Poštnina plačana v gotovtuS.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
83.
kos.
V LJUBLJANI dne 18. oktobra 1939.
Letnik X.
V S K 111 N A :
511.
515.
51(1.
517.
Ukaz o izločitvi zaeelja Rim (Jankoviči) iz občino Gradac in priključitvi občini Adlešiči.
Uredba o delu javnih klavnic za potrebe vojske ob dneh, ko jim je delo po uredbi o odpiranju in zapiranju obratovalnic- prepovedano.
Navodila za izvrševanje uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo.
Pravilnik u pobiranju in upravljanju dohodka od takse 50 dinarjev pli dajanju policijskega vizuma za potne listine ob odhodu jugoslovanskih državljanov v inozemstvo.
518. Avtentično tolmačenje S 8. zakona o volitvi senatorjev.
519. Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
520. Dopolnitev pravilnika o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev.
521. Odločba o omejitvi krajevnega telefonskega prometa.
522. Spremembe in dopolnitve statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
523. Obrazec službene pogodbe po viničarskem redu.
524. Spremembe v etaležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
514.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki so na predlog ministra za notranje posle na podstavi § 6. zakona o občinah
odločili*,
da se zaselje Rim (Jankoviči) izloči iz občine Gradac y črnomeljskem srezu dravske banovine in priključi občini Adlešiči istega sreza in banovine.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 12. septembra 1939.; IV. št. 4251.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za notranje posle Stanoje Mihaldžič s. r.
^ » — ------
_	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
^ septembra 1939., št. 220/LXXVI/58G.
Uredbe osrednje vlade.
Na podstavi § 152., odst. 2., zakona o obrtih predpisujem sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje tole
uredbo
o delu javnih klavnic za potrebe vojske ob dneh, ko jini je delo po uredbi o odpiranju in zapiranju obratovalnic z dne Ki. aprila 1929., Z. R. št. 4201/lV, prepovedano.*
Člen 1.
Javne klavnice smejo klati za potrebe vojske tudi ob dneh, ko jim je klanje po uredbi o odpiranju in zapiranju obratovalnic z dne 10. aprila 1929., Z. R. št. 4201/1 V,** prepovedano.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 23. septembra 1939.; II. št. 37.367.
Minister za trgovino in industrijo Andrcs s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	oktobra 1939., št. 231/LXXX/G27.
** ».Uradni list« št. 284/GG iz 1.1929.
516.
Na podstavi člena 21. uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo, predpisujem sporazumno z ministrom za finance tale
navodila*
za izvrševanje uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo.**
Clen 1.
Zakonska žena, če je ni, potomci, če pa tudi teh ni, oče in mati hranilca, poklicanega v vojaško službo, morajo, Če so v stiski in hočejo dobiti podporo po tej uredbi, vložiti svojo prošnjo pri občini ali pri mestnem poglavarstvu, kjer bivajo. Prošnja se vlaga pismeno. Ce je prosilec nepismen ali nezadostno pismen, mora sprejeti občina ali mestno poglavarstvo prošnjo na zapisnik.
Clen 2.
Prošnja mora navajati tele podatke: prosilčevo rodbinsko, rojstno in očetovo ime, njegovo zakonsko stanje in sorodstvo s hranilcem, dalje stanovališče, občino, arez, najbližjo pošto, ulico, hišno številko in nadstropje, hranilčevo rodbinsko, rojstno in očetovo ime in njegov poklic kakor tudi ime in rojstno leto otrok, za kalore se zahteva doklada. Prosilec mora poleg tega tudi izjaviti, da nima sredstev za vzdrževanje, da je hranilec poklican v vojaško službo na določen ali na nedoločen čas, oziroma za kateri čas, in navesti višino davka ki ga sam plačuje, in višino davka, ki ga plačuje hranilec.
Prosilec je dolžen predložiti listine, ki jih ima. v dokaz svojih navedb občini na vpogled ali pa jih priložiti kot priloge k prošnji.
Clen 3.
Občina ali mestno poglavarstvo mora v prošnji navedene podatke preskusiti po predloženih dokazih ali po svoji vednosti in dostaviti prošnjo pristojnemu odboru za podpore pri okrajnem sodišču s svojim obrazloženim mnenjem vred najkasneje v 48 urah od dne prejema prošnje.	^	.	..
Občina ali mestno poglavarstvo priloži prošnji potrdilo, ki ga sama izda, in sicer: o številu rodbinskih članov, ki živijo s hranilcem pod isto streho ali narazen, o njih sorodstvenem razmerju z njim, o letih starosti potomcev, za katere se zahteva doklada, o dohodkih in , življenjskih sredstvih vsakega izmed njih, kamor spadajo tudi pokojnine, pomoči in podpore katere koli vrste, ki jih prejemajo, o površini za obdelovanje sposobne zemlje, o živini in drugi imovini, o dohodkih od zemlje in imovine in o tem, da je hranilec v vojaški Blužbi.
Clen 4.
Predsednik odbora za podpore skrbi za to, da se vpisujejo prejete prošnje v poseben zapisnik po vrsti, kakor so dospele, in da se vodi o prejetih prošnjah imenik ali kartoteka.
Prejete prošnje se spravljajo v odborovo sejo po možnosti razvrščene po občinah ali mestnih poglavar-stvih. 0 odborovih odločbah se piše zapisnik z dvema kopijama. Izvirnik ostane pri odboru; ena kopija za-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	oktobra 1939., št. 232/LXXXI/638.
** »Službeni list« št. 494/80 iz 1. 1939.
pisnika se dostavi občini ali mestnemu poglavarstvu za priobčitev strankam, druga kopija pa pristojnemu vojaškemu okrožju za razvid.
Občina ali mestno poglavarstvo in vojaško okrožje sta dolžna takoj obvestiti predsednika odbora o opaženih nepravilnostih ali netočnostih, da bi se odpravile.
Zapisnik, v katerega se vpisujejo odločbe o podpori in o dokladi, mora navajati natančne podatke o prosil-čevi istovetnosti, o hranilčevi istovetnosti, dalje rodbinsko in rojstno ime in rojstni dan vsakega otroka, kateremu se podeljuje doklada, dan, s katerim začne teči podpora, višina podpore kakor tudi to, ali naj se izplača podpora naenkrat ali v obrokih.
