List 2. - v, « ^ • » * % 4 -V « ■ \3BL ' JPÍ Jfevsář >\ JMI + ' -> - ■ : 'C - xis-28 J . ř v' T* to l . V • Tečaj podarske ? obrtniške m narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold z a po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr pol 3ta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj četrt leta 1 gold. 30 kr. t r Ljubliani v sredo 13. januarija O b s e g : Ponovljen razglas zarad semena Ruskega lanu. Krompirjev žužek, slivni rivčekar in pa krvava uš. (Dalje.) Nekoliko o zboljšanji živinoreje 29. aprila 1. 1873, št. 21. uprave in prenaredbe občinske postave. (Konec.) Novičar. Nova postava, da se odpravi učnina ter prenaredita 45 in 46 postave od Koliko se sme vina piti? Nemški liberalci. O potrebi prestrojenja politične Slovansko slovstvo. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Gospodarske stvari. s košicami, gré na saaje s peškami; kjer pa tudi tega ni, ogloda skorjo mladik nježnih vejic. Slivni rivčekar se pomnoži v tako neverjetno velikem številu , da po- Ponovljen razglas zarad semena Ruskega končá sadno drevje celih dežel, kar se je zgodilo že večkrat v deželi Missouri in Illinois. Tudi ta keber po-tuje že več časa iz kraja v kraj, od zahoda vizhod, in lanu. VU I V MJk V/ F vv VMÍVII- J ^ ' *** { ) v ^ V VU« f A i zadnjem listu lanskih „Novic" je odbor družbe b0cle kmaiu priromal do bregovja Atlantiškega morja to škodljivo žival, so: Amerikanci mar- kmetijske vabil Kranjske gospodarje, naj se do Sveč-nice tega ltta oglasi vsak, kdor želi po niži ceni hva-ljenega Ruskega lanú dobiti in pismeno ali pa z besedo pisarnici družbe kmetijske naznani, koliko tega semena dreves narejajo ovoje / v katerih kebrfrádi prenočijo ; Pomočki, s katerimi preganjajo v severni Ameriki sad, ki odpade ljivo pobirajo in ga prešičem pokladajo ; okoli debla (pol mernika, en mernik ali več) želi dobiti. Ker se Svečnica bliža, in je to zadnji čas , da si družba tega semena naročí iz daijnih krajev, zato naj se gospodarji podvizajo s svojimi naznanili. tudi imaj o mnogovrstne mašine, s katerimi te kebre lo ? Krompirjev zužek, slivni rivčekar in pa krvava uš. Tri nove nadloge, katere iz severne Amerike vijo ; pod drevesa in okoli dreve3 razpnó namreč okrilja v katera padajo kebri, kedar dřevo potresajo. Ker se ta keber, če ga majhno stresejo, brž v mrtvega potuhne, zato tega mrčesa po tem načinu kar na milijone vlové, ki v imenovana okrilja pade. (Konec prikodDjič.) žugajo kmetijstvu našemu. (Dalje.) 2. Slivni rivčekar. Nekoliko o zboljšanji naše živinoreje Spisal F r. K u r a 11. Mnogo se je počelo delati in skrbeti za zboljšanje naše zanemarjene živinoreje , ker spoznavati je že po- Drugi škodljivi žužek (keber), ki ježe tudi strašno čela vlada sama da umno gospodarstvo o živinoreji je v mnogih xi a j u« i ^ umuu gyo^uuaiotYu \j mjl v iul deželah najkrepkeji steber kmetijstva s veliko škode napravil v severni Ameriki, je slivni rivčekar (Conotrachelus nenuphar); v domačiji ga katerim se ne le samo kupčija mnogo povekša, ampak imenujejo „ Cur ćulio" ali pa „Turek". Slivni rivčekar je majhen, hrapov (negladek) II I l gr- bast in rujavkast žužek, ki spada v mnogobrojno vrsto rivčkarjev (Riisselkafer, Curcuiionidae). Blizo */. vsi drugi pridelki celega poljedelstva. Zato skrbé tudi kmetijske družbe, da se v dežele vpeljujejo biki in te- palca lice plemenitega plemena, katere so mnogo boljši za živine. Res je, da veliko korist. rejo, delo, pitanje in mleko od naše že i 1 T J » ^VUUUVU.U.iV. , ^L 1 v^.^vw.^.vv.y. ~ / 3 l---- J ~ 7----7 r------J ----------/ 7 je dolg brez rivca, in se od druzih rivčkarjev lahko tudi nekateri gospodarji so sprevideli loči v tem-le: na sredi obojnega svojega krila ima katero nam daje živina žlahnejšega plemena, ter osobito podolgast grb, ki je podoben noževi ojstrini in je čr- gledajo na to, da si prisvojijo bika ali kravo, da si s němu pečatnemu vosku enak, za tema grboma roka proga ilovčne barvě v sredi bolj ali manj bela. le ši- tém morejo požlahniti in zboljšati domačo živino. Blagi je nam en hvalevredne so naprave slavnega One (babice) navrtajo že v prav mlade šlive luk- ministerstva kmetijstva, velikodušno je delovanje kme- tijskih družeb in poedinih posestnikov, kateri skrbijo njice in položijo v vsako okroglast beli jajček. V vsem skupaj ena babica zleže 50—100 jajčic in sicer najraji v slive in češpije, breskve in marelice za važen napredek celega gospodarstva. 'O Ili V^copijc, LUCOIVVC iU UiaiCilUO J pa lUUl v \j\jO~ Ain wut, . «wwiiui «v/ vauími w <-«• vuv «UMU1 , nje, jabelka, hruške in kutne. Iz jajčica se izleže li- se opušča še od druge, namreč od naših gospodarjev činka, prav droban, mehak in breznožni črv z roženo samih. Ne rečem, da nimajo veselja za zboljševanje tudi v ces- tako Ali žalibog! kolikor se delà od ene strani, toliko glavico > ki se redi od še nezrelega sadja. Sad ) v ka- plemen ; da ! imajo nekateri V se celo veliko po- terem je ta črv, ne dozori več ? ampak odpade, razun milovati je odgojevanje in oskrbovanje tako pleme- Češnje, ki vendar še dozori. Potem se ličinka v zemljo nite živine. zarije in v mešiček (bubo) spremeni, iz katerega popol Angleži, kateri so najsiavniši živinorejci, gotovo noma dozoren žužek izleze. Će ta mrčes ne najde sadja niso imeli že od nekdaj takih žlahnih plemen, kakor jih imajo dandanes, za katere vsako leto toliko zlata in srebra potegnejo, le z umnim odgojevanjem in oskr-bovanjem živine dosegli so to, kar imajo zdaj. Koliko, da skrbijo za dobro živinorejo, dokaz je njih pregovor, katerega mi je nekdaj povedal slavni prof. dr. Leh-mann, ki je popotoval po Angleškem, namreč pregovor Angleških kmetov: „Zuerst das Rind und dann das Kind" („prvo živina, potem pa otrok"). To samo kaže veliko njihovo skrb za živino, nikakor se pa ne sme misliti, da ne bi tudi za izrejo svojih otrok dobro skrbeli. Mnogo milijonov potrošilo se je, ter jih še vedno potrosijo za izboljšanje travnikov, namreč za odpelja-vanje vode. Blagoslov jim pa tudi ne zaostaja, ker mnogo močvirne zemlje, kjer je poprej rastla le slaba krma, spreobrnejo v najboljše travnike, Jkateri jim da-jejo najkrepkejo živinsko hrano. Ali so Svicarji, kateri izrejevajo na svojih obširnih planinah, morda s tem dosegli to plemenito živino, katero imajo dandanes, da so pripušcali planine naravi sami? Nikakor ne! Skrbeli so mnogo za zboljšanje planin, da so dobili mnogo žlahne krme, ter z njo umno odgojevali živino, skrbeli za njeno zdravje, za njeni dobri razvitek, sploh za njeno dobro oskrbovanje. Ali se pa more reci to od naših gospodarjev, da le saj nekoliko po-snemajo one slavne živinorejce? Le těžko se najde tù in tam kak posestnik, kateri dobro odgojiva in oskr-buje svojo živino, akoravno spoznava vsak gospodar, da je živinoreja podlaga celemu kmetijstvu. Namenjen sem le v krátkém nekoliko spregovoriti o naši živinoreji sploh, in o njenem zboljšanji. Ako pogledamo večino naših gospodarjev in njih živinorejo, precej bomo opazili, da ne vedo ali pa nočejo vedeti, da živina potřebuje za svoj razvitek ravno tako dobrega odgojevanja in oskrbovanja, kakor člověk, da nam služi v korist in nam daje oni dobiček , katerega splob od nje pričakujemo. Precej ko je tele rojeno, že mu od-rneri gospodar z deskami ograjen prostor v mokrem kotu svojega hleva brez svitlobe in čistega zraka za njegovo stanovanje. Dragi gospodarji, veste, da v tako temo se dandanes zapirajo le za nekoliko dni že skoraj na smrt obsojeni največi razbojniki, od katerih se že nič več dobrega ne pričakuje. Vi pa, kateri celo blagostanje svojega gospodarstva stavite na dobro živinorejo, delate še mnogo hujši z živino, katera Vam če biti za prihodnje pleme ; ali more v taki zaprtiji tele ostati zdravo in napredovati v svoji rasti ? Ne le samo bolno živino zdraviti je znanost, aropak tudi zdravo obvarovati bolezni, je neobhodno potrebna stvar za vsa-kega živinorejca, kateri hoče v živinoreji oni