjo v državi. Industrijska kriza Be je zadnje ino-soco znatno omilila in število brezposelnih Be je znižalo na okrog 10.000 oseb. Le industrije luksuznih predmetov so Dofljo ia z veBSTml talkočamt T?tu, železnice so svoj visefil dolg poram«], in poslujejo zopet aktivno. Tudi zve®-' proračun bo po obstoječih izgledih prijel prihodnje leto v ravnovesje. Nazadova nje šviearskoga franka je Izviralo v glav nom iz tega, ker Je bila obre&tua meis v Švici prenizka in je zato vha-jal denu iz Švice. Zlasti veliki zneski so se palt-žili v Inozemskih vrednostnih papirji!, Da skuša vhajanje kapitala omejiti j., zadnje dni Svlca povišala menično obrestno mero. = Zlati carinski nadavek v NemSij; znaša od 26. do vključno 81. julija vsn to 4,189.900 odst. = Porast Indeksa v Nemčiji. Nemška državna Indoksna številka za življenskc potrebščine je narasla od Brede prošlo?a tedna do 10. t. m. na 28.892, za 84.3 >/t = Obtok bankovcev v Franciji so j« po izkazu 12. Julija zmanjšal za vsoto 201,891.000 ra 87.,100,060.000 frankov. — Svetovna borba za petrolej. Berlinski «Achtuhrblatt» poroča, d-a je bi! Stinncs nekaj dni v Koponbagnu. Čeprav ni dajal nikaldh razgovorov in sa v trdovratno branil govoriti o s ."rili svoj« ga potovanja, se vendar trdi, da je nj, gova pot v Kopenhagen v zvezi z veli ko petrolejsko vojno, kl sa vrši me kupil ogromne količine olja v Aar-busu io prišel tako v boj z dansko ama-riškim koncernom olja. Najstarejša slovenska SlSinlMM PiSMMlfS lusa Britij, Biinajslia gesta 10 se prljjaroSa. Iisršlli« toSns. ccss mm? Proda se salonska oprava (temnordeči baršun), obstoječa lz divana ii štirih foteljev. Naslov po»a uprava . 892* ift&dj v mali in veliki množini Itupuje skozi celo leto v trgovini usnj« D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijaiia ul. 9, Preselitev trgovine Naznanjamo vljudno, da preselimo svojo ■ u H n s 25. ]H»iem 1.1. od Cankarjevega nabrežja Si. 1 v svolo lastno hišo .iK, boljša vina z veleposestev po 170 i švicarskih tvrdk in more tudi v najkraj-do 200 mK ln lansko sladko vino po i 5era 5asll dobiti vse podrobno Informacije ■)20—780 mK za liter. Nerazpečane za« loge sc cenijo Se na okrog 2 milijona hI. Ako razpečavanje nc bo bolje, bo le« los občutno pomanjkanje sodov. V Avstriji je vinska kupčija oži« vela, ali je uvoz madžarskih vin radi naraščajočih cen vedno manjši. Tudi italijanska vina se ne uvažajo, ker jih niso vajeni. Upanje Italije, tla bo trgo« ".inska pogodba med Avstrijo in Itall« jo povečala uvoz italijanskih vin v Av« serijo, sc je izjalovilo. Italijanski vinski trgovci se mnogo prizadevajo vzbuditi na dunajskem trgu zanimanje za svoja vina, vendar še doslej ni prišlo do več« jih kupčijskih zaključkov. Cene na de« belo: 10.5 odstotna vina 8500-9000 aK, stara 11 odstotna 9000—10.000 aK, no« va poboljšana 11 odstotna 7200—7500 nK za liter. V Italiji miren promet in lc v nc« katerih pokrajinah sc jc vinska kupčija izboljšala. Akcija za izvoz vina v Jugo« slavijo, predvsem iz Julijske Krajine, ne do dovcdla do uspeha, ker Ju« kjer bomo trgovino snatsrso razširila. Prosimo sodobno za nadaljnjo naklonjenost ter zagotovimo cenj. odjemalcem najboljšo postrežbo. Breznik & Fritssh trgovina z železni«©. Z odličnim spojtosanjem 3931 ena in pri Išče B6 a 38ff v računstvu izurjena, s trgovskim tečajem in ako mogočo z večletno praks-' v špeceriji ali galanteriji itd. Glavna as&t-loga fsotoalca v Kranju. o vsaki švicarski tvrdki. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: »Avilp«, izdelovalnica perila in konfekcije, d. z o. z. v LJubljani; »Deska«, gozdna industrijska d. d. v Ljubljani; Gradbeno podjetje inž. Du-kič in dr. v Ljubljani; Jože Mihelič in drug, stavbno in galanterijsko kleparstvo in vodovodna instalacija v LJubljani; Ing. Pavlin i dr., premogokopna družba 7, o. z. v Ljubljani; »Tekstila«, d. z o. z. (nakup in p,odaja pred vsorn volnonih tekstilnih izdelkov) na ZffO&i na Goronj-sketn. Izbrisala se jo 'irina Fran Mulec & drug, tvornica kuvert v Ljubljani. = V zadružni register se je vpisala Čevljama v Radovljici, r. z. z o. z. Ir brisali sta so Zadružna centrala v Ljubljani in Konzutnno društvo v Toplicah pri Novem mestu. — Izgledi žetve tobaka v naši državi. Po podatkih poljedelskega ministrstva je lelos posejano s tobakom v naši državi lfi.128 ha zemljišča, na katerem ee t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-da ie naš prelju.bJ.jeni oče, oz. stari o6e, brat, stric in tast. gospod gosIavUa^ama" nc'"morc "nikamor s svi). ■ pričakajo 150.000 q pridelka. Od te ko-jimi vini. Izgledi vinske trgatve v Italiji Hčlnn bi so moglo po odbitku za domačo so dobri Cene so sc nekaj znižale, I potrebo izvoziti 50.000 <]. vendar je podoba, da bodo za fina vina | = Obilica žita In sladkorne pese v zopet poskočile. ! Vojvodini, h Subptice poroča V Franciii naraščalo cene starim liisti: Po . Iz iloblidiiln Jutam ji i»fo'nrneiiali ho lc- cem, jposostniJs: in fei^rši deželni poslaneo ItdL. po dolgi mučni bolezni danes ob 9. uri dopoldne v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Sprevod se vrši iz hiiie žalosti do farne cerkve na Vrhniki v nedeljo ob 3. uri popoldne, na kar se pokojnik prepelje z vozom v Logatec, kjer se vrši pogreb okrog 5. ure. NA VRHNIKI, dne 20. julija 1923. 