Clen 5.
Odločba odbora za podpore je takoj izvršna. Predsednik odbora je dolžen izdati plačilni nalog pristojnemu zavodu Poštne hranilnice.
Ce je oseba poklicana v vojaško službo za čas do 4 tednov, se glasi izplačilni nalog na vso odobreno podporo. Ce je poklican branilec v vojaško službo za več ko 4 tedne ali na nedoločen Čas, se glasi izplačilni nalog na lodnevno podporo.
Ce je minulo med dnem vložitve prošnje in dnem rešitve najmanj 10 dni, oziroma če se odobri prosilcu podpora izjemoma od dne hranilčevega vpoklica v vojaško službo, a je minulo do dne izdaje odločbe najmanj 10 dni, se sme izdati izplačilni nalog za vso mesečno podporo, ki obsega 15 dni minulega časa, 15 dni pa vnaprej. Takim osebam se smejo izplačevati podpore tudi še dalje v mesečnih obrokih.
Clen 6.
Pri Poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije in njenih podružnicah se odpro čekovni računi, s katerih odrejajo okrajni odbori za podpore s čeki potrebne vsote za izplačilo podpor v gotovini po pristojnih poštah.
Računi se odpro pri Poštni hranilnici v Beogradu za območje mesta Beograda in dunavske in moravske banovine, pri njenih podružnicah v Zagrebu za območje banovine Hrvatske, v Ljubljani za dravsko banovino, v Sarajevu za drinsko in vrbasko banovino, v Skoplju za vardarsko banovino in v Podgorici za zetsko banovino.
Okrajni odbori za podpore smejo odrejati izplačila v gotovini po poštah samo v korist oseb, katerim sta z odločbo pdbora odobreni podpora in doklada.
Pravico podpisovati čeke ima predsednik okrajnega odbora za podpore oziroma njegov namestnik kolektivno s še enim odborovim članom ali njegovim namestnikom.
Clen 7.
1.	Vsak odbor mora prijaviti Poštni hranilnici podpise svojih članov in njih namestnikov v dveh enako-glasnih primerkih. V ta namen izpolni priložene kartone natančno po natisnjenem besedilu, držeč se naslednjega navodila:
V zaglavju se zapiše kraj odborovega sedeža, v vrstah pod 1 do 6 ime in priimek odborovih članov in njih namestnikov, k! imajo pravico podpisovati Čeke p° členu 6. teh navodil, na desno v drugi vrsti pa se te osebe svojeročno podpišejo. Podpise na kartonih overita uradno starešina okrajnega sodišča in šef davčne uprave. Tako urejene kartone dostavi odbor nujno Poštni hranilnici ali pristojni podružnici Poštne hranilnice. Poštni hranilnici je treba prijaviti tudi vsako spremembo
glede podpisovanja na isti način kakor ob prvi prijavi podpisa, ker se bodo izvrševali samo tisti nalogi, ki bodo podpisani od oseb, katerih podpis je prijavljen.
2. Za poslovanje s Poštno hranilnico so potrebni tile obrazci:
čeki (glej prilogo);
čekovne nakaznice (obrazci A, B in C);
spiski čekovnih nakaznic;
ovojnice.
Vsak odbor prejme za prvo potrebo po en zvezek čekov, 200 čekovnih nakaznic, 100 spiskov in 50 ovojnic. V nadaljnjem poslovanju naj zahtevajo odbori potrebne obrazce od ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, toda samo v mejah predvidne potrebe.
3. Odbor izpolni po sklenjeni odločbi za izplačilo podpore in doklade za vsakega uživalca podpore po eno čekovno nakaznico. Na nakaznici se zapiše čitljivo: skupni znesek podpore in doklade s številkami in besedami in natančni uživalcev naslov (v večjih krajih poleg imena in priimka tudi ulica, hišna številka in nadstropje, v manjših krajih pa vas, hišna številka, občina in naj-bližja pošta). Na kuponih nakaznice se navede znesek podpore s številkami in naslov uživalca podpore prav tako kakor na nakaznici, v spodnjem delu kupona pa kraj odborovega sedeža, številka odločbe in čas, za katerega se podpora in doklada izplačujeta.
Ko so na ta način čekovne nakaznice za vse uživalce podpor izpisane, se vzame spisek čekovnih nakaznic. Ta spisek napravi odbor v dveh primerkih (z indigom) na pisalnem stroju ali pa s tintnim svinčnikom in vpiše vsako nakaznico v posebno vrsto po tiskanem zaglavju spiska:
številka odborove odločbe,
ime, priimek in natančni naslov uživalca podpore,
pošta,
znesek podpore, v številkah.
Na ta način je treba vpisati v spisek vse čekovne nakaznice; če ne gredo v en spisek, je treba vzeti drugega itd., dokler niso vse nakaznice vpisane v spiske. Vsak spisek je treba skleniti in postaviti seštevek zneskov enega spiska v za to odrejeni prostor (»Skupaj«), ne da bi se prenesel seštevek z enega spiska na drugega. Po vpisu vseh nakaznic v spiske se vzame za vsakih 5 spiskov (100 čekovnih nakaznic) en ček. Vsak ček ima v zgornjem levem kotu natisnjeno serijo (številko zve-zka) in številko čeka (zaporedno številkp čeka v zvezku) v obliki ulomka, n. pr. 1/2 — št. 1 pomeni serijo, št. 2 Pa številko Čeka. Serijo in številko čeka je treba zapisati v vsako čekovno nakaznico in v vsak spisek na določeno mesto. Cek se izpolni natančno po natisnjenem besedilu, in sicer se zapiše na licu čeka kraj odborovega sedeža, datum izdaje čeka, znesek s številkami in besedami (če je samo en spisek, tedaj samo seštevek spiska,
je pa več spiskov, seštevek vseh, vendar največ o spiskov) in kraj odborovega sedeža, na zadnji strani eeka pa število priloženih čekovnih nakaznic, znesek ceka in kraj odborovega sedeža.