dobiček doseći, katerega z umnim in dobrim oskrbovanjem tudi lahko doseže. Drugi glavni pogrešek pri živinoreji je, da se živina osebito pozimi krmi le s tako hrano, katera ima le malo redilnih tvarin v sebi ali pa, da se vzdržuje vec živine, kakor je živinorejec rediti more. Slabo re-jena živina daje tudi slab gnoj, slab gnoj pa slabe pridelke in slabi pridelki slabe dohodke. To najbolje dokazuje nam kemicno slavni Boussignault, po katerem se v gnoji se semenom in krompirjem rejene živine na-haja 2*30 najboljše rastlinske hrane, namreč dušeca ; nasproti se ga v gnoju se slamo rejene živine nahaja samo 1*5. Ali je pa v tem slučaju vzrok pomanjkanja zemlje, da ne more živinorejec več krme pridelati? Le malokaterikrat je ta vzrok veljaven, ker največkrat kriva je le zanikernost v slabém obdelovanji in oskrbo-vanji travnikov in od tod pomanjkanje hrane. Ob velikih cestah vidijo se travniki popolnoma zaraščeni z mahom ali pa tudi le poraščeni s kislimi travami. Ali ne bi se mah lahko odstranil s pepelovim gno- jenjem in kisle trave, katere živina Ie malo vživa z odpeljavanjem vode? Ne moremo se izgovarjati , da vam niso za dobro odgojevanje in oskrbovanje živine dani pripomočki, po katerih moremo to vss vređiti. Spbal Vam je gosp. dr. Jan. Bleiweis knjigo „nauk o umni živinoreji". Zakaj se vsak živinorejec te iz-vrstne knjige ne poprime in je ne prebira vsaj v zimskih večerih? Tudi „Novice" Vas večkrat podučujejo ; zakaj jih bolj pridno ne prebirate? Pripomočke ponuja Vam visoko ministerstvo kmetijstva in kmetijska družba, storite dragi živinorejci! tudi Vi svojo doižnost, da bo dete umno odgojevali in oskrbovali svojo živino in přidělali vec in boljše krme, potem bodite zagotovljeni, da bode zboljšanje živinoreje imeli dober V3peh, Vi gospodarji pa mnogo pridelkov, več denarja. Kajti naj si bode pleme živine še tako žlahno, ako ga slabo od-gojevate in 03krbujete, zgubilo bode najboljšo lastnosti, ter imeli bote zopet pokveke v svojih hlevih. Pripomočki so Vam dani, spominjajte se še na pregovor : „Pomagaj si sam, pa ti bode tudi Bog pomagal"! bolske stvari. Nova postava, da se odpravi učniiia ter prenaredita §§. 45 in 46 postave od 29. aprila leta 1873, št. 21, veljavna za vojvodino Kranjsko. gla3Í se tako-le : S privolitvijo deželnega zbora vojvodine Kranjske ukazuje césar Í9. decembra 1. 1. tako : I. člen. Učnina je odpravljena po vse h ljudskih in meščanskih učilnicah Kranjske vojvodine, samo na Ljubljanskih učilnicah te vrste ne. II. člen. Občin3kemu svetovalstvu deželnega glav-nega mesta Ljubljanakega se daje pravica, da po Ljubljanskih učilnicah, zaznamenovanih v I. clenu, učnino še dalje obdrží, in to ali kolikoršaa bila je do zdaj, ali manjšo, ali da jo vso odpravi. III. člen. Moč izgubivajo vsa določila deželne postave od 29. aprila 1873. leta, št. 21, kar jih je gornjima členoma navskriž. IV. člen. §§. 45 in 46 deželne postave od 29. aprila 1873. leta, št. 21, sta ovržeaa, ter namesto njiju naj moc dobodo naslednja določila. V. člen. Učilniska po3lopja zidati, zdrževati ter dajati jim notranjo opravo (pokrivati stroške za kur-javo, 03večav0 in snaženje prostorij, kakor tuii za uČna sredstva) je dolžnost šolske obcine (§. 33 deželne postave od 29. aprila 1873. leta, št. 21). VI. člen. Ako se uže poprej vidi, da uoilniških prinodkov (§§. 36 in 37 deželnega zakona od 29. aprila 1873. leta, št. 21) ne bode dovolj, da bi se prihodnje leto mogli z njimi poplaćati umerjeni razhodki iicilniške občine (razvea učilniške občiae deželnega glavnega mesta Ljubijanskega) , naj se doplača razvea stroškov v V. členu navedenih iz normalno-učilniškega zaklada, koli-kor je presežka. Ce prihodkov normalno-učilniškega zaklada ni dovolj, da bi zalegli za njegove potrebe, naj se po dežel-nem zakonodavstvu razpiše po teh potrebah umerjen poseben deželni zaklad za normalno-šolski zalog na vsa neposrednje , prikladom za deželni in zemlje-odvezni zalog podvržene davke (razven tistih v Ljubljanskem mestnem okraju.) Prevdarjeni stroški učilniških občm naj se v to namero o pravém času po deželnem ucilni- škem svetovalstvu položé pred deželni odbor. VII. člen. Za ustanovitev in razhodke ljudskih učilnic v deželnem glavnem mestu Ljubljanskem naj potrebno skrb ima njegovo občinsko svetovalstvo y ka- in krog ust nekaj, kar ni kazalo ravno hudega vremena. tero je upravičeno v to namero na vse neposrednje To zapazivši se ďregamo in čez par sekund je vse tiho davke brez izrednega priklada razpisati do po 10 gold, v soli, tako da je slišati celo sapo gospoda učitelja. Ta učilniškega naklada od vsakih 100 gld. rednega davka. Za više zakona. gre na svoje mesto, se vsede, položi palčico tako da ww. . ——w w - w — V,va f «^t o J j * uvviw y \J xyj u i JJCU^A^V/ iai\v y uc odstotke učilniškega naklada je treba deželnega je tik desne roke, odpre knjigo in nas iznenadi z vpra VIII. člen. Občine, v katerih je domačega učilniškega zaklada zadosti, da z njim zaíagajo V3e potrebe sanjem : Koliko naj člověk jé, koliko naj pije? a Meni in morda se marsikateremu izmed nas je bil svojih ljudskih učilnic, imajo pravico, s prebitki, če jih odgovor na jeziku. Zato in tudi zanašaje se na gospoda je morebiti od tega zaklada kaj, plačevati deželne na- učitelja dobro voljo, odgovorim naglo: yy yy Kolikor klade normalno-šolskega zaloga v občini predpisane. IX. člen. Za ustanovitev in razhodke meščanskih učilnic naj potrebno skrb imajo učilniški okraji, kateri palčico; potem pogreznejo obraz v knjigo, kateřo so more i a ga mu dajó, ce je Pst! Tiho!" pa reko gospod učitelj in vzdignejo dobro." so upravičeni, v to namero na vse neposrednje davke brez izrednega priklada razpisati do po 10 gold, okraj- bili odprli. in zarence y „Tiho, pobje! nega učilniškega naklada od vsakih 100 gold, rednega pije? prašam vdrugič. Koliko naj člověk t( y koliko naj davka. Za zakona. više Nekoliko prestrašeni po nenavadni osornosti go- odstotke tega naklada je treba deželnega spoda učitelja — kajti navadno so bili gospod učitelj v takem stanu prav dobra duša se drug druzega 1875. X. člen. Ta zakon stopi v moč 1. januarija leta ogledujemo in dregamo. Slednjič si županov Tone, ka- terega so gospod učitelj najraje imeli, drzne izustiti: „Toliko, da ima oboj ega dosti, da več ne more u Za poduk in kratek cas. Mislili smo, da bodo gospod učitelj na to skočili kviško ter predrznemu Tonetu za njegov Koliko se sme vina piti? Po Klosterneuburškem „Weinbaukalender" posnel J. A. eno preko ušes ali ga pa pošlatali za sladké lase odgovor dali ? se da bojé Ranjki Bavarski kralj Ludovik bil , pa pri tem utegnili koga druzega pod roko dobiti, skrijemo vsi glave pod klop. s ojim živ- ostanejo mirni na svojem prostoru y ÇJ 1 Pa gospod učitelj palčico v desno ljenjem tako zaaovolj starosti prav rad y da bi bil vkljub svoje visoke roko vzemši in pritrkovaje vsaki besedi zacnó tako-le: V se živel. Kj kega starega člověka, prašal ga je, kako je živel doživel sto let ali še čez. koli je zvedel za ka , da je Ne jj y toliko ne smete jesti, da več ne morete, mar toliko, da, ko ste siti, bi prav lahko še več jedli Nekega dné zvé za možička neki že 103 leta sta več To si zapomnite rega pokliče ga k sebi in praša, kako da živi in kaj čali na to Kako si bo otrok to zapomnil ! Takrat smo mol ? Možiček mu to vse natanko razloži ter mu tudi y kedar je domá prišlo kaj boljšega na mizo je vsaki izmed nas jedel, dokler je bilo kaj v ' ' " • «J.WU.VW» vv ' -------- ------^-----------------UJ1AU , JC V OOtVl 1ŮU1CU 1ICV3 JUUUi J UU1VIC1 JC pové, da ni nikdar pil ne ene kapljice vina, pa tudi ne skledi ali dokler je mogel kaj v sebe spraviti ene kaplj piva Zadnje je znamenito zarad tega, ker je znano, da je skoro vsak Bavarec tudi pivo-pivec ter da je na Bavarskem pivo prav za prav domá. Kralj si ta odgovor dobro zapomni in si misli: „si Ce ta izrek svojega spoštovanega učitelja obrnem na naše vinopivce, se mi tudi zdi, da se