893» Žolnjoče rodbine: Brisa, Eurpr, Šetinc, Sajovlc. y p. Cehov* Ob dežcvfu Velike deževne kaplje so tolkle ob motna okna. Bil |o to dež, ki sa letovl-gfiarll tako sovražijo, de?, ki navadno prav dolgo pada, ako le začel; pada tedne In tedne, dokler se ga zmrzujočl leto-viSčar ne privadi In zapade v popolno brezČutiiost. Bilo jo mrzlo tn močna, neprijetna vlaga Je polnila ozračje. Tašča zapriseženega državnega pravdnlkn Kva-gina ln njegova žena Nadežda fillpovna tta sedeli, odeti v dežne plašče In rute y jedilnici pri mizi, kjer sta opoldne ko-ifll. Na obrazu starlce Je žarela zado-jioljnost, da Je bila, hvala bogu, sita In dobro oblečena In zdrava, da le otnnži-ta svojo edinioo z vrlim možem In Je sedaj lahko mirne vesti Igrala svojo pasl-janso; njena hči, srednjevcllka, polna hlondinka, stara kakih 20 let, krotkega, hledlkastega obraza, le naslonila komolce na mizo in Je čitala knjigo; sodeč po Izrazu njenih oči pa nI toliko čitala, tem več se udajala latnim mislim, ki niso stale v knjigi. Obe sta molčali, čul se Je le šum dežja in lz kuhinje zategnjeno Kjehanje kuharice. Kvašlna samega nI bilo doma. Ob de-levnlh dneh se nI vozil na letovišče, lemveč je ostajal v mestu; vlažno vreme na deželi je neugodno vplivalo na njegovo prehlajcnje tn ga je oviralo pri delu, Menil Je, da pogled na sivo nebo in po oknu polzeče deževne kapljice Jemlje človeku duševno gibčnost in mu vzbuja melanholijo. V mestu pa, kjer Je več udobnosti, sc deževno vreme komaj opa-IL Po dveh Igrah je starlca zmetala karte na kup in pogledala svojo hčer. »Vrgla miti karte, ali bo Jutri lepo ifremo in pride k meni naš Aleksel Stc-panič,» Je dejala, »2c peti dan jc, kar (a nI bilo tu,.. Tako vreme |e prava božja kazen.« Nadežda Fillpovna je ošlnlla mater s trudnim pogledom, vstala ln se Jela še-Utl po sohL »Včeraj se je barometer dvignil., Jc fekla razmišljeno. »Danes pa zopet pada, kakor čujein.» Starica je razpoložila karte v tri dol-te vrste tn majala z glavo. »Ali hrepeniš po njem?« Je z dolgim potfem vpraSrau »voh hčer. »Gotovol« •To se tt vidi. Kako na| M tudi ne hrepenela po n)em? Saj je žo peti dan, kar ga nI bilo tu. Preje v innju, ga nI bilo k nam kvečjemu po dva ali tri dneve; sedaj pa Je že peti dan odkar ga nismo videli; to nI malenkosti Nisem njegova žena, vendar postajam nestrpna. Ko so ml včeraj povedali, da se barometer dviga, sem dala zanj, za Alckseja Ste-panlča, zaklat! mladih piščancev In očistit! karase. Te lina rad. Tvoj rajln oče ilb nI mogel videti; on Jih Ima pa rad. Vedno lih lž s slast|o.» »Tako se ml smilil* je odvrnila hči. »Tu živiva žalostno, mama, on pa tamkaj še bolj žalostno.« »Pa kako! Ves ljubi dolgi dnn na sodiščih, ponoči pa sam samcat v praznem stanovanju!« »In kar je najstrašneje, mmna, on Je tam sam, brez postrežbe; nihče mu re pospravlja, ne pripravlja stanovanja ln nosi vode. Zakaj ml ne naimemo za poletne mesece sluge? In sploh, zakaj živiva tu na deželi, ako on ne mara? Delala sem mu; »Ako nočeš, tega raje ne storiva«. Odgovori! ml je: »liadl tvojega zdravja«. Pa kaj Imam od tega za svoje zdravje? Boleham že, da sl radi mene toliko pritrguje.« Ozrš! se preko ramen srojc mateie jo hčerka zapazila napako v materini Igri, se sklonila k mizi In karte uredila. Razgovor Je zastal; obe sta opazovali karte ln sl slikal! pred očmi, kako sam in zapuščen seda) sedi njiju Aleksej Ste-panlč v mestu, v svo)l toini, prazni delavnici, ln dela, zmrzuloč, utrujen In poln hrepenenja po družini. »Veš kal, mama?« Je nenadoma rekla Nadežda Fillpovna ln oči so II pri tem vzplamtele: »Ako bo lutrt prav tako vreme, sc z jutranjim vlakom odpeljem k njemu v mesto! Izvem vsaj, ka) le z njegovim zdravjem, videla ga bom In skuham mu ča|a.» Obe ženski sta se čudili, da že pre)e nista prišli na tako preprosto In tako lahko Izvedljivo misel Do mesta ]e bilo le pol ure vožnje po železnici, potem pa še kakih dvajset minut z droško. Govorila sta še nekaj časa o tem, nato sta pa zadovoljni legli spat v eni In Isti sobi. »Ah, ali, ali,... O bog, odpusti nam naše dolge!« je vzdihovala starlca, ko jc MJa ura v soseihijl sobi dve. »Saj ne morem zaspati.« »Ali ne spiš, mama?» Je šepetajo vpra šala hči. »Vedno moram misliti na Ale-kseja. Da bi sl v mestu le ne Izpridil svojega zdravja! Bog vč, v kakšnih restavracijah in krčmah zajtrkuje In obeduje.« »Na to sem tudi laz mislila,« ji odgovorila starlca in vzdlhnlla: »ReSi In čuva) ga, kraljica nebeška! Dežuje pa že tako, dežuje!« ZJutral dež nI več bobnal po oknih; toda nebo Je bilo prav tako sivo kakor prejšnji dan. Drevesa so stala turobno in stresala s sebe dežne kaplje ob vsakem sunku vetra. Sledi človeških stoplnl na blatnih stezah, kolcsnlce In Jamice so bile polno vode. Nadežda Fillpovna Je sklenila, da so odpelje. »Pozdravi ga v mojem Imenn,« Je dejala starka, ko Je svojo hčer toplo ode-vala. »Povej mu, naj so 110 Izrabi preveč po sodiščih. Človek so mora tudi odpo-čit!. In ako gre na cesto, naj sl ovijo ka) okoli vratu, saj Je tako vreme, — bog nas varu)! Nesl mu tudi pISČe; kaj pečenega Iz domače kuhinje, dasi Je mrzlo, diši vedno bolj kot hrana v restavraciji.« Hči se je odpeljala, ko |o izjavila, da se namerava vrniti s večernim vlakom ali drugo Jutro. Vrnila pa se Je precej preje, še pred obedom, ko je sedela starlca v spalnic! na svoji spalni omari In pol dremaje razmišljala, kaj na| speče zotu za večerjo. Bleda In razburjena je »topila hči k nlej v »obo, brez besede, In ne da bi snela klobuk se jo zgrudila na posteljo !n potisnila glavo v blazino. »Kaj ti Je?« |e preplašeno vpraSala starlca. Zaka) sl se tako brzo vrnila? Kje je Aleksej Stcpanlč?« Nadežda Fillpovna Je dvignila glavo in gledala mater s suhlini, prosečlml očmi. »Vara naju, mama!« je odgovorila. »Kaj vendar govoriš, bog ti odpusti!« Je starka preplašeno vzkliknila, in čepica JI Je zdrknila z glave. »Kdo vara tebe In mene? Bog so naju usmili!« »Vara nalu, mama«. Je ponovila hči; brada se JI )e močno tresla. »Kako moreš to misliti?« |e zakričala starlca In preblcdela. »NaSe stanovanje je brio »apno. Hlapec Je povedal, da Aleksej teh pet dni niti enkrat nI prišel domov. On sploh ne stanuje doma!« Obupana je razprostrlla roke In glasno zastokala, pr! čemer jo neprestano vzklikala: »Ne stanuje doma, ne stanuje doma!