Ko se predhodno ugotovi, da je vse čitljivo in narečno zapisano in sešteto, podpiše lice Čeka in vse ®Ptske odborov predsednik ali njegov namestnik kolek-\v'no z enim odborovim članom ali njegovim namest-ddconi, katerih podpisi so prijavljeni Poštni hranilnici.
jj Kopije spiska čekovnih nakaznic obdrži odbor, ček, °kovue nakaznice, vloženo v ustrezni spisek in raz-
vrščene po vpisih v spisek, pa se denejo v ovojnico s tiskanim naslovom in pošljejo Poštni hranilnici.
Člen 8.
Odbori morajo strogo paziti na to: da se izpišejo nakaznice, spiski in čeki pravilno in čitljivo, brez brisanja ali popravljanja;
da je treba prazni prostor na izdanih čekih in na čekovnih nakaznicah tako pred kakor za vpisom zneska s številkami in črkami z debelo potezo peresa prečrtati, da bi se preprečile zlorabe;
da se smejo čeki in čekovne nakaznice izpisovati samo na pisalnem stroju ali s črnilom, spisek čekovuih nakaznic pa tudi s tintnim svinčnikom;
da ni treba pokvarjene obrazce vračati Poštni hranilnici, marveč da jih odbor uniči. Uničene čeke je treba spojiti s talonom zvezka, ki ostane pri odboru, in
da je treba obrazce čekov in nakaznic skrbno spravljati, ker je odbor materialno odgovoren, če dospejo ti obrazci v neupravičene roke in se kakor koli zlorabijo, n. pr. s tem, da se podpisi, pečati ali zneski ponaredijo ali izpolnjeni čeki ukradejo ipd.
Člen 9.
Odbor za podpore vodi računsko knjigo o izdanih čekih. Odbor obvešča o izdanih čekih redoma ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje (Osrednjo upravo za posredovanje dela v Beogradu, Strosmajerjeva ulica št. 9) na posebnem obrazcu (obrazec D).
Obrazec D se tiska z eno kopijo, ki ostane pri odboru za podpore radi razvida.
Člen 10.
Če je bila odobrena podpora prosilcu na pritožbo po členu 14. ali 15. uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo, se dostavi odločba okrožnega odbora v izvršitev odboru za podpore, zoper Čigar odločbo je bila vložena pritožba, odbor za podpore pa izda nalog za izplačilo podpore.
Člen 11.
Ta navodila stopijo v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Srdan Budisavljevič s. r.
Soglašam!
Minister za finance dr. J ura j Šufej s. r.
(Okrajni odbori za podpore prejmejo obenem s temi navodili tudi obrazce spiskov, čekov in čekovnih nakaznic, po katerih se izplačujejo podpore.)*
* Ti obrazci v »Službenih novinah« niso objavljeiii. — Op. ur.
517.
Na podstavi pooblastitve iz točke 3. § 95. finančnega zakona za leto 1939./40. predpisujem sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za finance tale
%
pravilnik
o pobiranju in upravljanju dohodka od takso 50 dinarjev pri dajanju policijskega vizuma na potne listine ob odhodu jugoslovanskih državljanov v inozemstvo.*
Clen 1.
Od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, pa do 31. marca 1940.** poberejo policijska oblastva takso po 50 dinarjev vselej, ko se da policijski vizum na potno listino ob odhodu jugoslovanskih državljanov v inozemstvo, izvzemši delavce (izselnike).
Z delavcem (izselnikom) se razume vsak jugoslovanski državljan, ki odhaja v inozemstvo z namenom, da se zaposli kot ročni delavec, ne glede na to, koliko časa namerava ostati v inozemstvu.
Clen 2.
Osebe, ki zahtevajo vizum, a niso po členu 1. oproščene plačila takse, vplačajo to takso na čekovni račun Uprave za turizem ministrstva za trgovino in industrijo pri Poštni hranilnici.
Policijski uradnik sme dati vizum šele, ko mu prinese stranka potrdilo o plačilu te takse. Policijski organi, do katerih se obračajo stranke za vizum, so dolžni dati stranki, če nimajo na razpolago čekovnih nakaznic, številko čekovnega računa in njegov naslov.
Clen 3.
Poštna hranilnica pošilja ves pobrani denar Državni hipotekarni banki v dobro sklada za pospeševanje turizma .v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije, s katerim razpolaga minister za trgovino in industrijo na 'podstavi pravilnika o uporabljanju in upravljanju sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije z dne 30. januarja 1937.***
Clen 4.
Ministrstvo za trgovino in industrijo da odpreti čekovni račun pri Poštni hranilnici z naslovom »Uprava za turizem pri ministrstvu za trgovino in industrijo« in pošlje vsem policijskim uradom, ki dajejo policijske vizume na potne listine, potrebno število čekovnih položnic.
Clen 5.
Ta pravilnik se začne uporabljali 14. dne po objavi V »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 29. septembra 1939.; št. 39.456/T.
Minister za trgovino in industrijo Andrcs s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	oktobra 1939., št. 226/LXXVTII/610.
** Tako menda prav; v izvirniku pogrešno: 1939. — Op. ur.
*** »Službeni list« št. 93/14 iz 1. 1937.
518.
Razpis
ministra za pravosodje o avtentičnem tolmačenju zakona n volitvi senatorjev.*
Na podstavi § 48. zakona o volitvi senatorjev izdaje m tole avtentično tolmačenje točk 2. in 3. § 8. zakona o volitvi senatorjev:
I.
Po predpisu § 4. zakona o volitvi senatorjev se vršijo volitve senatorjev po banovinah.
Savska in primorska banovina sta bili po členu 1. uredbe o banovini Hrvatski z dne 26. avgusta 1939. spojeni v banovino Hrvatsko. Savske in primorske banovine torej ni več in zato so prenehali obstajati tudi banski sveti in banski svetovalci teh bivših banovin.
Potemtakem so osebe, ki so bile vpisane v volivne imenike za voljtev senatorjev v savski in primorski banovini kot banski svetovalci, izgubile to pravico s tem, da so prenehali obstajati te banovini in njuna banska sveta in banski svetovalci in ni zakonite podstave, da bi jih vpisali v volivni imenik za volitev senatorjev v banovini Hrvatski.
n.