meja, kdaj je treba nehati, kdaj je zadosti, ne dá popolnoma določiti; bom tudi jaz pritrgal, če ne svetu hodii." ; ne bom več dolgo po vsaj meni je gospod teli ni mogei zaznamovati Ako piješ vino zmerno, so ti Čutnice bolj žive ; telo Zvé pa še za druzeg v se v Bavarskih hribih; tudi tega pokliče starejšega možička visoko , kaj ga prasa in kako je pri njem z vinom, kaj misli o njem ? u „Hm", mu ložim, da sem malo židane volj dgovorí starček, „vsaki dan si ga na- čvrstejše, zlasti po težkem delu se ti bo zdelo tako, kakor èe přiliješ že brleči luči vnovič olja, sploh se ti telo spodbudi za novo delo. Kako se prilega trudnému delavcu kozarec vina! Kako pa nasprotno ostu- ga čutim pod kap to mi privezuj dušo telesu • » PJJe Kralj Ludovik se tega prav iz srca razveseli in den ti je pijanec, ki s težkim jezikom naroČi si drug bokal in pije tako dolgo, da ga pijaca premaga in sled-njic se pod mizo zgrudi, da se mu vse posmehuje in steklenico „Johannisbergerj za 20 gold Kralj Ludovik zdaj že umri in iz tega se ne ga zanicuje vred lakoto trpi med tem pa morda pridna žena z otroci in še krom pirja nima učimo: „Koliko se sme vina piti." Le toliko spoznamo Će vidiš taka nasprotja, potem je vprašanje: >> ko- iz tega , da utegne člověk pr sinjo starost vodi in pri vinu doseči liko se sme piti", paČ lahko rešeno. v pravi meri Vino Je y ako se vziva, pravo Imel sem, ko sem jel v kratkih hlačicah še v šolo mero y ti utegne biti zdravilo, če ga pa piješ čez pravi strup. Med pravo pametno hoditi, učitelja, ki je bil tako pošteno okrogel bilo x pac y misliti, da y da Je moža tare skrb, kaj bo počei s tre buhom, če bi prav po Bismarkovem načelu še dalj se razširiti nameraval. Kedar so bili gospod teli y zado stopinj, ki so odmerjene razraerah. Clovek ni le zato na svetu, da delà, tem-več da se pri posebnih prilikah , ob nedeljah in praz- mero in pijancem pa je se vec po nikih y godovih itd. razveseijuje v družbi, da bi pozabil za ure časa svoje vsakdanje skrbi; to zahteva njegovo takih 11U t/I ti 1 vrt , uiav uuuic vuijCj uic uaoa ovujt oai ui j elega povedali, zato smo se telo, ki potřebuje počitka in okrepčanja. No y pri stivši vsem zahtevam tega liberalca , prav dobre so večkrat nam kaj ves vselej veselili, Če so stopivši v šolo nekako bistrej dali in palico kviško vzdignili ter obstáli pri vratili, gemu napija, člověk postane zgovoren, se smeje , šali dokler ni bilo vse tiho. Mi smo se dregali pod klopmi in če si navadno še tako čmeren, dobra kapljica ti prilikah ne škoduje tudi kupica čez žejo; drug dru- } in tako je bil kmalo mir, ker smo veaeli, da danes go spod učitelj ne bodo hudi g° d Nekega dné, ko so ravno gospod fajmošter svoj obhajali, pridejo gospod učitelj dober četrt ali sproži jezik, tako, da postaneš v družbi zgovoren. Zoper tako razveseljevanje, mislim , nima nihče slabe misli toda čim več pije člověk čez mero, tem teže mu je ? spoznati, kedaj ima zadosti, kateri kozarec mora biti poi ure pozneje v šolo. Lica so jim bila lepo rudeča zadnji; kajti kozarec čez mero te utegne spremeniti v «3? živino, da ne veš, zavednosti kaj delaš, in se, ko zopet priđeš do liberale naše 7 sramujes tega, kar Poznam nekoga, si v pijanosti storil. (ali pa svoje) iz zaôetka res nekateri „mlado-nemci p ri Čak u j Morda 30 janega, ki se pa baba s kogar nisem videl še nikdar pi- ? ki so nekaj po tem, da ga vino ne • • ne pije prevec, ker se drži načela, da člověk mora ne hati ) kedar je še pri toliki zavednosti, da štenejši od starih, na to mislili, da bi narodom dovolili omoti. Res národnostně pravice, pa lakomno3t in gospodoželjnost v vpra- ) _ kmalo te boljše čute pogazila, in kmalo so se da bi bil en sam kozarec še more spoznati ; sanj Vino že preveč avolj narodne ravnopravnosti pridružili „starim* ( y če ga pije delavec, da se okrepča ; pa tudi sem ter tje kozarec čez mero, ne škoduje zdravju ter odreci se teh Preveč se jim sline cedé po lepi Češki deželi, preveč jih vleče do Trsta in jadranskega mi člověka obrani pri moči. Ce se pa na vadiš pijance- pravičnost vanja, če si vedno žejen in moraš ves dan gasiti, potem ,,in moč imamo i morj v imenu pravičnosti ; í 77 si Moč mislij ► f 1.1 j vv, V V «J» I uuuvy UU I VU • U ULi KS M. m IJ » VU UMU ^ «U4 ) ^/U «IV LU „SU UU \J < JULA M l-VJ "i KJ JL ULI Igl | j je telesu preveč; hudi nasledki se kažejo najprej po vendar ne morejo vbraniti lift w â # 0 * # • 1 t i • « I^i ^ • r"» y )) pravica Čehi n 7 ,, niso v stanu, kdo bo tudi na uči liberalizem in S se y m j pijanec se trese in se bliža smrti, ka- slabih čutnicah tera ga kmalu pokosi. Zunanje znamenje pijančevanja je najprvo rudeče-višnjev nos, ta oteče, se obesi na- Srbom in Hrvatom dovoljujej se ekaj časa ži- vzdol mehek ko goba, včasih pa se stranskih nosov. veti, — za sedaj so še preslabi, podjarmiti in prebavit tudi té; kedar bo Nemčija zedinjena od Belta do Jadre VJVW y KJ w VMVUA tv • ^^VIMI. ^v-r JL. ^ 1U 1j C* ^vUl i-IJ| V«« 11 dl \J *JL JLJ vi tC% \Ji\J t/ć*U,i.Vš| izpihne še več po- potem se bo že našla kaka pot, stegniti roko tudi čez nosom vred pa se pobarvajo tudi Ogersko in Rrvaškt) lica ter otekó ; tako okinčan Člověk bi se moral prav Mislimo, da je ta článek v „Deutsche Zeitung" zdaj poslednjemu Slovencu oči odprl. In ce jasno spremu zgine tudi sramožljivost. Na zadnje sedi od jutra vidimo, kaj nameravajo z nami, potem pač ne smemo za prav papnppHM ■ pim ■ ■ sramovati pred svetom, toda ko se začne tresti do večera v krčmi za mizo, prav vesel in zadovoljen dolgo Je še, kedar pre miš Ij Je pijan treba Nemcem Iz vsega tega se vidi, da se nikomur ne more do- grob vleći 7 da 7 kaj nam je storiti. Pokazati še živimo . da se se ne mislimo v njim na ljubo ; loČiti: koliko da sme piti. Meja je pri vsakem druga, je treba postaviti v bran; videli borno, če zedinjenimi moemi se naša moc Vsak se mora poznati samega sebe in vedeti, kdaj je res tako slaba! Po naši nesrecni neslogi smo tako osla- dovolj kdaj preveč. Splošno naj tedaj veljá: 77 Pij 7 kolikor Je potrebno, da si vesel in zdrav." beli, tako zapravili ves ne boj svoj > Nezaslišano se veselé da se nas prav nič loge v Českem ta- boru, ker vedó, da tudi Cehi nesložni nič ne opravijo Politične stvari. in mi Slovenci jim ne moremo vece žalosti napraviti, složni! Ali nas ne učé toraj kakor s tem m Nemski liberalci nas tako ljubeznjivo vabijo v svoj „reichsrath", s tako sladkimi besedami nam zagotovljajo, kako nas ljubijo sami y kaj nam je storiti ? v Ali ne bo Ceski narod. ako vsled slog omaga > in za nas skrbé, hvalijo svojo 7) ústavo" do nebes jo po-vzdigovaje, rekoč, kako je v njej za vse narode skrb- z eno besedo, tako da se mora člověk sprevidij sedanj tako stilakomnost više stavil roda? nesrecai tišti, ki tega ne y preklel tistih svoje so v m času strankarst i n ; g lastn o korist na- ljeno, vsem narodnost garantirana lepo nam znajo na srce govoriti y bolje In to veljá tudi za nas. Ce se je prav nekoliko na obrnilo, vendar „Narod ii svojega sovraštva do nas res čuditi, kako da nehvaležni Slovenci vse te dobrote ne more potlačiti, in s klerikalcem okoli sebe maha W L 1 i 'ifii řf ■ - J ' ^ 1 * k r ■ J P r . J« mZ ' - - li ► i * » - i a A - A « « A A A « A * A m ^ ^ m, t od sebe odbijajo, in kar z glavami majó. Edini mlado- kakor bi nas hotel dražiti, in k novi neslogi izvabiti. čehi so tako razumni, da spoznajo dobrote liberalizma in ustavoverstva, kakor so na svojem „partajtagu kratkem izrekli! u pred „Klerikalec" je vendar le tišti hovenstva zagovarja; mi pa ki edino interese du- s tem, da y branimo po svojem prepnčanji branimo krščan- korist celega mi vsi drugi pa le nič nočemo prav verjeti sladkému glasu tičarja, ki nas vabi na svoje limanice, ime- stvo, naroda, — in če hoče vendar le „kršćansko" stranko imenovati; beseda „kle- Narod" resnico pisati, nas mora novane u o „ustava", „o v uuuua ivu. i tuuivv ' ' " ■ Ali imamo pa mi tudi vzrok, da smo tako