« Podlegla Je histeričnemu nnpadu. »Kako se le to strinja,« Je mrmrala prestrašena starlca. »Saj )e vendar predvčerajšnjim pisal, da sploh 110 pride Iz hiše! Kje le prebile svolo noči! O, vsi svetniki!« Nadežba Fillpovna jo popolnoma oSi-bela In sl nI mogla sneti niti klobuka. Kakor da bi bila zavžlla strup, je besneče zavijala oil in krčevito stiskala mater za lakti. »l.epega spremljevalca sl si Izbrala, hlapca!« Je dejala starka, ko se Je Jokajoč sukala okoli svoje hčere. »Tako ljubosumna žena!« Ne bo naju varal... In kako sl Je tudi predrznll varati naju? Ali sva mldvo kar tako? Dasi sva rodom samo iz trgovskega stanu, vendar nima pravice, da te vara; zakaj t! sl njegova zakonska žena! Lahko ga toživa! Dala sem ti dvajset tisoč rubljev dote! V tebi nI dobil ubožlcc!« Starlca je sama jela lokati In viti roke; tudi ona Je občutila toliko slabost, da Je morala leči na svojo spalno omaro. Nobena od njiju nI opazila, kako so sena nebu pojavile modre lise I11 kako so jc oblačna plast stanjšala, kako je na vrtu plaho zdrknil po vlažni travi prvi solnč-nl žarek, kako so vrabci živahno skakljali ob lužah, v katerih so se zrcalili bežeči oblaki. Zvečer Je dospel Kvašin. Pred odhodom Iz mesta )e stopil za trenotek v svoje stanovanje In Izvedel od hlapca, da Jo bila v njegovi odsotnosti tu njegova žena. »No, tu sem!« Je dejal veselo, ko |o »topil v sobo k svoji tašči In ženi In se delal, kakor da nI opazil objokanih, skremženlli obrazov. »Tu seinl Pet dn! se nismo videli!« Hitro je poljubil svoji ženi In tašči roko In se vrgel v naslonjač » obrazom moža, ki le veseJ, da Jo dovršil težko delo. »Puh!« Je dejal In puhnil ves zrak Iz pljuč. »Pošteno sem se Izmučil! Kotna) sedim! Skoro pet dni sem živel dan !n noi kakor v bhv.iKu! Doma v stanovanju me ni bilo niti enkrat; torej sl lahko predstavljata! Ves čas sem linvl polne roke dela s konkurzom Slpunova Itiivaii-čiltova; moral sem delati v Oaldjeic-IJcvem stanovanju, v njegovem uradu v bližini trgovine ,.. Ničesar nisem le del In ničesar pil; spi* 1 sem na neki klopi; popolnoma sem prezebel... Nisem imel prosto mlnnte; nisem Imel niti časa, da bi stopil v našo stanovanje. Tako 1110 lil bilo niti doma, ljuba Nadežda .. Kvašin se jc držal ob straneh, knkof da ga cd dela lioli križ, In lo škilil proti svoji ženi In tašči, da ti ugotovil, kako učinkuje nlegova laž ali, kakor jo ;r Imenoval sam, diplomatska umetnost. Ta^ča lil soproga sta se veselo presenečeni spogledali, kakor da sta popolnoma nepričakovano našli Izgubljeno dragocenost. Njiju obraza sla se svetila, njiju oči bleščale... »MoJ dragi sin!« )e vzkliknila tašči In skočila pokonci. »In laz šc vedno sedim tu! CaJa! Prav hitro čaja! Morda bi tudi ka| Jedel?. »Gotovo bo hotel!« lo delala žena ln strgala 1. glave v kis namočeni robec. Mama, pripravi prav hitro vina in mrzlega prigrizka! Natalija, pogrni mizo! Ah, ljubi bog, nič n! pripravljeno!« Obe sla se, prestrašeni in srečni, Jcll urno vrteti Iti sta tekali skozi vse sob; Starlca nI mog!:; brez smeha poglcJ.iv svolo hčere, ki jc popolnoma nedolžneg; moža tako hudo osumila. In hči sc ie sramovala... Kmalu jo bila miza pogrnjeniv. Kvašin ki Jo dišal po madejrl in finih likerjih i:i bil tako sit, da Ja koma) sopel, Je tožil nad mrazom, z naporom žvečil tn neprestano govoril o konkurgii Slpunovj ln Ivančlkova. Njegova žena In tašča i).i nista obrnili niti očesa od njegovega obraza In sla mislili: »Kako razumen in prijazen mož Je vendar! In kako lep mož!« »Imenitno!« sl jc mislil Kvašin, ko |a po večerji legel v svojo veliko, mehko pernico. Pasi sta obe ženski lo Iz trgo\ skega stanu In teče v nllju žilah neka! mongolsko krvi, vendar nudi družinsko življenje poseben čar, In par dni na t»-den so tu lahko zadovoljno prebije... Odel so Je, priletna toplina ga )c objela In preden Je zaspal, le d&fai sam sebi: »Imenitno!« / LJUBLJANA Dun.ijsk« cesta št. 10 Telefon »t 379 mestni tesarski mojster Tolefon {t-Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkvc in zvonike; Btropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verando, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža?ja. t Tovarna furn!rja. U obstoječa iz dveh istanOTsnj, klotl, pralnico iu vrtom ae proda. Kupon je lokal In atnnovanje na r&ipolag-o. Naslov povu uprava »Jutra«. 8920 8771 (Nabavka sena i slame.) Na osnovu naredjenja Komandanta IV. Armijske oblasti E. broj 7.S3R od 26. juna o. g. održat če se na niže označene dane u 11 časova pre podne Prve javne usmene licitacije za nabavku i isporuku sena i slamo i to: 1. Za garnizon ljubljanski 600.000 kf? nena i 270.000 ker slame, kod Intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani na dan 22. aujjusta tekuče godine. 2. Za garnizon mariborski 600.000 kg sena i 260.000 kg slame, kod Komande vojnog okruga u Mariboru na dan 20. auyusta tekuče godine. 3. Za garnizon celjski 00.000 leg sena 1 40.000 kg ujame, kod Komande vojnog okruga u Celju na dan 13. augusta tekučo godine. 