Kar se tiče vprašanja o pravnem položaju poverjenikov (gerentov) pri občinah kakor tudi namestnikov predsednikov občin glede volivne pravice za volitev senatorjev, dajem tole tolmačenje:
Zakon o volitvi senatorjev daje v točki 2. § 8. volivno pravico banskim svetovalcem, ki dobivajo ta položaj ne po volitvah, marveč z imenovanjem. Bistveno je torej po sedanjem zakonu o volitvi senatorjev svojstvo teh oseb, ne pa način, kako so prišle na ta položaj. Potemtakem veljajo poverjeniki (gerenti) pri občinah kakor tudi namestniki predsednikov občin za predsednike oziroma predstavnike občin po t. 3. § 8. zakona o volitvi senatorjev in jih je treba vpisati v volivni imenik za volitev senatorjev.
III.
Glede banskili svetovalcev v srezih dubrovniškem, šidskem, iloškem, brskem, gradačaškem, derventskem, travniškem in fojniškem, ki so po členu 1. uredbe o banovini Hrvatski pripojeni banovini Hrvatski, so ti banski svetovalci s tem, -da ti srezi niso več v sestavi banovin, izgubili pravico, biti ■ volivci v banovini, kateri so do 26. avgusta 1939. pripadali.
Te osebe se ne morejo prenesti v volivni imenik za banovino Hrvatsko, ker v banovini Hrvatski ni banskih svetovalcev.
V Beogradu dne 3. oktobra 1939.; št. 90.548.
Minister za pravosodje dr. L. Markovič s. r.
* »Službene novine kraljevine .Jugoslavije« z dne
10.	oktobra 1939., št. 231/LXXX/631. — Zakon o volitvi senatorjev gl. »Službeni list« št. 408/61 iz 1.1931.
519.
Avtentično tolmačenje
odstavku 2. Člena 3(1. uredbe o likvidaciji kmetskih
dolgov.*
Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov dajem sporazumno z ministrom za kmetijstvo in ministrom za finance tole avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 36. te uredbe:**
»Pri oceni imovinskega stanja upnika ali dolžnika po odst. 2. člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se vzame imovina upnikovega ali dolžnikovega zakonca, ki živi z njim v skupnosti, kot da bi bila upnikova ali dolžnikova.«
V Beogradu dne 7. oktobra 1939.; št. 92.064.
Minister za pravosodje dr. L. Markovič s. r.
520.
Dopolnitev
pravilnika o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev.***
Minister za gradbe je pod M. g. št. 37.781/39 odločil, da se dopolni člen 18. pravilnika o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev M. g. št. 43.007 z dne 12. oktobra 193S.1 z novimi odstavki tele vsebine:
»Pooblaščenim inženirjem in arhitektom, ki so po zakonu pridobili svojo pooblastitev za izvrševanje inženirske prakse pred 13. oktobrom 1938. kot dnem, ko je stopil ta pravilnik v veljavo, gre področje, ki je predpisano s pravilnikom št. 26.318 z dne 27. oktobra 1925.-’ o razdelitvi in področju posameznih strok pooblaščenih inženirjev in arhitektov na podstavi člena 5. začasne uredbe o pooblaščenih inženirjih in arhitektih.3
Z geodetskimi deli, navedenimi v členu 4. omenjenega pravilnika pri gradbeni, arhitektonski, strojni in elektrotehnični stroki je treba razumeti: horizontalno in višinsko snemanje in merjenje zgolj le za tehnične namene iz tiste stroke, ne pa tudi opravljanje javnih geodetsko-geometrskih del za katastrske in zemljiškoknjižne namene.
Pooblastitve geodetskih, gradbenih, kulturnotehnič-uih in geodetsko-kulturnotehničnih inženirjev kakor tudi geodetov (odst. 3. § 3. zakona o pooblaščenih inženirjih), pridobljene po predpisih uredbe o pooblastitvi za izvrševanje javnih geodetsko-geometrskih del in o pogojih za pridobitev te pooblastitve št. 1100/V z dne 15. januarja 1932.4 ali po prejšnjih predpisih, priznanih s to uredbo, ki se nanašajo na opravljanje javnih geodetsko-geometr-skih del in na opravljanje tehničnih del za zložbo (komasacijo) zemljišč, se priznajo kot pridobljene pravice po
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne D. oktobra 1939., št. 232/LXXXI/640.
** »Službeni list« št. 628/79 iz 1.1936.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
septembra 1939., št. 220/LXXV1/589.
1 »Službeni list« št. 104/17 iz 1.1939.
2 »Uradni list« št. 350/105 (popr. št. 378/112) iz 1.1925.
3 »Uradni list« št. 327/100 (popr. št. 330/102) iz 1.1924.
4 »Službeni list« št. 167/14 (popr. št. 423/44) iz 1.1932.
naliki z določbo odst. 3. § 125. zakona o pooblaščenih inženirjih z dne 30. avgusta 1937.3
S stroko pooblaščenih inženirjev geometrov, navedeno v točki 10. člena 1. in v točki 10. člena 2. omenjenega pravilnika, je treba razumeti stroko pooblaščenih inženirjev geodetov, navedeno v točki 12. odst. 1. § 2. zakona o pooblaščenih inženirjih z dne 30. avgusta 1937.
S to odločbo se nadomešča odločba M. g. št. 17.537 z dne 31. maja 1939.
Iz ministrstva za gradbe v Beogradu dne 1(1. septembra 1939.; št. 37.781/39.
521.
Omejitev
krajevnega telefonskega prometa.*
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon št. 61.769 z dne 7. septembra 1939., ki stopi dne 1. oklo-bra 1939. v veljavo, je odrejena omejitev krajevnega privatnega telefonskega prometa v vseh krajih z avtomatičnimi centralami, izvzemši tiste v mrežnih skupinah.
Omejuje se pa krajevni telefonski promet s tem, da je vsakemu privatnemu naročniškemu telefonu maksimirano število telefonskih pogovorov in da se uvaja plačevanje posebne takse za vsak pogovor, ki se opravi čez določeni maksimum mesečnega števila izhodnih pogovorov.