ne- obrekovanje. svoboda" itd. zaupni? rikalec" vržena na nas pa je le lažnjivo sumničenje ali Ce je bilo sloge treba, treba je je zdaj in vsak Moj Bog, facta loquuntur! In kdor je še dvomil, bo narodu odgovor dajal, kateri jo lahkomišljeno razdira ! opozorujemo ga na článek „Oesterreich und die orientalische F rage* od 24. grudna 1874. Tam v je >7 Deutsche Zeitg mlad" Nemec tako 77 nepreviden, da nam nakane nemških nacijonalcev na- apové nam na kratko 7 da Piše namreč: .,Wenn einmal der nationale Zusam- ravnost razodene. imamo kot narod poginiti, mi in Cehi. potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Stajarskem deželnem zboru 77 v sej 12 oktobra 1874 menhang Deutschosterreichs vom Riesenge- birge bis zur Adria gesichert ist itd. a Vsak (Dalje.) razume, Kaj to pornem „aer nationale Zjusaramennang # zjitsiuj puimuue uprave, — uauaijuj^ Deutschosterreichs vom Riesengebirge bis zur Adria"; deti pa ni samo na avtonomičnem polji, ampak tudi na kaj to pomeni „der nationale Zusammenhang Zastoj polit uprave, nadaljuje govornik vi- faktično je tišti „Zusammenhang Deutschosterreichs" samo od Spielfelda do Budjevic; ako hoče seči od Jadre do Polji, tožbe ki ni avtonomicen, kar pričajo vedno bolj očitne Naj več c. gosposk odriva stvari 7 katerih ne Pruske meje, je pač jasno, kaka osoda je namenjena morejo opravljati. Veliko preobširno uradno okrožj za- nam in Cehom. Mi o tem nikdar nismo dvomili, da so držuj to poslednji nameni nemških liberalcev, a žalibog je en novejše skušnje pričaj pregled, podraži in zadržuje uradovanj da velik del škode vsled Naj čas dosti Slovencev verovalo v poštenost in pravičnost to s nj ; OOkUO LIJ \j , VA Cv »Ulio. LJ povodnji je vzročilo to, da polit gosposke nemških liberalcev, pričakovaje, da bodo oni tujo na- njim pripadajočega policijstva gledé gozdov in rek niso rodnost ravno tako spoštovali, kakor svojo malikujejo. izvrševale. Hvala Bogu, število teh lahkovernih Slovencev je sedaj jako pičlo, morda je le še edini Razlag, ki od nemških nič ; tem obziru pa okrajnim glavar3tvom ne očitam tem manj, ker imajo preobilno opravil, da čuvajo nad tolikimi avtonomijami, da varujejo toliko svobod, kakor jih imamo, in pa da branijo ustavo zoper klerikalne agitacije. (Veselost.) Organizacija od leta 1868 je reč še v marsikaterem obzira naredila siabejo. Ta organizacija bila je neogib-ljivi následek Dunajskih ustavnih pravic ter nepraktične misli gledé ločitve pravosodja od uprave ; politične urade za tako velika okrožja napraviti, je pa bilo le po tem mogoče, da so se po občinski postavi oprostili opravil v krajnih policijskih zadevah. V tem so vsi edini, da okraj na glavarstva niso koristna, da obstati ne morejo, da pa tudi ne bi bilo pomagano, ako bi se tu ali tam še kako tako glavarstvo osnovalo. Pogledimo si najviši dve deželni gosposki, namreč avtonomni deželni odbor in neavtonomno c. kr. de-delno vlado in našli bodemo tudi v tem obziru marsikaj neprijetnega. V marsikaterih zadevah določu-jejo dotične postave, da se ta ali druga reč rešiti sme le v dogovoru med deželnim odborom in med c. k. de-želno vlado. Koliko to dá nepotrebne pisarije, kako počasno je tako uradovanje in koliko več tako posto-panje vzročuje stroškov ! Zraven tega je pa deželni odbor še v vedni nevarnosti, da vlada sklepe njegove zamore ustaviti, kar se je že tudi pripetilo in zlasti tako, da je vlada mnogokrat odrekla zvršitev takih po občinskih zastopih storjenih sklepov, ki so se upirali na deželno odborna razsojila. Jaz tega deželni vladi nikakor ne očitam (veselost), tudi jej nočem kratiti pravice do državnega nadzoro-vanja; pokazati sem hotel le, kako da tako dvojno vladanje pelje ,,ad absurdum". Pa tudi v denarstvenem obziru to dvojno vladanje ni koristno. Na eni strani vidimo deželni odbor s tajništvom , z blagajnico, s stavbinskim in s pomoćnim uradom; to stane blizo 200.000 gld. na leto. Na drugi strani za isto deželo je c. k. namestnik, ki ima ravno take urade, ki ravno toliko na leto stanejo. Dvojno vladanje vzročuje toraj dvojno tako velikih stroškov, dvomim pa, ali bode dežela magla plaćati toliko stroškov še dalje Časa. - . Ravno take zmešnjave se nahajajo gledé ljudskih sol, ker se ravno zdaj po vsej moči delà na to, po izobraževanji ljudi narediti bogate, kakor so se popřej po avtonomiji naredili svobodni. Povsod šumi o učiteljih in učiteljicah, o učiteljskih zborih , o deželnih in okrajnih shodih učiteljev, o izobraževanji, o napre-dovanji, o pripravljanji učiteljev, o otrocih ter o vrtih in telovadnicah za otroke in o enakih otročarijah, tako, da je misliti, da živimo prav v otročji dobi. (Velika veselost.) Mi imamo šolskih oblastev, ki se med sabo ter z obcinami prepirajo, ki sè svojimi pritožbami in pre-piri toliko dajo opraviti deželnemu šolskemu svétu , da vsega skoraj ne more resiti. Naši okraj ni šolski sveti pridejo slehern mesec k sejam, delajo pa ravno s takim vspehom, kakor krajni šolski svéti, ki nikoli nimajo seje. (Veselost.) Mi imamo deželni šolski svèt, ki vedno organizira in zistemizira, pa nic ne placuje, na drugi strani deželni odbor oziroma deželni zaklad, ki vse placuje pa ne organizira in ne zistemizira. (Pomnožena veselost. Klici na desni: Izvrstno!) Polovico učitelja imenuje deželni šolski svèt, drugo polovico tega člověka paokrajni šolski svet. Okrajni šolski svèt ima svoj uradni sedež v Ketini (Frohnleiten), spisi (akti) njegovi pa so v Gradcu, v miznici okrajnega glavarja. Imamo šole , ki nimajo učiteljev, in šole, kjer ni učiteljev ne učencev. Župnik (fajmošter) vodi otroke v cerkev, učitelj jih pa vodi v krčmo. Nobeden ne vé, ali je ljudska sola lastnina države ali dežele, okraja, ali občine, ali je učitelj cesarski, ali deželni, okrajni ali občinski, in ker tega nobeden ne vér sta se deželni zbor in vlada prepirala , čegav da je zaklad ^za učiteljske pokoj nine. Ce se država poganja za to, da bi učiteljem storila vse po volji, bi naša konservativna stranka ne ugovar-jala temu, kajti gotovo, da smo pravi prijatelji ljudske šole in za to, da se materijalno stanje učiteljev zboljša ; ali sedanje poganjanje je prenapeto, toraj nekoristno in tudi nikakor ni v pravi razmeri z našimi davčnimi močmi. Zlasti pa se nam tudi dozdeva, da se za učitelje ne poganja tako iz gole ljubezni do ljudske šole, temveč zavolj tega^ da bi se z ljudskimi učitelji pridobilo novincev (rekrutov) za ustavoverstvo in vojakov zoper cerkev. Zavolj tega nam navedeno poganjanje ni všeč. Sad pa že tudi dozoruje. Od vrha so se učitelji toliko Časa liberalizirali, dokler so učitelji primorali ministre, da liberalni postanejo in da se udajo učiteljem. Zdaj še le, ko je gledé ljudske šole nastala popolna anarhija, ko je videti, kako malo da zadostuje nova sola, in kako neizmerni in velikanski so dotični stroški, ki jih dežela plačati mora, zdaj še le se občuduje, kako prosta, koristna in kako po ceni je bila poprejšnja šolska uredba in zastonj vpra-šamo, zakaj da se je tako dobra uredba ovrgla. Dokazal bi lahko, da se tudi na cerkvenem polji prestrojiti hoče vse in zmotati ter razdreti, kakor na šolskem ; toda naj zadostuje, da sem to le omenil. Gledé tako mnogoterih cesarskih uradov, gledé tega, da se pri postavodajstvu in pri upravi pogreša objektivnost, gledé preobilne množine posvetovalnih skupščin in izvrševalnih organov pač ne more drugače biti, kakor da upravna mašina le těžko in počasi delà, da celó za8taja, da javna varnost vedno bolj pojema, da se nezadovoljstvo vedno bolj razširja in da se ljudstvo, ki bolj in bolj zabřede v uboštvo in zanikernost, vedno manj briga za javne zadeve. Iz nekega dopisa deželne vlade, ki ga deželno-od-borno poročilo omenja, je razvideti, da vlada gledé predmeta, o katerem obravnavamo, nima druge želje in ne druzega nasveta, kakor tega, da naj se za izvrše-vanje krajnega policijstva osnujejo veče občine, in to zavolj tega, da bi političnim gosposkam ne bilo treba, se pečati s tolikimi