4. Za garnizon Si. Bistrica 250.000 kg sena i 90.000 kg slame, kod Komando mesta Slovenske Bistrice na dan iS. augusta tekuče godine. Licitirati se može i za isporuku na manje količine. Isporuka sena i slame po mesočnim partijama franko magaz (senjak) Intendantskih slagališta navedenih garnizona do 15. novembra ove godine Kaucija 5 °/e polaže se u gotovom novcu ili vrijednostnim papirima pO odredbama čl. 88. Zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasarna navedenih Komanada, gdje če se licitacije održati. Uslovi, po kojima če so ove licitacije izvršiti, mogn se videti svakog dana pre i posle podne u kancelarijama označenih Komanada. Svaki ponudjač (licitant) ima da preda na dan licitacije predsedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležna trgovačke komore o svojim pred-nzimafkim podobnostima kao i uverenje o tome, da jo svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekučo tromesečje. Pozivaju se zainteresovani, da prisustvuju oviin 'licitacijama. Iz kanceiarije Intendanture Dravske divizijske oblasti E. broj 10.501 od 7. jula 1923. godmo u Ljubljani. Velika saloga «/*>■ Emajlirana in lnkanana o o dL sa,® Priporoča se 119 ANA itl)S, Ljubljana, Resljeva cesta 4 (projtrgoviua, z barvami g. Hauptm&na). seje Priporočajte „]ulro"! CSOETIS; Javijo nai takoj ■vola actresa ekspopfcerji ■ suhimi gobami, delclr.lm! prld«lkl In ogljem, Impoptei»ji železnih Izdelkov In manufaktur pod »amko „C0MMERCE ZORICH" na 9916 ft'9 B 9 d« S ®t Z. UUEUmm, KOftGRES&H TOG 3. fctos SiS] I lastne hladiš - lastna prodajna lantia u nsjgcCJlh irllšJi srne, divje koze, divie prašiča, zajca, fazane, Jerebice, kljunate, divje race m- w* kup«je *m Wsk ia« in vsako množino po najvišjih oonah od oddajnih postaj Ee VAJ D A, veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Modjimurje, Jugoslavija BrzolavlI V AJDA, CAKOVFC — Telefon tntarurb. fttev. 69, 4, 3. Veftje love prevzamemo potom naftlh organov od lovišč. SOUBfcM IN fOSSM 4fB«fl«WN. 79 Veliki Inkvizitor l jubezenski roman Iz najsramotnej-ie dobe človeške zgodovine. «Ni slaba misel,» se je smehljal Po-for Arbues; a gubernator, kl bi bil moja sekira ali moja vrv, orodje moje volje, liktor, ki bi ua mojo zapovedi udri! tudi zmerom udarili* Vstopila sta Josip in famfllar Hen-fiquez. Bled, z zavezano glavo, z roko v obrazi je prišel familiar, Čegar ponižno in binavBko vdano držim je ga je kazalo še bednejšega. Padol je na obe koleni in z rokami prosil miloeti, da poljubi roko inkvizitorju. Peter Arbuee pa mu Je okrenll hrbot. •Milost! Milost!* je zaprosil Josip. »Iz ljubezni do Jezusa Kristusa mu odpuščam,* je dejal Inkvizitor ta m> obrnil h klečečemu famiiiaru. »Zahva-'ite se donu Josipu, ki Je prosil za vas! A zdaj ml poročajte, kako a« je vršil točni napad, v katerem ste prejeli svoje rane.* Henriquez si tega nI dal reči dvakrat ln je slikal ves dogodek v živih oojah. Pri tem jo predstavljal sebe kot velikega junaka, ki je moral podlečl le >gromnl premoči. Arbues je bil prepričan, da je familiar nedolžen. »V dokaz, da se nate ne jezim več fn v nadi, da popraviš, kar se je pokvarilo, hočem pisati kralju in ga prositi, naj te kot najzvestejšega katoličana imenuje za eoviljskega guberna-torja,* je dejal dostojanstveno. Henriquez se Je opotekel. Od strme-nja nI mogel ziniti besede. Potem pa je skoraj zajecljal: »Mar je grof Argoso umrl?* • Zame je mrtev,* je odgovoril inkvizitor. »On je v temnici inkvizicije.* »VaSa vsomoei* je jartt sluga pri vratih, »mojster Mandamiento prosi za avdijenco.* »Estevan ie mrtevl* se je zaradoval inkvizitor. »Naj le vatc*pi!» je odgovoril slugi. Med zaveso ee je pojavil glavar Gar-dunije. Toda odkril sc ni. Ta divjak je imel tako pretirane in fantastične pojmo o pravicah svojega poklica, da se je smatral mogočnega poleg najmogočnejšega. Le globoko se je poklonil in zamahnil s široko gesto kavalireki pozdrav. Inkvizitor se je oholo vzpel in vprašal hladno: »Stvar je izvršena?* »Nič ni izvršeno. Gospodu se ni skrivil niti las na glavi in izgubili smo celo dva najboljša člana bratovščine. Estevan de Vargas mora biti čarovnik ali pa ga ščiti sam satan.* »ICdo sta izdajalca, ki nista Izvršila moje in vaše zapovedi?* »Imeni so naša tajnost, promilostivi gospod,* je odvrnil glavar. »Mofc-bese-da velja zlasti zame! Proeim, ne izpra-šujte, in sprejmite zopet ves denar.* In lopov je položil vso vsoto do poslednjega zlatnika na mizo. »Mar nimate nikogar drugega med seboj, kl bi si upal lotiti satanskega čarovnika?* se je čudil Arbues. »Nagrado rad podvojim, ako se naročilo izvede. Vzemite, zaupam vami* »E, pa dobro,* je dejal lopov ln zopet pobral zlatnike. »Vse storimo, kar znamo in zmoremo.* »A kje je gubernatorjeva hči Dolo-»Tega ud niste naročili podvzeti. Vem, da je njen oSe v ječi . . .» res?* »Glej, da dekle najdete ln privedete k meni!* je ukazoval inkvizitor. »Živo ali mrtvo?* »Samo živo! Niti lasu JI ne smete izpuliti!* se je zadri Inkvizitor. »Niti preveč preplaviti o! Je ae smete! Mar nimate žensk v take svrhe? Uporabljajte lo zvijačo, ne pa sile! Nagradim te za ta čin kraljevsko.* »Se nocoj pojdemo na delo,* je odvrnil glavar, so poklonil in moško odšel. Za, njim j>a je skoraj takoj odšel tudi Josip. Navidezno je hotel pustiti inkvizltorja samega z bodočim sevilj-skim gubernatorjem, Mandamiento je stopil iz palače na ulico, ko je zaslišal, da ga nekdo kliče. Josdp je pritekel za njim. »Ali je njegova veličastnost še kaj pozabila?* se je vrnil lopov. »Ne, pozabil sem ti povedati laz: don Estevan de Vargas ne sme biti ranjen niti umorjeni* je dejal Josip. »Kaj se to pravi? Pravkar mi je gospod inkvizitor naročil . . . obljubil ml je . . .» se je čudil Mandamiento. »Denar je tvoj, a ne stori ničesar!* je ponovil Josip. »Vso sprejemam na svojo odgovornost. Razumeš? Jaz hočem tako in kar hočem jaz, mora ho-teti inkvizitor! Razumeš? Pa saj je vseeno. Prepovedal sem ti, napasti plemiča Vargasa, in poslušati moraš! Vse ostalo je moja briga. Odvezujem te vsakrSne obljube. Ne boj se ničesar in tu imaš še mojo nagrado!* — Vrgel mu je mošnjo zlatnikov, ki jo je glavar v letu ujel ln urno spravil. »Molči in zdaj pojdi!