Mesečno Število izhodnih pogovorov je maksimirano takole:
za naročnike 1.	skupine	s	500	pogovori
» M II*	,»	M	370	,,
111.	„	Z 270
„	„ IV.	„	s	170	„
V.	„	„ 120
Ta poslednja skupina obsega vse naročniške skupine, t. j. pod a), b)	in	c).
Za vsak pogovor,	ki	se	opravi čez	določeni mesečni
kontingent pogovorov, so naročniki dolžni plačati poleg sedanje pavšalne naročniške takse tudi še 0-50 dinarja takse.
Redna telefonska naročnina (sedanja pavšalna taksa) se plačuje tudi še poslej na dosedanji način v rokih, predpisanih s pravilnikom o telefonski službi, taksa za	pogovore,	ki	presegajo	določeni	maksimum,	pa	mesečno	po	stanju	števcev	za	pogovore,	montiranih v tele-
fonski centrali. —
To odločbo je minister za pošto, telegraf in telefon z naknadnim odlokom št. 65.822 z dne 25. septembra 1939. dopolnil s temile točkami:
1. Naročnik, čigar telefon je zvezan z avtomatično centralo, sme od tistih oseb, ki opravljajo po njegovem telefonu krajevne pogovore, pobirati takso. Ta taksa, ki gre naročniku, znaša za vsak pozivni pogovor 0-50 dinarja.
Naročnik, ki bi pobiral višjo takso od zgoraj navedene, se kaznuje po t. 3. pod II. § 78. zakona o pošti, telegrafu in telefonu.
2. Odločba št. 61.769 z dne 7. septembra 1939. se ne nanaša na državne in samoupravne urade. Ti uradi plačujejo telefonsko naročnino po veljajočih predpisih.
5 »Službeni list« št. 634/97 iz 1.1937.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. oktobra 1939., št. 227/LXXIX/622.
3. Ce ima naročnik dva ali več glavnih telefonov, za katere plačuje različno naročnino (n; pr. pisarna in stanovanje), se določi maksimalno število mesečnih pogovorov za vsak telefon posebej.
4. Ce ima naročnik v istem poslopju ali na zemljišču pod isto katastrsko številko več glavnih naročniških prog, za katere plačuje enako naročnino, se določi maksimalno število mesečnih pogovorov tega naročnika povprečno po številu naročniških prog.
Ce presega število opravljenih mesečnih pogovorov tak6 določeni maksimum pogovorov, je naročnik dolžen plačati to posebno takso za vsak pogovor čez ta maksimum.
5. Število opravljenih krajevnih pogovorov se določa po stanju števcev za pogovore, montiranih na vsaki naročniški progi v telefonski centrali.
Pogovorov naročnikov zaradi prijavljanja motenj, prijavljanja medkrajevnih pogovorov in pogovorov z oddelkom centrale, ki daje pojasnila, in podobno, števec ne zapisuje.
6. Števci se odčitajo konec vsakega meseca in se po najdenem stanju, ki se vpisuje v obrazec »pokazo-vanje števcev za pogovore«, določi znesek taks za pogovore, ki so se opravili čez določeni maksimum.
Pošte (telefoni) napravijo v začetku vsakega meseca po podatkih v »pokazovanju števcev za pogovore« obračune o opravljenih krajevnih pogovorih za minuli mesec in jih vročijo naročnikom najkasneje do 10. drse v mesecu z navadnim uradnim dopisom.
Naročniki morajo plačati ta znesek takoj po prejemu obračuna na način, kakor je plačevanje pri tisti pošti (telefonu) urejeno (osebno ali s čekovno položnico), in to najkasneje do 15. dne v mesecu.
Naročnikom, ki ne plačajo do določenega roka, se telefon začasno izključi iz prometa in ostane izključen, dokler ne plačajo. Za to, da se da telefon zopet v promet, se ne pobira nikakršna taksa.
Ce se znesek po obračunu tudi po enem mesecu od dne izključitve telefona iz prometa ne plača, izterja pošta (telefon) dolžno takso po izvršilnih (političnih) oblastvih.
7. Odločba št. 61.769 z dne 7. septembra 1939. velja za Beograd, Zagreb in Ljubljano od 1. oktobra 1939. dalje; kdaj pa stopi v veljavo za ostale kraje z avtomatično telefonsko centralo, se odredi s kasnejšo odločbo.
S tema odločbama se je po zakonu o pošti, telegrafu in telefonu izrekel soglasnega tudi minister za finance.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon v Beogradu dne 30. septembra 1939.; št. 68.386/39.
522.
Spremembe in dopolnitve
statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.*
Na podstavi § 126. zakona o zavarovanju delavcev odobrujem spremembe in dopolnitve statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov z dne 20. maja 1933., St. št. 19.918,** ki so bile sprejete v IV. redni seji ravnateljstva Osrednjega urada
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. septembra 1939., št. 209/LXXIII/567.
♦* »Službeni list« št. 527/81 iz 1.1933.
za zavarovanje delavcev z dne 8. julija 1939. pod členom 5. sejnega zapisnika in ki se glasijo:
Za podnaslovom »2. Po d po re in odškodnine« se postavlja nov § 205., ki se glasi:
»Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi izvršujejo zdravljenje zavarovanih članov po nameščenih in določenih zdravnikih (§§ 147. in 150. zak. o za v. del.).
Predpise o sistemizaciji in popolnjevanju zdravniških mest in o ustroju zdravniške službe določa pravilnik o ustroju zdravniške službe pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, ki ga izda in spreminja ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev po odobritvi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Natančnejše predpise o načinu opravljanja zdravniške službe določa pravilnik o opravljanju zdravniške službe, ki ga izda in spreminja ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Predpisi o sprejemanju v službo in o prestanku službe kakor tudi o pravicah in dolžnostih zdravnikov so obseženi za zdravnike-uradnike v službenem pravilniku zdravnikov-uradnikov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§ 130. zak. o zav. del.), za pogodbene zdravnike pa v kolektivni pogodbi, sklenjeni med Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev in Zvezo zdravnikov socialnega zavarovanja, če ni drugače določeno.«
Dosedanji § 205. postane § 205.a.
Na koncu § 250. se dodaje tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Pri pokojninskem skladu se morejo zavarovati tudi pogodbeni zdravniki z zmanjšanimi vplačili in manjšimi pravicami, v kolikor njihova pogodba to izrečno določa.