občinami in da bi ne trebalo, upravo, katera se je še le vredila, zopet prestrojiti. Da bi toraj ne bilo treba političnim gosposkam se vrniti k ljudstvu, naj se ljudstvo še vedno obraća do okrajnih glavarstev ; ali pa ker prerok noče priti do gore, naj pa gora koraka k preroku. (Dobro klici na desni; veselost.) Obžalovati moram, da slavna vlada te zadeve ni pretresla iz stališča njene dolžnosti in ljudske koristi, ampak edino le iz stališča administrativne ugodnosti, kajti o tem se ne more nikakor dvomiti, da krajno policijstvo ni zadeva občinska in da to biti ne more, ampak da je dolžnost države, za to skrbeti in dotična opravila opravljati. Stališče administrativne ugodnosti je vzrok, da vlada pritožeb sè silo sklenjenih občin nikoli noče poslušati ter da nobene prošnje, katera raz-druženje prevelikih občin namerava, ne vsliši. (Konec prihodnjiČ.) Slovensko slovstvo. * Hrvatska Lipa. — se zove časnik, ki je name-njen zabavi in pouci" s slikami začel o novem letu pod vredništvom gosp. Drag. Jagiča izhajati v Zagrebu in kateremu je za celo leto cena po pošti 5 fl. Pred nami leži prvi list tegatednika z lepo tvarino in krasnimi slikami med katerimi obraz Ljude vi ka Gaj-a in pad (slap) Krke. Iz vabila na narocbo ,,Hr- vatske lipe" raz vidimo, da slavnoznani pisatelji kakor Ivan Kukuljevic, Ivan vitez Trnski, Dr. Bogoslav Šulek, = Kirinskh Naši dopisi. Radoslav Lopašic, Gjuro Deželič, St. Sašič Vjekoslav Klaič, Eug. Tomič, Drag. Jambrcčak, Simončič, J. Zahar, A. Palmovic, A. Jagatič, J. Jecman, O. Kumpf, F. Plohi- Maribora. (Cit alnica ;) bode ime i 15 dne Gjuro t. m. svoj letni zbor. Na dnevnem redu je : Letno po ročilo ; prememba pravil ; volitev novega odbora Vsi J. Mrzljak, R. Krušnjak, M. Prelog, Herdvigov in še drugi so obljubili člani se s tem javno vabij v zbor Odb JLJLV^JL UY J^U Y Ili. DU Ui Ugl 0\J VJ V JLJ IA KJ111 jjLipÍ W^AKJISJ Y čili JU« - ^ . J \ " ------' ------------—------ - - Po takošni podpori smemo Jugoslaveni pričakovati iz- steneckov regiment pri Ljubljanskih volitvah.) Tržaška (i sodelovanje. Trsi a 10 (OkoliČani in njena društva Ve vrstne hrane za zabavo in poduk. O slikah pa napo- okolica, akoravno majhna, vendar po številu prebivalcev T dalje sliko biskupa Dobrile, grofa Giure še dosti dobro koraka na poti narodnosti, ter se počasi __i/ 1 / O 1/ it • \ W • T^ • I I • 1 v/ W» 1 1 • V 1 vedllj 6 jjXJljJOi VAcai J U D11JVVJ ILM OIV Lt JL/UUlllUj U1ČI J Ul C? **w ^»v/^« v " ^ * — — w —--v — ~ ~ ~ ~ . y ----- Jelačiča, Ivana Kukuljeviča Sakcinskoga, Ivana jviteza vzdiguje na narodno površje. Bilo bi lože se bolj Lipa Trnskoga, Dr. Klaiča, Živka Vukasoviča, Pavla Stoosa Mihovila Pavlinoviča, Dr. Fr. Riegera, Dr. Bleiweisa ? 9 bi okoličani m ,1e ako koliko gospodarstveni bili, a ravno to Stanka Vraza, Josipa Vranyczanija, Franje Žužela, ba- podkopává blagostanj paka, da ekonomijo zeló zanemarjajo, in ravno to ice, lahoni pa si o tem pri ol rona Kušlana in drugih, 16. in 17. veku, Križevca, poleg tega slike Varaždina v dobivaj veco moc in Istvo to jh uj črv 9 ka sata in Cetinja govi Senja z luko a vuiiujcij jui^oivu^a jezeru itd. — XV, f UOllU VI 11J u ^ ' ^ * — ------- —--WJ ------------------ — 7 ----- po sodelovalcih svojih in po jako krasnih slikah na priliko so si osnovali napravo, da morejo brez ve-izvrstna „Lipa Hrvatska" priporoča se že sama po sebi likib stroškov rarliče spodobno pokopavati. Naj starej in Ogulina, Tr- Po osnovi nje- teri gloda v zdravém životu naše okolice dveh letio napravila med Ona boj nekatera društva si je v tako tudi nam Slovencem in to temveč jej je cena taka pogrebna društva so: v Barkoli, Arimatej fl. za leto) prav nizka. Naročnina se pošilja tiskar-nici Drag. Albrehtovi v Zagreb. Ivan in v Rocolj na Greti zopet eno tako društvo e morda že bralcem , pri st. Rojanski fari pa se snuje Znano z imenom „Mirdvor „Novic", Mnogovrstne novice, Tržaško okol litično in * Podkožní (Borkenkâfer) je napadel skih gozdih 145.232 oralov in pokončuje drevj v Će pn št. I da se je ustanovilo za bralno društvo „Edinost" To društvo obeta razni elementi v njem obilo , t*i jpeh ako boj zastopani in veliko koristi za Slovence v Trstu in okolici. Vsa& gospodar bi moral Jeruzalem bodo šli tudi letos" k velikonočním biti ud tega društva in tudi častita duhovšeina bi mo praznikom romarji. Kdor se hoče vdeležiti do Nr Trst februarij oglasiti ) se mu na 28 Dunaji ^oiaui, r ranzisiianerpiaiz vaouj^u«, vo««., ««j v»».» »««>.«1^« februarija se romarji odpeljejo iz v društvo vpisati. Društvo ima pravico zborovanj (Stadt rala Franziskanerplatz edj zimati prostore v njem Pravila društva so tako da se more vsak, naj bo kakoršne koli stranke f v striji ziku * Casnikov izhaj in prejemati do volj v Av- in na Ogerskem 3730 in sicer v arménském je- 102, v hrvaškem 9, v vsakem kraju okolice, sedež pa ima pri št. Ivanu poleg Trsta Vsak adnik pristransk člověk se di y se mi pri priliki rekel, da je sramotno nek vlado 9 v bulgarskem 4, v českem katera pusti svojim služabnikom, kakor j Vesteneck 9 v dánskem 18, v nemškem 1783 v gleškem 278 9 tako samopašno in kruto gospodariti in zlorabiti oblast 9 9 franeoskem 707 landskem 31 , v laškem 293, v litavskëm iwuu Silvii» c i- f y laoavui UKJKJ j v 11 te* voauuj jL j v uuí y u- škem 11, v polskem 83, v rumunskem 46, v ruskem v grškem 25, v hebrejskem 9, v ho- v norve- katera mu kot j izrocena v mejah 9 on pa delà samo na pašniku, ki ne gleda, čigava ograja 9 53, v rutenskem 6, slovaskem 14, v sl v em 26 v bskem 21 Ld\J j V Ol UOlVVlil Lá X y kem 24, v španjskem 14, turškem 13, v ogerskem 126, v vendskem teh jih skoro tretj v Avstriji in na haj y drug pa v deželo le prih Ogerskem v v Od i z- Je > Ali samo da ohladi črve, kateri ga za rogmi gnzejo ni v Ljubljani nič več mož, ki bi mu bili kos? ali ni pot na Dunaj uupi«., ^«v^nv^^v^,, Veličanstvu? Ako se zvěsti sinovi Avstrije tako od dprta da bi se šlo pritožit Njegove mu od vlade , kdo bo br čaJ nost pride, S i i prestol 9 po takém menda ne i ko zopet nevar- vda- če se mu * Na Ruskem zima ni tako huda, kakor bi po naši nost tako sužno plačuje. Vestenecku pa naj bo opo Sibiriji so sicer decembra meseca misliti utegnili imeli nekoliko tednov po 4 0 stopinj Kievu in drugod imajo zdaj bolj mehko zimo min ni še solnce zadnjikrat za goro šlo. mraza 9 V (Jorici 7 V Po Včeraj je bil v bližnjem Solkanu pogreb občeznanega rodoljuba, vel. posestnika januari a doliji so, decembra meseca mogli polje orati. * Žalostni stan na hoškem popisuje liberalni časnik „Vossiscbe Zeitg." tako Mati j e Dolij a k Bil Je še predno je zaslovel kot slov. narodnjak i r-----—" jki občečislan možak „Strasne so številke, žejo očividni propad kraljestva Laškega: dve tretj ljudstva ste tako neumni, da ne znate niti brati niti pisati, okraji Od leta 1870. ki ka- je bil deželen poslanec (kot izvoljenec velikega posestva) ; opravljal je pa tudi še toliko druzih častnih javnih slu žeb. da pod okoli 3000 morivcev in ^vti.vv, roparjov y0aau dihujejo pod strahom razuzdancev ; jetnišnice vsako leto celi rečiti se sme 9 da jihovo težo resnično obnemogel ? kaj t njegovo prerano smrt (imel je V se 53 let) vzročilo—j U enj Blag posilne delalnice in galej 60.000 obsoj polnj so že z vec kakor Je M vrh tega so hudodelniki v nekaterih preveč b povsod imel, toda jih je hotel namene mnogokrat in po J krajih tako predrzni, da se jih policija bojí in jim iz °J poti doseći, kar pa ni poti gré." To vse kaže m or pogubo Labov, ki v imel priliko, pogrešati tište više šolske omike bistroumnosti m po Mnogokrat je brez ka- šlo ojih nasledkih še veliko bolj strašna, kakor denarni polom tere vita skušnj m zdi um v marsikteri nic opr * Sti v nesreća na morj Telegram iz Madeiře Pri vsem tem pa je bil jakoprakt mož marsi kteremu javnemu opravilu popolnoma kos, tem bolj ) ker je naznanil, da je velika angleska ladiia „Kospatrick". je bil skoz in skoz poštenjak, kar je pokazal posebno ...... ' " v cestnem odboru. Da je bil prejšnjih let župan, J . 