* je še 9iknIJ mladi klerik. »Molčim in grem,* je odgovoril Mandamiento, salutiral, se poklonil, zažvižgal veselo pesmico španskih ciganov in ponosno odkorakal. X. Sirota Marija. Usti večer so Se dolgo kramljali v apostol o vi sobi Dolores, Estevan in fra-ter Ivan o inkvizitorskih spletkah. Nato so šli počivat. V sobicah brez vsakega nakita sta dobila zarolenca VM& tvoje t>wm> tad&to. Dolores se je dolgo premetavala jjo trdi postelji. Vsi udje bo jo boleli: toda še hujše so bile mučne skrbi. Kje je oče? Kako ravnajo ž njim? Kaj počno • starim možem? Česa ga dolže? Začela je ihteti. Tedaj so se odprla vrata njene spalnice in Estevan je vatouil. »Ne joči, Dolores!> je dejal. »Zaupaj in verjemi, da storim vse za tvojega očeta! Apostol ima zveze in gotovo se nama posreči, prodreti magari v najbolj skrito ječo. Gardunija nama pomaga. Veruj v mojo najglobljo ljubezen, ki premakne, če treba, gore, samo da bomo zopet sročni!* »Ti dobri, mili moj —!» je šepetala Dolores in iztegnila roke k Estevami. V svojem obupu je čisto pozabila, da je skoraj neoblečona. Hitel je k nji in sedel na posteljo, ji ovil roko okoli golega hrbta in jo pritisnil na prsi. »Dokler ni tvoj oče zopet svoboden, Dolores moja, hočem biti tvoj brat. Ne boj se me! Ive sestro, nesrečno sestro, hočem vidoti v tebi Tvoj oče pa je odslej tudi moj oče Morda je usoda sklenila, da se moramo prej drug drugega šole zaslužiti, predno postanemo popolnoma svoji. Potem se bomo ljubili tem bolj žarko in bomo tem srečnejši.* »Ti moj, moj, moj —I* je šepetalo dekle, krasno kakor kip Afroditin. Svoje roke. gole do ramen, mu je ovi-lo okoli vratu in pritiskalo od solz mokro lice k njegovemu obrazu. Na stol-eu tik postelje je gorela lučica, dušica v olju, in razsvetljevala jedva par metrov sobice. Na postelji je ležalo napol golo dekle, a Estevanu ni prišla uobena pohotna misel. Preveč jo spoštoval svojo zaročenko in previsoko mu je stala ljubezen, da bi jo zlorabil v trenotku žalosti in skrbi Tako jo šepetal Dolores le o bodoči sreči, ko Dosta mol ta lena, ao eavraaa !0m svoboda in ko bosta ponosno laH? ped vsem svetom kazala, da sta tu, ja po zakonu in ljubezni. Le včasih se je Estevan nagnil i. poljubil Dolores na ročico, ki nm !, gladila bujne črno la ie, le včasih! pogladil njeno mramomato gladko J trdo ramo, le včasih se mu je izgaM pogled v njeno nodrije, kakor izkletj no in modelirano od božanskega um^ nika. In šepetal ji je o svojih ciljih, 8ve( lih in slavnih, ona pa jo poslušala žejno dušo. Ure so minevale . . . konj. no mu je zadremala v naročju. Ebi«, van se ni premaknil. Na svojih pr«iK je držal sladko hrome, sloneč na zi za več mesecev naprej, naj položnico shrani, ali pa jo izroči kakemu znancu, da se tudi on naroči na »Jutros. Vse druge prosimo, da nam brez odloga pošljejo naročnino, po možnosti vsaj za četrt leta, najmanj pa ta en mesec naprej. Pri vseh listih po celem svetu se plačuje naročnina naprej, zato prosimo tudi mi svoje naročnike, da to store, ker moramo radi teda ustaviti zamudnikom pošiljanje ista. Netočnosti v plačevanju naročnine povzročajo upravi lista nepotrebno in veliko zamudo časa in mnogo stroškov. Ako hočejo naročniki — in to zahtevajo vsi — list točno in redilo prejemati, morajo imeti tudi s svoje strani toliko smisla za red, da plačujejo naročnino sproti in vsaj za en mesec naprej. * Upravno sodišče v Celju je začelo te dni delno že poslovati. Z gotovstjo pričakovati, da stopi ves upravno-sotlui aparat v najkrajšem času v funkcijo, zlasti, ko nastopi svojo sin" bo novoimenovano pisarniško osobje. Dar kraljice Marije. Nedavno je lil brzojavni uslužbenec Zalar pri popravljanju brzojavne žice na drogu sr«di Tovorne ceste v Ljubljani ubit Po električnem toku. Nesrečniku je Manjkalo še 1-1 dni do definltivnosti. Ostavil jo bolelino vdovo in ISmeseč-no hčerko b,rcz imetka. Po posredovanju dvorne dame ge. Danico Ilrističe-ve, predsednice Narodnega ženskega Za izrednega profesorja Mstorije na univerzi v Skoplju jo imenovan dr. Mita Kostič, docent univerze v Skoplju, za Izrednega profesorja srbsko knjtžovnosti ravnotam pa dr. Peter Kalen lič, gimnazijski ravnatelj. * Učiteljišče v Sarajevu. Ministrstvo prosvete je premestilo moško učiteljišče, ki jc bilo svoj čas preloženo it Sarajeva v Drveuto, zopot nazaj v Sarajevo. * Zaključek kongresa Perljalnega saveza. Te dni je kongres Ferijalnega saveza, ki je zboroval v Beogradu, zaključil svoje delo. Ves čas zborovanja ni prišlo do nobenega načelnega nasprotja mod delegati raznih pokrajin. Na kongrosu jc bila odobrena izpre-momba pravil v smislu decentralizacije. Veliki posli, ki jih je doslej reševala samo centralna uprava v Beogradu, preidejo v veliki mori na oblastno odbore, ki jih je sedem, ln sicer: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku. Po končanem zborovanju je beograjska sekcija FS priredila na čast delegatom banket v hotelu «Kruna». * Me3lo Split šteje po zadnji Statistiki 28.100 prebivalcev, od teh je 13.023 moških ln 14.507 žensk. * Odhod kapucinov lz Gorice, 7,o dolgo časa ae je širila govorica, da bodo morali goriški kapucinl, ki niso Italijanski državljani, zapustiti svoja mesta. Govorica se je uresničila; kapucinl so se morali posloviti od mesta, v katurom so dolgo službovaU, ln od corkve, katoro so zgradili s pomočjo slovenskega ljudstva. Tudi frančiškane s Kostanjevice že čaka popotna palica. * Upokojen Jo dr. Gjuro Arnold, redni profesor zagrebške univerze. * Komisije za pregled Invalidov. V smislu zakona o budgetnih dvanajstlnah za incseco julij, avgust ln september 1923. se bo v najkrajšem času Izvršila revizija invalidskih podpor. Revizijo bo« do izvršile posebne komisijo, ki bodo poslovale v krajih, kjer se nahajajo ko« mande polkovnih okrožij. Te komisije bodo sestavljene lz dveh zdravnikov (vojaškega in civilnega), enega višjega o!icirja»invalida in enega pravnika. Na pregled ne bodo poklicani vsi invalidi, marveč samo oni, ki nimajo predpisanih dokumentov in pa oni, ki niso bili ra« njeni. * Razveljavljen pravilnik. Ministrstvo za narodno zdravje je razveljavilo