Dnevničarji in ostalo pomožno osebje se,morejo zavarovati pri pokojninskem skladu samo, v kolikor to določa pravilnik o ureditvi njihovega službenega razmerja.«
Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in se morajo objaviti tudi v uradnem organu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu dne 9. septembra 1939.; St. št. 49.225.
Banove uredbe.
523.
VI. št. 24.531/13.
Na osnovi § 4. uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda) z dne 13. julija 1939. (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 338/57 z dno 19. julija 1939.)
predpisujem
tale obrazec službene pogodbe:
Službena pogodba,
sklenjena v smislu uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda) z dne 13. julija 1939. (»Službeni list« z dne 19. julija 1939.,
št. 338/57) med vinogradnikom ........................... -
...................... kot	službodajalcem	in	viničarjem
.............,....,.....................,	rojenim	dno
 •;••••;............................   v......................... ,	pristojnim v ..........................................    kot	službojemalcem
za službeno dobo od 1. novembra 19............ do 31. oktobra 19........................................, kakor sledi:*
I.
' Viničar ...................................   prevzame:
a)	obdelovanje vinograda v (na) .......................
..................  v	izmeri .......... ha	  a,	in
sicer: rez, količenje, kop, gnojenje, okopavanje, popolno zatiranje' plevela, pletev, (mandanje), vez, škropljenje, žveplanje, rigolanje, cepljenje, zatiranje škodljivcev, spravljanje in predelavo grozdja, pretakanje vina in vsa druga vinogradniška in kletarska opravila...................
b) obdelovanje drugih kultur, ki spadajo k vinogradu (§ 1. uredbe), in sicer:
1.	sajenje, Čiščenje, nego, gnojenje sadnega drevja, zatiranje škodljivcev, spravljanje in predelavo sadja ter vsa druga opravila v sadonosniku.............................
2. košnjo, sušenje in spravljanje krme na njemu pripadajočem travišču v (na) ................................................
(natančna označba kraja);
3. spravljanje stelje;
4. morebitna druga dela: .............................................
II.
Viničar mora imeti za viničarska dela pod I. vedno
na razpolago najmanj  moške (ih) 	  ženske	(ih)
delovne(ih) moči.
‘Razen del v vinogradnikovem vinogradu mora viničar opravljati tudi vsa potrebna dela na svoji deputatni zemlji.
III.
(Velja za primer, da se vinogradnik in viničar po svobodni volji pogodita tudi za dela, navedena v tej točki.)
Vinogradnik si pridržuje pravico, uporabljati delovne moči viničarja tudi v drugih svojih vinogradih, zlasti pri rezi, škropljenju in žveplanju.
Viničar mora dati na razpolago vinogradniku za opravljanje gospodarskih del na posestvu, ki ne spada
k vinogradu ..............!...............   moške(ih).........
ženske (ih) ....... delovne(ih)	moči,	in	to na vsakokratno
zahtevo vinogradnika. •
Za opravljanje del, navedenih v 1. in 2. odstavku te točke, veljajo določbe uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda), 8 to izjemo, da za dela, navedena v drugem odstavku, ue veljajo določbe te uredbe, kolikor se nanašajo na Prejemke (§ 6.), delovni čas (§ 9.) in nadure (§ 10.). V nobenem obeh primerov pa ne veljajo določbe te uredbe o kaznovanju (§ 42.).
IV.
Kot viničarjeve delovne moči so upoštevne samo °sebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu z viničarjem, so delozmožne in so dovršile IG. leto starosti, če se število dogovorjenih delovnih moči zniža brez krivde viničarja tsinrt, huda bolezen, vojaška služba in podobno), sme ^uičar izpadlo delovno moč nadomestiti z najetim delav-
* Opomba. Kar ne velja, naj se črta. Vendar se ne 9mejo črtati določbe, ki so po uredbi obvezen del pogodbe.
cem ali delavko, ako je to za opravljanje viničarjeve službe nujno potrebno.
V.
(Določbe glede delovnega časa za primer, da se v § 9. uredbe določeni delovni čas skrajša s to pogodbo):
VI.
Viničar mora na posestvu rediti:
a) svoje živine .......................................  ;
b) vinogradnikove živine ................................
(vrsto živine nadrobno označiti).
Perutnina mora biti v času od 1. avgusta do končane trgatve zaprta, da ne dela škode v vinogradih.
VII.
Viničar ima naslednje prejemke:
a) prosto stanovanje v vinogradnikovi zgradbi
h. št......... v	(na)	     ,	z	vrtom
v izmeri.............a...........mJ;
b) uporabo hleva in gospodarskih poslopij   ...............
c)	deputatno zemljo za pridelavo žitaric ali okopa-vin v (na) ..................................................
(natančno navesti) v skupni izmeri 	 ha	  a;
č) namesto manjkajoče deputatne zemlje dobi viničar najkasneje do 1. novembra letno:
pšenice kg.......................,......................ječmena.kg.  koruze kg.......................................,	ajde	kg..	,	rži	kg.  ,
krompirja kg .......*........................................
d) travišče v (na)...................v	izmeri ha
 a;
e) namesto manjkajočega travišča dobi letno: sena
.......... q,	otave ............ q,	detelje	  ,	slame
.......... q,	ali protivrednost v znesku din .............................................................;
f) hasek vinogradnikove živine, in sicer: ............................