7---------7--' ---- ---J J^V^UHJVtt ki je jadrala v Avstralijo in na kateri je bilo 465 ljudi se gala in 9 9 gorela; razun 3 oseb so vsi drugi strašno in do smrti predsednik društva smrt našli s tem , da so ali «-------- - , „v, ^goreli ali pa se v morje -------—7 ------- potopili; oni trije, ki so se rešili , so 10 dni na morju sveta, cenilne komisij in uo smru preuscuuiiv umotva kanske, ud domaćega in okolično-gorišk Soče" in čitalnice Sol okr olskega itd bilo je večkrat po časnikih sèm ter tjè plavali in od krvi in mesa svojih nesrečnih sodružnikov živeli. brati N je tedaj, da se sešlo nj egovemu pogrebu vse polno gospode iz mesta in od drugod brez razločka stanov in strank; pa tudi Solkanci so svojega moža spodobno počastili. Na grobu so mu peli pevci naredila za trgovca in ga stavila v oddelek trgovce v, Solkanski inje govoril dr. Lavrič, tovariš njegov v dež. ko vendar nobenega pečarja pod S marno goro zboru * miru naj počiva slovenski poštenjak! ni vvrstila v trgovski oddelek Jutre in pojutranjem bodo v našem gledišči raznovrstne oi«uí , vi«, uj. umai jvai je ujeguv uasuu uo« un — produkcije, za dobrotne namene. Sodelovalo bo vse, zvonar? —Druga nepostavnost Vesteneckova bila sram da bi ostal to 'uvxwua, je il gosp. uciuiai kar je njegov častiti oče bil S a m as so kar je za take sposobno. V prvo v Goriškem gledišči je to, da je volitev koncentriral na svojo pisarnico se bode tudi slovenski pelo. — Leta 1874je umrlo v Ljubljani, ker oklicati je dal, da le v njegovi pi-v Gorici 668 ljudi (po městu in v bolnišnicah) ; moških sarnici se more imenife volilcev za reklamacije več ko ženskih. Rodilo se jih je 553 5 ženskega ogledati, ne pa v davkarijab po deželi, kakor 24 spola otrok 17 več ko moškega. Da je manj rojenih, prejšnje čase navada bila, oc je jL/uuajaťuoci ko umrlih, pribaja od tod, ker so med umrlimi v (2) drug ukaz, se je volilni imenik ogledati mogel pri bolnišnicah tudi t u j c i zapopadeni. - . . . .Je ko je iz Dunaja přišel moški bolnišnici okrajnih glavarstvih, katerih je le 10 v celi deželi pa 32! tem je glasovita komisija hotela prav slepe misi loviti z volilci, da ne bi mogli reklamovati. In da bi narodna stranka kar nic časa ne imela za svoje de- pri milosrčn. bratili jih je umrlo 75, v ženski pri milo-srčnih sestrah pa 60. Poročenih je 118 parov „Slovenia per os Bleiweisii locuta est"! Tako se odmeva te dni od vseh naših strani, kamor je prišlo lovanje, odlocila je volilna komisija kar na vrat na nos našega očeta in voditelja pismo, priobčeno v 1 štev. „Novic" t. 1. na strani 3. pod napisom: „Po gaj a nje lilci še niso imeli volilnih iistov v roki, čeravno za slogo Slovencev v dveli pis m ih". Prav v volitev za kupčijski oddelek na 8. dan t. m., ko vo- 10. naša 14. okt. ----- --------.---------« V. . ~ V ^ • voiilnega reda ukazuje, da med dnevom izročitve srca ste pero pomakali, gospod doktor, ko ste volilnih listov in volitvijo mora biti okoli ~ dni časa; nemčurji pa so že vedeli to, kar je dru- svoj in naš odgovor pisali. Tako Je in ne drugace. Nikdo, ki je vse opazoval in videi in doživel gim še skrivnost bila, in so létali okoli volilcev. In vse od pričetka „Novic" do današnjega dne, ne more dru-gače misliti in pisati, naj se sili, kolikor hoče. Da tudi pisatelj štajarskega pisma in njegova stranka v srcu tako misli, ne dvomimo. Spozna nje tedaj to je vedel in gledal brez Widmann ! ! ugovora vladni načelnik vitez Drug pa smo skupaj. Da le ne bo prepozno t nic in dobi n doba lil nib t topila z pošiljanjem izk Za vse to, kar se je v tej po8tavnega zgodilo, odg Ljubljane. Prihodnji petek (15. dne t. m.) je načelnik vitez Widm je vladini 10. voiilnega reda nam zadnji dan oddajanja volilnih listov obrtnikov in rokodelcev za kupčijsko in obrtnijsko zbornico, tem so volitve končane. Kakor so zmagali nemčurski kandidatje v oddelku kupcijskem, tako utegnejo tudi reč odločno zapoveduje, da izkaznice in volilni listi se imajo po žup ani h razposlat lil ce m po deželi Ta postava se ni spolnila in za to nepostavnost lnik odg lad y kajt do ces. okrajnih zmagati v oddelku obrtnijskem y po nepostavnih sredstvih, s katerimi so dělali vladni organi s svo-jimi pomagači. Da pri volitvah nikoli ni in tudi ne to vé vsak razumen člověk : izročili 1 e tam županom, / V ♦ w 11» nima Vesteneck nobene oblasti, to oblast ima rj e v vladni načelnik, in vendar so okraj ni glavar j ÉÊ ^HHBfe ^HBH ■ --.-------------. „v, X, M ~ ~ J--P přejeli za svoje okraje izkaznice, in volilne liste, Samasi, Polegeku more biti brez agitacij , zato ne očitamo dr. Schrey-u, Terpinu, klobučarju Debevcu in celi armadi druzih nemčurjev da so si podplate shodili in jezik zbrusili, tekaje okoli volilcev, al grajati moramo in očitno protestovati viděli, da je žup y y nemčur in pomagač vladnim organom, kakor v Ka niku Kecelj, v 8topič-u vitez Langer, v Siški vitez Kranji, Lok" zoper pocetje vladnih organov, da prestopajo postavno mejo in nekaterim nobeno sredstvo ni pregrdo, da do- Gariboldi in še nekateri drugi taki Vrhniki in sto druzih občinah niso župani dobili volilnih listov v roke za razdelitev; razdelovali so jih sežejo svoj cilj in konec! okraj ni glavarji po svojih beričih ali rihtnih hlapcih, ki Od leta^ 1860 smo na so večidel že tudi koj seboj imeli nemčurske kandidate Kranjskem od vladnega načelnika barona Bacha zaČenši do danes skusili marsikaj pri volitvah , in od volilcev zahtevali xxx ^ wu^y ^uiwau, naj iu ---- sejo ali podkrižajo, vse drugo bodo že oni storili da jim ne bode treba v Ljub íj ano hoditi i. t Ali pa je, kakor v Kranji kirurg Steinmetz nim hlapcem" koj šel kak pomagač volilni list samo podp tacih nepo stavnosti, kakor jih doživljamo zdaj pod vladnim načelnikom vitezom Widm anno m, doživeli se nismo nikoli; vidi se, da je on pnšel iz dežele, k]er ]e blizo mm mapueni • sei mu puuja,g<*o iiemouiD*vj. u imel priliko podučiti se na tanko, kako je délai famozni pridušal volilce, naj volijo te, kakor jih ima on zapisane vidi da je on přišel iz dežele, kjer je blizo čes y y za „riht m ču r s k in Chabrus, da so volitve velicih posestnikov na Českem in Moravském dale tak résultat, da je svet kar strměl nad izidom onih volitev. S Chabrusom ne delajo Od nekih nemcurskih županov se pripoveduj y da po sicer pri nas vladni organi in njih pomagači z vij ač klicali volilce d a v k o v is davkov sebi volijo jih přidusali, naj gledé na o ijihove možake, ki bodo skrbeli za okolici Ljubljanski je imel nositi druge vrste je brez konca in kraja. Pri volitvah za rihtni hlapecKoba v volilne^ liste okoli; ker do pred kupčijsko in obrtnijsko zbornico moramo ločiti dvojno dobo: dobo Vesteneckovo in dobo Widmannovo. illllUl liiauuv iA U KMCÂi \ YUU1UU i i O UV^ VIVVII j «^WJL ^^ včerajšnem (do 11. dne t. m.) ga ni bilo v Biz ovi k y gr volilec neki prvi dôbi vladal je vitez Vesteneck čelnik volilne komisije , ki je brez ozira na y kot na- volil- Ljublj odoljubni posestnik in krčmar v naravnost na dom Kob a va ter ga vpraša, kako to, da v njegovi okolici V se nihče nima olilneg nega reda od 1. 