pra« vilnik o pregledu ženskega osobja, zapo« slenega v javnih lokalih. * Nov kazenski zagovornik. Višje de« žclno sodišče v Ljubljani je sprejelo višjega deželnosodnega svetnika v pokoju Alcksondra Ravnikarja v Maribo« ru v Imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. * Smrtna kosa. Na medicinski kliniki v Zagrebu je umrl dne 17. t. m. g. Fran Blažon, urar in zlatar iz Novega mesta, star 43 let. Pokojnik jc bil v Novem mestu splošno priljubljen. Sodeloval je pri raznih narodnih društvih in načelo« val raznim strokovnim organizacijam. Hii jo tudi izboren humorist. Pred letom mu je umrla soproga, ki ji jc sedaj sle« dil tudi sam, zapuščajoč 5 otrok. Blag mu spomin! * Četrta žrtev Drave najdena. Pri Fali so končno našli tudi četrto žrtev Dra« ve, bogoslovca Držečnika. Ko so delav. ei zapirali zatvorniee falske elektrarne, so opazili pred turbino, kjer so bile mreže, truplo utopljenca. Spravili so ga na obrežje, od koder so ga prepeljali na Brezno, kjer bo v nedeljo pokopau. Pri pogrebu prvih treh žrtev je bilo izredno veliko ljudstva in duhovništva, ker je tragična smrt duhovnikov, ki so bili vsi priljubljeni človekoljubi, vsakogor gani« la. " Munieijslca skladišča Izven mest. Kakor poročajo beograjski listi, je vla« da ministrstvu vojne in mornarice odo« brila potrebne kredite za ureditev mo« dernih municijskih skladišč. Da sc v bo« doče preprečijo nesreče, bodo vsa mu« nicijska skladišča nameščena zunaj mest In bodo dobro zavarovana, * Spomenica kongresa jugoslovanske« ga učiteljstva v Ljubljani. Ob priliki kongresa jugoslov. učiteljstva v Ljublja« ,ni dne 5., 6. in 7. avgusta izide posebna spominska knjižica, ki bo posvečena nc« odrešenemu ozemlju in v kateri bo spo« red vseh prireditev. Spomenico prej« mojo vsi udeleženci kongresa. Priložen bo tudi načrt Ljubljane. * Iz vojue mornarice. Intcndantski major vojne mornarice Josip Pretnar je imenovan za šeta sekcije v odelenju za mornarico v Zemunt^ * Celjski občinski svet ima svojo red« no sejo v ponedeljek dne 23. t. m. Na« to nastopi daljša počitniška pavza. * Ali pride vendar na vrsto? Kakor nam poročajo lz Beograda, jc imunitetni odbor sklenil izročiti tudi posl, P u S e « n j a k a ln sicer rodi tiskovnih deliktov. Gospodin Pušcnjak je namreč odgovor« ni urednik mariborskih revolveržurna« lov, ki sistematično psujejo in obrekujc« jo vsakogar, ki sc klerikalcem 110 do« pada. Tožbe so bile dosedaj zaman, ker jc Pušcnjak bil deležen poslanske imu« nitete. Sedaj ga bodo izročili sodišču in če slučaji še niso zastarani, bo mor« da ie eden ali drugI izmed tisočev, ki sta jih Straža in Gospodar oblatila, do« bil nekaj zadoščenja. Začetkom avgu« sta se vrši v Liuhliani konttrcs jufloslo« vausklh novinarjev. Ml smatramo, a» ns ta kongres med dostojne žurnallste na morejo imeti pristopa zastopniki II« stov, ki se poslužujejo nečastne metodo neodgovornih «iodgovornih» urednikov i la Straža, Domoljub, Slov. Gospodar. - Imunitetni odbor je sklenil tudi izro« čltev Pušcnjakovcga tovariša Že bo t a, ki je obtožen radi tvornega napadu na člana nacionalno organizacije. Prvo grozdje Je te dni prispelo na trge nekaterih vojvodinskih mest. Gro« zdje jo sladko, toJa le za one, k! zmo« rejo ceno: kilogram po 28 dinarjevi * Strela v cerkvi. V Kovllju je udari« la strela v stolp ondotne cerkve, raztr« gala raz njega bakrene plošče ter šla skozi stolp v cerkev, kjer je poškodova« la kamnit« tla in rezburlje na altarju. * Po štirih letih. V noči 17. novembra 1913. sta bili v Mcčcnčanih na llrvat« skem, blizu Kostajnice, v stanovanju za« klani in oropani 801etna sttfrka^ vdova nadlogarja Karavidič«, in njena služki« nja Janj« Vldakovič. Vkljub vsem po« Uvedovanjem zločincem niso prišli n« bled. Se le 23. junija letos se je orožni« kom posrečilo zaslediti iu poloviti zlo« člnce: vojnega begunca Vaj« Nukiča ln tri njegovo pomočnike, ki so bili takoj izročeni sodišču v Petrlnjl. * Nevihta na Hrvatskem. V četrtek je razsajal« nad Zagrebom ln okolico strahovita nevihta, ki je na poljih na« pravil« velik«nsko ikodo. V mestu je popoldne lilo med gromom in treskom ob 3. popoldne, nakar so se hudourni oblaki znesli Se nad okolico. Toč« je po« bil« sadje in žc dozorele poljske pri« delke mestoma do zadnjo bilko. — Tu« di v Savski dolini je bilo hudo nourje, zlasti v okolici Brcžic. * Žrtev Savinje bi skoraj postal pri kopanju neki invalid lz Invalidskega do. in« v Celju. Vsega obtolčeneg« so Se v zadnjem trenutku potegnili iz vode; le. le črez dolgo časa je prišel zopet k »• vesti. Slučaj je povzročil po celem ine« stu govorico, da se Je v mrtvsSnid na okoliškem pokopališču vzbudil k živijo, nju občinski revež Lastnak, ki g« je pri kopanju prošlo nedeljo zadela kap. Ljudska fantazija je ustvarila naravnost čudovite pripovedke o slučaju. Se vidi, d« so nastopili vroči dnevi. Železniška policija t preiskavi. Iz Suhotlce poročajo, da je ministrstvo no« tranjih zadev odredilo preiskavo proti tamkajšnji železniški policiji, ker jc zadnjem času prispelo mnogo pritožb glede postopanja železniške policije. Med drugim je železniška policija osum Ijcua, da je pobirala ogromne pristojbi ne za vldiranjc potnih listov, te pristoj« bine pa niso nikjer zaračunane. Preiska vo vodi inšpektor ministrstva notranjih zadev Madič. * Smrtna nesreča na železnici V Žnv« Ijah pri Trstu je na železniškem preho« du istrski vlak zadel v kmetski voz, na katerem sta sedeli dve kmetici iz Črne« go Kala. Voz je bil zdrobljen in Je pokopal pod seboj obe ženski. 