................................................................................................; stroške	za
spravljanje krme za vinogradnikovo živino nosi viničar (nosita vsak polovico); stroške za spravljanje krme z de-pu tat n ega travišča nosi viničar sam;
g) potrebno steljo v (na) ............................................................................;
k stroškom za spravljanje stelje za vinogradnikovo živino prispeva vinogradnik polovico;
h) vinskih tropin ..............................’.....................................................;
i) gnoj od živine (svoje ali tiste, ki jo redi za vinogradnika), ki se pridela od 1. decembra do 30. aprila vsakega leta, vendar le v korist deputatne zemlje in travišča; z ostalim gnojem razpolaga vinogradnik;
j) drva, poleg rožja, in sicer cepana.....................
vejevje, hosta ...............;
k) pijače (vina, sadjevca, petiota) na osebo in dan:
pri	navadnih delih: .......................... po _____________________________________________________ 1,
pri	težjih delih: ............................ po______________________________________________________ 1,
pri akordnem delu: ...............-............. po 1;
pijača mora biti zdrava in nepokvarjena in ne sme biti ponarejena; šmarnica je izključena; če viničar ali njegove delovne moči ne marajo pijače, jim pripada namesto pijače odškodnina v znesku din .............. za	liter;
1) za oskrbovanje vinogradnikove živine dobi viničar: za vsako govedo letno din 	.	ali  .......................................;
mesečno din  ..........ali  .......... :
m) drugi prejemki v naravi: .........................—........................
n) posebno nagrado v znesku din .................. letno,
ki se izplača do 1. novembra vsakega leta;
o) dnevno mezdo zase in za vsako delovno moč in za vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi viničar sam, bodisi njegove delovne moči v vinogradu, za katerega je viničar najet [točka I.a) te pogodbe], ali se uporabljajo za obdelovanje drugih kultur, ki spadajo k vinogradu ali za dela v drugih vinogradih (prvi odstavek točke III. te pogodbe)*, in sicer:
za navadna dela v poletnih mesecih po din ..............,
v zimskih po din ...............,	za	kvalificirana	in težja
dela, to je rigolanje, cepljenje, škropljenje, žveplanje, jesenska in zimska kop in rez pa v poletnih mesecih po din „...........  v	zimskih	po	din ........ .
VIII.
(Za primer, da se vinogradnik posluži določbe iz
2.	odstavka § 6. uredbe):
Vrednost zemljišč oziroma ostalih prejemkov v naravi, ki jih dobi viničar po tej pogodbi, mimo onih, določenih v točkah a) do d) § G. uredbe, se računa:
a) .....:...............................................-
b) .....................-................................................................
IX.
Za dela, navedena v drugem odstavku točke III. te pogodbe dobi viničar tole plačo: .................................................
X.
V primeru, da se bo vinograd obdeloval ali posamezna dela v vinogradu ali na ostalem posestvu, ki spada k vinogradu, opravljala v akordnem delu, znaša mezda v akordu:
za ............. din .......,	za ............. din..............
za ............. din .....  ,	za ............. din...........
XI.
Če vinogradnik v svojem vinogradu ali na posestvu nima dela za viničarja ali njegove delovne moči, smejo iti viničar ali njegove delovne moči na delo tudi drugam, toda le po predhodni obvestitvi vinogradnika.
Dovoljuje se izvrševanje obrti ........................................................
XII.
Viničar je prejel naslednje inventarne predmete v uporabo, oskrbo in varstvo:
nove: .....................................................................
rabljene:
XIII.
Določila glede selitve: .........
* Velja saTno, če se viničar in vinogradnik pogodila tudi za dela po 1. odst. točke III.
XIV.
V ostalem veljajo glede službenega razmerja določbe uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda) z dne 13. julija 1939. (Sl. 1. z dne 19. julija 1939., št. 338/57).
XV.
Službena pogodba se sklene za dobo 3 let. Službeno
razmerje se prične s 1. novembrom 19.......... in se konča
po treh letih	z 31. oktobrom 19.......... Prvo	leto je.poizkusna doba;...................................v tem letu se službeno....................razmerje	more	od-
povedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta 19....... Če se pa v tem roku službeno razmerje ne od-
pove, velja ta pogodba še za nadaljnji 2 leti, t. j. do
31. oktobra 19....... V tretjem letu, t. j. v letu 19.....................................................,
se more službeno razmerje odpovedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta, sicer se pogodba avtomatično podaljša za dobo treh let, toda brez poizkusne dobe. Prav to	velja za vsako nadaljnjo triletno	dobo.
(Če se v	poizkusni dobi odpove	službeno	razmerje
in z istim viničarjem sklene nova službena pogodba, je prvi odstavek črtati in velja sledeče:)
Službena pogodba se sklene za dobo 3 let. Službeno
razmerje se prične s 1. novembrom 19.......... in se konča
po 3 letih z 31. oktobrom 19....... V	tretjem letu se more
službeno razmerje odpovedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta, sicer se pogodba avtomatično podaljša za dobo 3 let, toda brez poizkusne dobe. Prav to velja za vsako nadaljnjo triletno dobo.
XVI.
Ta pogodba dobi obvezno moč, ko jo pogodbenika podpišeta. Napravljena je v dveh enakih izvodih. En izvod hrani vinogradnik, drugega pa viničar.
V ................... dne	  19..........
Svojeročni podpis	Svojeročni podpis
vinogradnika:	viničarja:
(Morebitne spremembe te pogodbe:)
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. oktobra 1939.
Bari: Dr. M. Natlačen s. r.
521.
Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. septembra 1939., I. št. 1489/11, je bil premeščen po potrebi službe Novak Franjo, banovinski arhivar Vil. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ptuju, v isti lastnosti in položajni skupini k sreskemu načelstvu sreza Maribor-desni breg.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano-1 vine z dne 14. septembra 1939., I. št. 8921/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo jo podala Pretnar Emilija, poročena Kapus, uradniška pripravnica za X. položajno skupino pri banovinski kmetijski šoli v Poljčah pri Lescah.
Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. Izdaja kraljevska banska uprava draveke banovine: Plen £|§d|tavflik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 83. kosu X. letnika z dne 18. oktobra 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
V.	NTo. 291/24.	3065-3—1
Razglas n licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradnje carinskega oddelka v Gornji Vižingi
HI. javno pismeno ponudbeno licitacijo na »lan 3. novembra 1939. ob 11. uri
dopoldne v sobi st. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu taks po t. p. 260.a taksnega zakona in napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 499.8S0'53 dinarjev (štiri sto devetdeset devet tisoč osem sto devetdeset dinarjev 53'100).
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Rndi. bansk i uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. oktobra 1939.
*
K V-No. 295/26—1939.	3066-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo prizidave carinskega skladišča v Prevaljah
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. novembra 1939. ob 11. uri
dopoldne v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu taks po t. p. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 148.313‘06 dinarjev (sto štirideset osem tisoč tri sto trinajst dinarjev 6/100).