1868 sestavila po svoji glavi imenik volilcev in prekucnila ves register kupčijske zbornice ter kar po svoje pomnožila oddeiek kupčijski lista, volitev pa že je v petek pri kraji? Osupnjen po tem odločnem vprašanji jecljá rihtni hlapec (morebiti hotel vse te volilne liste v ogenj ), da že z volilci, ki nikoli popřed niso volili v vrsti trgovcev j.utr* 0-2. dne t. m.) in tudi v druzih deželah ne volijo v tej vrsti; naj po- list s temi-li besedami y yy ter njemu dá njegov volilni nič opravili, césar saj ne boste vemo en izgled : zvonarja in pečarja Samasso je * manj, v ee Jaz nisem prijatelj nagrobnih govorov sploh niso verskega, ampak politiškega zapopadka. je nemec, mi smo pod njegovo regirengo m moramo za Nemce biti; saj je v Planini še sam komisar y tem Naj- z Wahlzettelci okoli To je leparija mu v vori nas moz césar so sicer nemškega rodů, hodil odgo- mi pa ----y, ------ --------fs^.uiuu.v/g,». TVJ-i LUWt. w«^* WV ^ w . -----Q ------7--1 nespodobniši pa so, če se na svetem městu, na městu mirú in srno Slovenci in césar ima nas ravno tako rad kakor sprave j 8trankarstvo poudarja. Da je dr. L. v tona- Nemce pako zabredel, očita se mu od mnogih strani. Og in Lahe" Bralci ! ali vam ne stojé Pis. XI VžJLLll^W J V/^l O iu JL-JCt/JLiV*/ •--JL^lCllUi • f lasjé po konci, ko slišite še celó „rihtne hlapce u tako propagando pri nas delati za nemčurstvo? Ali ne kaže je o teh zadevah c. k. fioancna jdirekcija Ljubljanska to, kako ,,ab ove majore discit minor 9« dogodeb vemo še veliko prostora nam manjka Tacih poslala okrajnemu glavarstvu v Postojni in deželni vladi na- tukajšnji. Iz teh pišem je razvidno, da bodo davkarije števati vse zvijače, ki jih uganjajo vladni organi pri prizanašale z eksekutivnim izterjevanjem davkov iz leta kjer je potreba prizanašanja dokazana sedanjih volitvah. Pritožeb dohaja iz vseh kraj na kup ) zoper okraj brati jih je po vseh slovenskih listih g 1 a v a r j > kar zlasti 1873 in 1874 \tJ X LI • T j XV j \jL JVy v II \j KJ (At fJ X 1 U Ci LICA O Ok li j Ck vi XJ l\ C*t CJ Ç* LA 29 y obžalovati je, da se sem ter tje si ep arijo kmetje Litijski g. Pajk ravnal se po postavi med katerimi je edini s prigovarjanjem : „nic ne plaćajte, potem se bodo čez da jL 1873 tm1872. leta 149 ) se dá podružnicam naših jakih kraj deželna vlada že rečeno (moških 87, ženskih 62) in leta 1874, kakor bilo nas 7 7 174 (moških 96, ženskih 78) v razodetje njihovega mnenja je družbi kmetijski na njeno prošnjo, naj bi se cesarski kakor pi davki od kmetov vNovomeškem okraji, ki so bili po več ljudi, katerim se pamet zmeša tako tudi je v druzih » . v deželah čedalj e gori Tak< edalj več sa- i uttVûi uu 1V.LUCIUV V iiUVUIUcoJic m OKrajl, Kl SO Dill po vec 1JUU.1 , KćtieilLLl sc yauict ^iLucoc*, toči poškodvani, in pa v davkovskem okraji Senože- momorov in druzih hudobij ! Kaj pravijo liberalci in kem in Vipavskem po slabi letini prizadetim, mi- brezverci k tem številkam svoje hvalisane svobodě la lostleje iztirjevali, poslala odboru prepiše pišem, ki jih narodno gospodarske povzdige V (0 banki „Slovenijiu poroča Slov. Gosp. « kar štvenih pravil od kakega odbornika vpeljan - Iv/ uvbwntft jjwwvcny & y ^iviULia j^uiu y • viuou« , rwai otvcuiu piavu uu uuuuiuiaa v Jr J o > je po vsem resnično, iz seje opravilnega sveta od 3. dné s me zanajati v čitalnične prostore in ne se vdeleževati t. m. sledeče: „Več duhovnikov na Kranjskem je nikakoršnih čítalničnih veselic. ost Ta opomin daje odbor zadnji čas našej banki zdatno podporo naklonilo ter se tudi očitno na znanje, da se odvrne vsaka vrinjencem je samo meseca decembra 48 fará z všemi podružnicami neprijetna, pa tudi odboru neljuba nezgoda. pri banki zavarovalo. tem, ko se je meseca oktobra 266 in novembra 258 polic na novo izdalo, so police meseca decembra narastle na 422 in premija zadnjega meseca več znaša, kakor prešnjih dveh. — Tržaška podružnica, ki nam ni nikakega dobička prinašala, temuč še zgube, se je odpravila in spremenila v Frid. -S e g a 1 i s glavni zastop, ki se je izročil provizijo od prejetih premij Tudi na R e ki se je Na Českem delà Sko- napravil glavni zastop proti proviziji in seje Jelovšek-u izročil. lavdy hvalevredno, v kakih 14 dneh se bode tudi v Brnu na Moravském in ništvo postavilo. — Na slov. S tirsk em delà 40 za- stopnikov, med kterimi sta posebno marljiva: g. A. Go-ričar v Mozirju in v S1 e^z i j i glavno zastop- T an šek v Brežicah, pa tudi drugi bodo zdaj gotovo bolj gibčni postali, ko bodo sli-šali, da naša banka dobro napreduje. Najvažnejše pa je, da je zdanje vodstvo banke zasledilo mnogo po- ki so po mot prejšnjih uradnikov banke, nevednosti ali hudobiji krivo računili protizavarovanja (Ruckvergutungen) z 20 drugi m i bankami, s kate- rimi je še „Slovenija" oeloma v zavezi; nekaj se je že preračunilo in drugo se še bo, in vidi se, da ima banka bank tirjati Šti t vsaj za 35 do 40.000 gld. dolgá od drugih kar se jej bode brez dvoma tudi plaćalo. uradniki: Czermak, Jereb, Levak in Pliker so írje odstopili zavoljo nekaterih pomot, banka pa zarad tega ne bo nikake škode trpela. — Sedanji načelniki pri po-samesnih oddelkih so delalni in pošteni možje, ki so že od začetka pri banki delali, namreč blagajnik Ka- dil nik, glavni knjigovodja Stalic, načelnik pri zava-rovanju za življenje Stekar, zaogenj Bradaška, za protizavarovanje Valentin čiĆ. — Do p la Čila na del- nice so se do zdaj vršile tako-le: za 914 dělnic se je vse roc doplačalo, ^x *** poslalo 450 gld., tako, da je banka přejela 38.085 gld. za 681 polovica in na 30 dělnic se je daplačila. Opravilni svèt bil že po postavi smel neveljavne spoznati tište medčasne liste, na katere se še nič ni doplačalo; ker je pa veliko delničarjev prosilo podaljsanja obroka za doplačilo, in ker nekateri manj premožni hipoma doplačati ne morejo, se to ni še storilo, ker vodstvo banke pričakuje, da bo mnogo teh še doplačalo, kateri pa tega v par mesecih storiti ne morejo, pa so pripravljeni z menjico (Wechsel) se zavezati, da bodo plačali obresti, potem pa v odločenem naj bi času na akcije doplačali, se je tudi to dovolilo nihče zavoljo storjene krivice se pritoževati ne mogel. To so posamezni opravilni svetovalci predlagali ; zatoraj naj nihče ne zamudi doplačati, ali se vsaj v krátkém oglasiti, zakaj da še ni doplačal. — Da se kupon za preteklo in novo leto še plačati mogel ne bo, vsak raz- dokler umi, ki pozna pravila naše in drugih bank namreč vsi dolgovi prejšnjega nepremišljenega ravnanja ne poplačajo, se tudi obresti po cesarski postavi plače-vati ne smejo; upati pa smemo, da bo to vsaj v par letih mogoče, sčasoma pa že z lepo dividendo (delilom dobička). — Hudo skušnjo imela je naša banka zadnje (Slovensko Godčeve pesmi" so v sredo - yWWVBIIOWW ^l/lyl^/to VC/. J jj\JIUUV/CVO UtQLUl OV V OIVUU zopet napolnile gledišče, bila je to zopet boljših před- stav ena. Razen gospodov: Nollija in Schmidta ter gospodičine Podkrajškove nam je s pohvalo omeniti še gospodične Ledarj eve in gospoda Juvančiča, ki sta igrala dve prav hvaležni nalogi vrlo dobro in zaslužila ter tudi dobila mnogo živahne pohvale. Prazno pa je bilo gledišče zopet v pondeljek, ko se je predstavlja! „Cousin Jacques", prav mikavna veseloigra ki bi pa bila pač lahko bolje pošlovenjena. Igrala ) se je dosti gladko, dasiravno je gosp. Jeločnik nalogo nagloma zbolelega g. Schmidta še le popoldne pre- vzel ; njemu gre tedaj hvala, da se je ta večer sploh moglo igrati. Pohvaliti moramo tudi vojaško godbo, ki je med igrami svirala prav lepe skladbe. Škoda, da je sploh tako dobra predstava vršila se v praznih prostorih. (Pobirki iz časnikov.) Prevzetnost nemčurska že kipi ) ;> Tagblatt" je včeraj že pričel z bahanjem, ka- koršno je navadno pri njem vselej, kedar nemčurji s pomočjo vlade pridejo do kakega vspeha. Na ta način „zmagovati" ni nobena umetnost, mi bi se s tako zmago nikakor ne ponašali, mar več sramovali bi se je, ker bi morali pripoznati svojo slabost. Sajjevsemu svetu znano, da bi nemčurji brez vladne pomoći ne spravili ne enega svojih kandidatov nikamor ; z vladno pomočjo, posebno če je tako silna, tako vse žile napenjajoča, kakor zdaj, pa bi bilo ravno tako lahko Turke spraviti v kupčij-sko zbornico ne le pri nas, ampak povsod, tudi kijer- koli na Nemškem. Bahanje „Tagblattovo" je tedaj prav ostudno in kaže propadlost nemčurjev, katerih je toliko sram, kakor pesa strah. Tudi „Laib. Zeitg. čenčá nekaj o „Durchbruch des Verfassungsgedankens in Krain" ki se je pokazal s tem, da so nemčurji v kupčijskem oddelku vuvi^u. „zmagali". *«* oaj j* „teta , tiaoii^YXiu xxv^i v vladnem krilu po svetu, prav iste krvi, kakor vnuk „Tagblatt", toraj se tudi njení aroganci in igno Pa saj je ta „teta", dasiravno hodi njen ranci ni čuditi. Takih ljudi, katerim je resnica turska beseda, pač ne bomo zavračali. Noviear iz domaćih in ptujih dežeL Iz Dunaj a. — Premišljevanja ustavoverskih dunaj-skih časnikov o nastopu novega leta so ravno tako po- kakor so bila njihova premišljevanja proti koncu starega leta. Ne enega glasa nismo brali, ki bi bil přišel trta iz veselega ustavoverskega srca; obe „Presse", „Tag- Extrablatt", oba „Fremdenblatt"-a blatt", „Morgenpost", „ ; 7) Deutsche Zeitung" i. t. d. Vsi pojo več ali manj ža-lostinke. „DeutscheZeitung" piše: „Reši se, kdor se re- splošni klic; Avstrija v letu 1874 bila je síti more, je podobna veliki bolnišnici, prišlo je do tega, da v vesolj- nem kužnem času ni skoro mogoče bilo, zdravega od bolnega ločiti. nisterskega predsednika kneza Auersperga, o katerem pravi, da razun odličnega svojega 9 Stari „Fremdenblatt" ostro kritikujemi- ímena nima nič, celó mesece prestati, in prestala jo je! In mož ki nik- kar bi mu dalo sposobnost za visoko njegovo službo. dar ni zaupanja zgubil, wn 6 podpredsednik in generaldirektor ob enem bil je ) » ÍA , XV X U1 XV- • J.