42letna An« Križmančič je takoj umrla na poškod« bah, 361ctna Uršula Cah pa še živi ln zdravniki upajo, da jI ohranijo življe« nje. * Dvojni umor v Ljutomeru 5e vedno ni pojasnjen. Vedno bolj p« se utrjuje prepričanje, ca je misterijozni umor so« proge inženjerja Ganusova in njenega sinčka Izvršil inženjerjev sluga. Inže« njerjevo ženo so nušli popolnoma golo v sobi na tleh, okolo vratu pa jc imela zadrgnjen kos srajce, s katero je bila zadušena. Pred umorom se je brez dvo« ma vršila obupna borba, pri kateri jc bil sluga opraskan po obrazu in po pr« sili. Doslej sluga ni mogel navesti ver« jetnega vzroka, kako so te praske na« stale. Vranglov kapetan, na katerega jc tudi letel sum, je dokazal svoj alibi, in se sedaj skoraj z gotovostjo trdi, da jc edino sluga mogel izvršiti grozni zločin. * Morilce podfcrškcga maršala pred poroto. V Gorici sc je prošli torek vrši la porotna obravnava proti Tomažu Tcrpinu iz Trtnika pri Podbrdu, ki jc bil obtožen, da je dne 14. aprila letos zabodel podbrškega maršala karablncr« jev, Seana, tako da je poslednji kmalu nato umrl. Terpin je bil obsojen na dvajset let težke ječe. * Vlom; pri belem dnevu v Ljubljani med široko publiko že no vzbujajo no« bene senzacije več, pač pa precej skrbi pri onih, ki v teh pasjih dneh posprav« Ijajo šila in kopita in se odpravljajo na letovišče, stanovanja z Inventarjem pa morajo prepustiti nadzorstvu božjega očesa in ljubljansko policije. Izkušnje učijo ln previdnost je vedno potrebnej« ša, kajti ljubljanski tatovi tudi znajo — izkoriščati sezono. Včeraj popoldne jc zopet grupa štirih takih sezonskih tatov obiskala na Gradišču št. 10. stanovanje g. dr. Modica, ki so nahaja na letovi« šču. Zadela pa ni povsem točne adrese, temveč so je prikradla le v sobo Modi« cevega podnajemnika g. Otona Raška, ki se ie ves dan mudil po službenih opravkih. In šlo je s tatovi vse, kar sc jc dalo pobasatl: 6 parov čevljev, nekaj perila, posteljno pregrinjalo, rožnata odeja, mala budilka, brivski aparat, prazna denarnica, bronasti pepelnik, spodnje hlače in seveda tudi pripravni nahrbtnik. * Roparski napad v Beli. Regini Brc« gantovi, ki jo te dni iz Siska prispela v Ljubljano, sta se na glavnem kolo« dvora pridružila neki približno 30 let stari moški in nekoliko mlajša ženska, ki sta Bergantovo nagovarjala, naj bi šla z njima na Koroško, kar je tudi sto« rila. Ko so pri Bell na Koroškem hodili skozi neki gozd, sta neinanca Bcrgan« tova napadi«, io nrivezala na iJravo ter Jo popotnom« oropala. Slekla sta JI r»0 obleko in ji vzel« tudi 2000 dinarjev go« tovino. l-otem sta se izgubila v gozdu. Zločluccv doslej šo niso izsledili. * Tatvina v vlaku. Na progi Zagreb — Zidani most je bila potniku Martino« vieu ukradena listnic* z več sto dinurji in z vsemi dokumenti. Martinovlč jo v vlaku zadremal in jc žepar nemoteno iz« vršil tatvino, liukar jo na prihodnji po« staji izginil • Radi hudodelstva goljulije sta stala dne 17. t. m. pred celjskim okrožnim sodiščem 381otnl oženjenl Jurij Kos, po« sestnik v LnSki vasi in 21Ietnl Janez Pavline, delavec v Storah. Kos je bil marca 1923. obtožen pred Istim sodi« ščem radi težke telesno poškodbe, ki jo jo zakrivil tudi neki Mihclič, a je po« begnil v Avstrijo. Tik pred razpravo je uplival Kos na 1'avlinca ter ga zapeljal krivemu pričevanju, češ da Jo sunil poškodovanega neki drugi neznani člo« vek. Ker se Je obtožba opirala v glav« nem r.a pričcvnnjo Favlinc«, je bil Kos oproščen. Poineje pa je potom nekeg« pismo prišla resnica na dan. Okrožno sodišče Je obsodilo Pavlinca n« dva, Ko« sa pa na šest mesecev težke Ječo, Vrhu tega se obnovi kazensko postop«njo ra« di težke telesne poškodbe. ' Najbolj redilno sredstvo x» dojen čke in otroke je «Itofant»»hr«nihia mo« ka. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: drogerija «Adrija», LJubljana, Selenbur« gova ulica. 112 ' Znhtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valj«k, Graj« ska klet, Maribor. 129 Dopis! Fran f Včeraj zjutraj Je na Vrhniki Izdihnil svojo blago duSo dolgoletni prvoboriteij nacionalnega in naprednega pokret« n« Notrsnjskem, (j. Fran Ar k o, bivši de« želnl poslanec postojnski. Rojen v Logatcu 21. oktobra 1857. se Je pokojni Arko že kot razborlt mlade« nič začel zanimati za Javna vprašanja, organiziral je v svojem rojstnem kraju Čitalnico, ki jc bila ena prvih prosvet« nih organizacij te vrste. Tudi logaška «l'ožarna bramba«, ki je igrala v 80. le« tih prejšnjega stoletja veliko lokalno ulogo na polju socialne In nacionalne probude, jo bila ustanovljena z njego. vlm iniciativnim delom. Pozneje je delo« val na to, da se je ustanovila v Logat cu »Posojilnica«, katere naloga je bila osvoboditi malega človeka iz oderuških krcmljcv. Danes je »Logaška posojilni« ca» eden najmočnejših podeželskih za vodov, ki zre s ponosom na svojo ob. sežno delo, posvečeno ljudskemu bln« gru. Med letom 1880.—1890. Jc bil I.o« gatec po zaslugi pokojnega Arka eden najbolj zavednih narodnih in naprednili postojank, od koder jc prihajala marši« kaka pobuda tudi v Ljubljano. Po 1. 1890. so je pokojni Fran Arko preselil iz Logatca v Postojno, kjer je bilo v notranjski metropoli še veliko ob« širucjše polje za razmah njegovega in« tenzivnega ter podrobnega dela med narodom. «Dolcnjl liurger« je postal živahno središče notranjske politike, kjer so sc delali malone vsi načrti za delo in boj na narodnem ln naprednem po« lju. Vso svojo prevdarnost In organiza« tomo silo je Arko posvetil postojnske« mu mestu. Vodovod, elektrarna, me< ščanska šola, javna bolnica, mestna lira« nilnica so bili več ali manj plod njego« vega prizadevanja. Posebno zanimanje jc imel tudi za kmetijska gospodarska vprašanja. Živinorejcem, vrtnarjem In čebelarjem je po vsem Notranjskem služil kot vzor umnega gospodarja ter s praktičnim udejstvovanjem veliko pripomogel k povzdigl kmetijstva. Koncem prejšnjega stoletja je ustnno« vil Fran Arko za Notranjce napredno, poiitično«gospodarsko glasilo «Notra< njcc«, ki je bodrilo zavedne notranj« ske rojake k še večji zavednosti. Takrat so pa tudi postojnski meščani znali pri« znanje za njegovo požrtvovalno udej« stvovanjc, izvolili so ga za poslanca v deželni zbor. Pokojni Fran Arko jo bil konclljant« nega značaja in miroljuben. Njegova vrlina jc bila, da je bil neumoren pri drobnem javnem delti, kateremu Je zla> sti v polnih moških letih posvečal vse svoje moči. Bil je član vseh narodnih društev, Sokola, Čitalnico itd. Navzlic svoji komaj ljudskošolski prcdizobrazbl jc bil naobražen mož, ki jo s pridnostjo in talentiranostjo dopolnil svojo obšir« no znanje tako, da jo v debatah veliko, krat prekosil tudi odlične strokovnjake, zlasti na polju prakse. V zgodnji mlado sti sc jc bavil tudi s slikarstvom in jc naslikal več prav dobrih portretov. Na Silvestrov večer preteklega leta jc postal Arko žrtev italijanskega fašiz« ma. V teku 24. ur jc moral zapustiti Po« stojno in lc naključju se je imel zaliva liti, da ga niso fašisti na potu na kolo dvor, ko je ponoči zapuščal svojo do« mačijo, dejansko napadli z očivldnim namenom, da ubijejo. Od takrat pokojni Arko nI imel no« ličnega pravega miru več. Pred dvema mesecema sc ga Jo lotila pljučnica, na kojo posledicah in komplikacijah je končno umrl. Kako zelo po ie bolelo, do je moral zapustiti Notranjsko ter kako je trpel, da jo njegova ožja domovina prišla pod tuji jarem, dokazuje, da jc šc zadnje ure mislil na prognanstvo. «A1I JESENICE. Prostovoljni gasilni drn> štvi na Jesenicah in na Savi sta prazu - vali dne 1. juljla lavnost SO-letuega o'>-stoja, katera so je vkljub nopriiikam izvršila nad vso zadovoljivo. UoUnost 1:. i vožo, da so tem potoni najiskrenejše zahvaljujemo vatMii, ki so na ta ali oni način pripomogli do lt-jiega moralnega« kakor tudi giuotnoga uspeha naše prireditve. Prcdvsom izrekamo zahvalo ravna toljstvu Kranjske industrijske družbe t- r rodbinama Sclircijovi in Balohovi in lc-nom trgovca Nandetu Ferjanu, kateri si nam dali brezplačno na razpjlago pi stor ln vas gradbeni les, tor nam splošno v vseh ozlrih na roko; vsem c njenim damam, ki so z vso vnemo pletl vence, nabirale darove, prodajalo ure* ko, vodilo paviljone itd. Najlepša kv.il.i tudi vsem dostojanstvenikom, kak": zvoznomu načelniku Turku iz Ljubljat.« ter župnemu načelniku g. Rusu Is Bled za poset In pomenljive in ginljive gov re ter vseui tovarišem daljših iu bližnji! društov, ki so se v tako velikom štev, lu udeležili ter s tom dvignili sijajno p' -reditev. TRBOVI.JE. Kakor »e javijeno, prii"-di »Ionska podružnica C. M. D.» v Ti bo,'Ijah veliko slavnost dm- 29. julija 1 ! sicer odkritje sjiomonik.t polt. Ano Din niknve, ustanoviteljice ln bivšo predsednice podiiiznice. K tej slavnost! so vabljena vsa kulturna in prosvetna druMv.-' Pruštva, ki šo niso javila števila udele ženoev, da to nemudoma store zaradi prehrane ln železniške legitimacije. Pel pirajmo tako prireditve, pokažimo svetu da znamo ceniti ljudi, ki so živeli in dr lall za narod žo tedaj, ko je pel lin-l nami tuji bič. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Naš« gasilno društvo proslavi dno K. avgust , 40-lctnlco svojega obstoja ter obenem prenos gasilnega orodia v novi gasilski dom. Proslava jo bila. napovedana sicer že v.a 1. julija, a jo bila zaradi epidemi.f prepovedana. Domske toosrse 20. jmilja. Zagreb. V efektih je v glavnem trajala včcralšnja čvrstoča. Industrijske vrednosti so neznatno popustile, dočim so bančne vrednosti prillčno nespremenjene. Slavcnska banka je ponovno na našla. V devi-uh je tendenca znatno popustila. Dinar ie na Dunaju ostal nespremenjen, a v Ncvvvorku je malo oslabel. l'rl nas so se tcčall zopet znižali. VIsoV jo ostal le Newyork kabel in ček raui tega, ker sc je eksekutivno pokrival v zvezi z Balkansko banko. Istotako K narasel tudi Curih, ki lo danes bil med narodno zelo čvrst In so devize v Curl liu znntno padle, med temi tudi Zagre ua 0. Marka je dalje nazadovala. Noti rale so itevltc: Dunal 0.13175 — 0.1325. litrlin 0.026 — 0.03, Bruselj 0 — 46u Budimpešta 0.90 — I, Italija :05.75 •106.75, London 433.5 — 43-1.5, Nevvyork kabel 93.76 — 94.75, Newyorlc ček 93. — 94.25, Pariz 550 — 555, Praga 28-\7 — 283.75, Stockholm 0 — 2550, Svic 1660 _ 1670, Varšava 0.U75 — O.njv valute: dolar 92.5 — 93.25, avstrljsk. krono 0.1335 — 0, češkoslovaške krom 277, irancoskl franki 540 — 550, madžarske krone 0 — 0.S0, napoleondori 3J5 — 0, leji 42 — 4-1, lire 400 - n deliti: Banka 1 štedlona za Primorje 111 — 1.30, .lugoslavenska 105 — 170, Ljubljanska kreditna 220 — 230, Praštedlona 1190 — 1200, Slavenska banka 115 -120, Trboveljska premogokopna d. d. 1150 — 1200. Beograd. Dinar je drnes na zunanjih tr/.iščili oslabel ln je radi tega tendeir:,1 bila dosti čvrsta. Blaga je bilo dovolj a so se vsi zaključki izvršili nad par. teto. Narodna banka je slabo intervenirala. Notirale so devize: London 433 435, Pariz 555 — 550, Nc\vyork 91 -94.5, Ženeva 1660 — 1665, Solim poim b* 2-15, Milan 404.5 — 407, Praga .'s — 284.5, Berlin 0.023 -- 0.024, Dmi.-r 0.132 — 0.1325, Bukarešta 48 — 48.5. Budimpešta 0.95 — 1, Sofija S5.5 — bb Amsterdam 3700 — 3725, Bruselj 450 -465; valute: češkoslovaške krone 283." — 2S4.5, lire 400 — 407, levi 84 — S5.5; dehti: 7odstotno po«o|tlo 73.25 — 73.65 Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubliani. Lastnik In Izdajatelj Kcnzorcll »Jutra« Odgovorni urednik Brozovli PoElaiio.* Z ozirom na notico «MIstlflkaclJa» objavljeno v .Slovencu« z dne 17. julij.. 1923, št. 158, podpisana Izjavljava, da ------>.................. . r sva zaradi te notice proti odgovornemu naj me ubijejo, ali pa naj me izpuste!« | lire(jn|5tvu »Slovenca, vložila tožbo. so bile ene izmed zadnjih besed, ki jih 1 je izgovoril blagopokojnl. j Slava spominu odllčnetii rotr-!njsk