------------- ----- - %J o Debevec, ^ sedanjega ministerstva se pač druzega ne more řeči za kar mu kakor to, da pustí cesarskim- deželnim glavarjem de gre posebna hvala. Rodoljubi na Štirskem bodo gotovo še za napřej ta domači zavod posebno podpírali ! ^ - (Odbor ČitalniSin) je v svoji poslednji seji vrh ; lati, kakor oni hočejo. Gledé na stan, ki ga imamo dandanes v Avstriji, piše mnogoskušeni in bistroumni Šuzelka ^uûvin.» y SVOJI „iiC-iUiJLLil laau'iu . „ijkau-iui ^vgi&uaiuy je očividno, da propada dandanes gospodujoča ustavo verska stranka; na grobu starega leta sadimo mi drevo Reformi" tako-le: „Kamor pogledamo tega 9 da je odločil za pustni čas veselice ) tudi da nobeden, kdor ni ud čitalnice ali pa po sklenil dru 9 upanja, da v novem letu konec vzame liberalna manj- Xi^i n Ir t n /I rvr zato je jelo ministerstvo že 1. 1870 pod Potockijem vodstvu železnice bolj na prste gledati, Schàffle je vpeljal pre-iskave in sedanji minister Banhans ni mogel drugače, ko da je ravnatelja Ofenheima izročil sodniji. Zatožen je Ofenheim 9 glavnih goljufij, katere so zadele državo in delničarje, in po katerih je, kakor pravi zatožba, Ofenheim, ki je se leta 1866 imel komaj 30.000 gold. premoženja, tako obogatel, da je imel pred polomom njim vred so obogateli tudi že milijone premoženja drugi opravilni svetniki, med katerimi je nekdanji minister dr. Giskra. Al Ofenheim ni najveći goijufov; on je vsaj sam délai, pa drugih veô je, ki so bili že na najviših stopinjah, kateri so prav zašto nj denarje državne in delničarjev v svoje žepe vtikali. Pravda bo gotovo spravila veliko skandalov na dan, ki so se godili med liberalci na najvišem mestu. Ze zdaj pa je videti, koliko gnjilega je v teh krogih, ki dajó drugim pohujšanje. Kako neljuba pa je izpoved Ofenheimova t je videti iz tega, da so poročevalci " kar konfiscirali besede, s katerimi je dolžil Banhansa, da ga je ta hotel pridobiti vladnim krogom uradne „Wien. Ztg. za » Zbor Hrvaški se je pričel 4. t. m. in Chabrus" na Ceskem, in da je postal minister zato jezen na-nj , ker mu on (Ofenheim) za to ni hotel dati denarja. — Lepe reči to, ki stavijo liberalce pred svetom v prav čuden svit. Hrvasha. obravnaval najprej deželni proračun za tekoče leto. Iz poročila je razvidno, da ima dežela 100.000 gold, več dohodkov ko stroškov! Redka, pa vesela prikazen! Izmed sklepov dozdaj sklenjenih je najbolj pomen-Ijiv ta, da se imajo prodati graščinska posestva cerkve-nega in šolskega zaklada ter skupljeni denar drugače obrniti za šolske in cerkvene namene. Ogerska. — Denarno stanje je res slabo. Za pri hodnje leto bode po poročilu ministra Ghycya primanj-kovalo nič manj ko 25 milijonov; vsaj 12 milijonov bo treba na posodo Jskati, za 13 milijonov bo pa treba povišati davke. Ce jib bo le kdo plačeval, ker je znano, da se sedanjih ne morejo izterjati. Iz me gore. — Komisija, sestavíjena iz zastopnikov Turčije in Crne gore, ki je imela preiskavati in razso-diti umore, katerih so se Turk i v Podgorici vkrivičili, ni dosegla nikakoršne poravnave zato, ker Turki no-čejo svojih hudodelnikov kaznovati, kakor bi njihova dolžnost bila; Crnogorci so zato s protestom zapustili komisijo in v Crnigori je zatega del čedalje veča raz-draženost zoper Turke. partovci za svoje naklepe porabiti. Ni tedaj nemogoče aa bi se nekega dne kaj tacega pripetilo, kakor na ; Spanjskem. Listnica vrcdllištva. Gosp. J. G. v G : Ne vemo prav, je li iz G. nam došli dopis, ki v nebo povzdiguje gospoda Samasso, res iz Vašega peresa, ali le v Vašem imenu poslan; namreč da bi mu bilo Vaše imè priporočilo za vredništvo. Bodisi pa kakor koli, dopisa takega ne moremo sprejeti. Čujte naše vzroke in kot narodnjak boste spoznali, da imamo prav. Gospod Sam j dasiravno pri nas rojen, se je po svojem d nemčursk e Kranj ske f voska* obnašanji prej že, posobno pa zdaj kotu lilne komisije kupe ij ske zbor nic zal takega sovražnika narodnosti naše , da ga nikdar in nikomur ne moremo priporočati, kajti ce bi s svojim priporočilom skrbeli za to, da bi on po naši deželi kupcije délai, bi pitali gad na svojih prsih Bolj > da zaslužijo od nas denar zvonarji zunaj dežele, ki ravno take ali pa še boljše zvonové ka k kode ne del a jo, kakor ljudi v lijó, a nam ni naši deželi, ki obraćaj o od nas zasluženi denar v to, da nas zatirajo, podpirajo pa naše sovražnike, kar delà g. Sama kakor je vsacemu znano. Treba spodrezati takim ljudem so sovražniki ) naši ) ki y , dasiravno so po naših groših obogatel žile, po katerih jim dohaja zaslužek, drugače se nam smejajo , češ: „To so Slovenci bedasti! Zmiraj jim nasprotu v obraz jemo » pa vendar nam dajó obilen zaslužek Tako bedasti toraj ne smemo več biti. Kdor hoče pri nas živeti, naj drži z nami 7 kdor pa noče z nami držati, naj • v v isce Nemeih, Lahih ali Turkih Gospod Sam zaslužka pri drži 2 nem- curj ia Vélikonemci, toraj naj prodaj svoje zvonové nem čurjem in na Prusko in tam išče dobička. Slovenci bodo zvonové, katerih potřebuj ej o, dobivali že od takih ljudi, ki delaj škode jim ne Iz tega vzroka bo tudi Vam jasno, da ne moremo in nocemo prigovarjati ljudi, da bi gosp. S a ma s s zaslužek daj ali, dokler bo on glaven steber Ljubljanskih nem : Gar Čurjev in liberalnih brezvercev Gosp Fr. na Če s je vi ovci postrižite volno na garjevem mestu , in spirajte ga vsak dan z lugom, v katerem se je pokuhalo nekoliko to baka; včasih že zadostuje spiranje z mjilnico (žajfnico) i s crnim mjilom napravlje ostrejših zdravil. Pi bolj zastarelih gorjah treba Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali gosp dr. Zupanec gosp. dr. Bučar gold. ., gosp. Jan. Rozman j gosp. kanonik Zavasnik gold. 9 gold., gld. V Žitna cena v Ljubljan 9. januarja 1875« Vagán v novem denarji: páenice domaće 4 fl. 90. 5 a. 62 turSice 4 fl. 80 sorsice 4 fl 10 banaáka rži 3 fl. 40. jeômena 3 fl prosa 3 fl Srbska. Tu se že dolgo nekaj kuha, razdraženost 1 fl. 90. — Krom pir 2 fl. 50 ijde 2 fl. 70. ovsa proti Turku postaja čedalje veča. Srbski dijaki v Pragi na vseučilišči bili, so se domů podali so vijo, da sablje brusit. Toraj vtegne najprej ; na ki pra- jugu Kursi na Dunaji 8. januarija. kaj počiti. Spanjska.. Novi kralj Alfonso je ze napotil se na 6% metaliki 99 fl. 90 kr. Narodno posojilo 74 fl. 85 kr. Ažijo srebra 106 fl» kr Napoleondori 8 fl. 91 kr Španjsko; ravno je dospěl v Valencijo. Ce se sme telegramom verjeti, ga povsod navdušeno sprejemajo. Zdaj je jasno, da je Alfonsa Bismark postavil na prestol. lé** Loterijne srećke: Laska. Stanje te „svobodné države" postaja če dalje slabše, čedalje več hudodelstev in hudodeinikov, tako da si skoro nihče več sam potovati ne upa« v Trstu v Lineu 2. jan 1875: 68. 12. 41. 24 57. 23. Prihodnje sreČkanje v Trstu 16. januarja Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Založnik : Jozef Blaznikovi dědici v Ljubljani.