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. oktobra 1939.
.V. No. 375/52.	3046-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo preizku-ševališča državnega mlekarskega zavoda v Kranju
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. novembra 1939. ob 11. uri
dopoldne v sobi št. 38 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/III.
Hkrati s ponudbo je predložiti proračun z vpisanimi enotnimi cenami, ki jih vpišejo podjetniki sami v uradno napravljeni proračun, ki znaša dinarjev 294.23112.
Predpisana kavcija znaša 30.000 din.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Nadrobnost5 raznisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. oktobra 1939.
❖
II1/5 No. 2678/1.	3045
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine po stanju dne 8. oktobra 1939.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Brežice: Kapele (Zlogonsko 1 dv.).
Celje: Sv. Jurij pri Celju (Vrbno 1 dv.).
Črnomelj: Raduloviči (Malinci, Kese-ri, Kamenci, Končani 48 dv., Radatovi-či. Dragoševci, Kuljaji, Pilatovci, Sekuliči 51 dv.), Stari trg ob Kolpi (Deskova vas in Močile 6 dv., Kovačja vas 4 dv., Predgrad 18 dv., Stari trg 10 dv.).
Gornji grad: Solčava (Sv. Duh 5 dv.).
Kočevje: Loški potok (Hrib 2 dv., Mali log 1 dv., Retje 25 dv., Travnik 16 dv.).
Laško: Loka pri Zidanem mostu (Loka 4 dv.).
Ljubljana: Ig (Ig 59 dv., Iška loka 10 dv., Kremenica 4 dv., Staje 2 dv.), Preserje (G. Breznica 1 dv.), Tomišelj (Brest 7 dv.), Zelimlje (Zelimlje 1 dv.).
Logatec: Bloke (Ravne 8 dv.).
Novo mesto: Hinje (Zvirče 4 dv.), Smihel-Stopiče (Konc 3 dv., Vel. Cerovec 17 dv.), Trebnje (Stari trg 7 dv., Sv. Stefan 2 dv.).
Radovljica: Breznica (plan. Smokuč 1 dv., plan. Zirovniška 1 dv.), Koroška Bela (plan. Vajnoš 1 dv.).
Slovenj Gradec: Šoštanj (Gaberke 1 dv.), št. Ilj p. Vel. (Arnače 1 dv.), Velenje (Bevče 1 dv.).
Škofja Loka: Stara Loka (Stari dvor 1 dv.), Zminec (Draga 1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Ponikva (Luter-je 3 dv.).
Vranični prisad:
Ljubljana: Ljubljana mesto (Moste 1 dv.).
Garje konj:
Celje: Braslovče (Poljče 1 dv.).
Kamnik: Moravče (Vrh pri Sv. Trojici 1 dv.).
Maribor-desni breg: Hoče (Razvanje 1 dv.).
Mehurčasti izpuščaj goved:
Maribor-desni breg: Rače (Rače 3 dv.).
Svinjska kuga:
Črnomelj: Črnomelj-mesto (Črnomelj 1 dv.), Gradac (Krasinec 4 dv.).
Dravograd: Kapla (Sp. Kapla 1 dv.).
Kamnik: Domžale (Domžale 1 dv.), Homec (Preserje 1 dv.).
Maribor-desni breg: Slov. Bistrica (Ci-gonce 1 dv., Slov. Bistrica 3 dv.).
Maribor-levi breg: Jarenina (Jareninski vrh 1 dv.), Št. lij v Slov. gor. (Ka-niža 1 dv., Kresnica 1 dv., Strihovec 1 dv.).
Slovenj Gradec: Topolščica (3 dv.).
Šmarje pri Jelšah; Žetale (Kanče 1 dv., Žetale 2 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice: Dobova (Sela 1 dv.).
Črnomelj: Semič (Sadinja vas 1 dv., Zuniči 1 dv).
Dravograd: Črna (Bistra 1 dv.), Gu-štanj (Dobrije 1 dv.), Mežica (Plat 1 dvorec).
Kočevje: Mozelj (Rajndol 1 dv.).
Ljubljana: Horjul (Samotorica 1 dv.), Log (Dragomer 1 dv.), Št. Jošt (Št. Jošt 1 dv.).
Logatec: Stari trg (Babna polica 2 dvorca).
Maribor-desni breg: Hoče (Razvanje 1 dv., Rogoza 2 dv.. Sp. Hoče 1 dv.), Sp. Polskava (Sp. Polskava 1 dv.), Šmartno n. P. (Vojtina 1 dv.).
Maribor-levi breg: Košaki (Hrenca 1 dv.), Sv. Anton v Slov. gor. (Bren-pova 1 dv.), Sv. Lenart v Slov. gor. (Sd. Porčič 1 dv.), Št. Ilj v Slov. gor. (Cirk-nica 1 dv.).
Kuga Čebelne zalege:
Maribor-desni breg: Laporje (Laporje 1 d v.).
Ptuj: Sv. Lenart pri Vel. Nedelji (Podgorci 1 dv.).
V Ljubljani dne 13. oktobra 1939. Kralj, banska uprava dravske banovine.
*
VI.	št. 24.402/1.	3055
Sprememba
v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Bricelj Jernej, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, ban ka uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. oktobra 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 6/39-5.	3049
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženka Strmčnik Kristina, roj. Prek, posestnikova žena v Lučah št. 38, je kriva, da je konec julija 1939. v Lučah dala javno pred občino razglasiti, da se je mleko podražilo s 1. avgustom 1939. pri litru za 50 p in je tudi zahtevala kot prodajalka mleka od kupca Pungartnika, da ga ji plačuje po 2 din 50 p liter namesto po 2 din, kakor je v Lučah običajna cena mleku; torej je zahtevala višjo ceno, nego je tista, ki zajamčuje običajni dobiček.
Zakrivila je prekršek po čl. 8. zak.
0 pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije in se obsodi po cit. zak. na 3 dni zapora in 50 din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti nadomesti z 1 dnevom zapcra.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. II., dne 12. septembra 1939.
Jj;
J Os 108/39-6.	3070
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju, opr. štev. I R 90/39—1, je bil Ušen Franc, pos. in gostil, v Drešinji vasi št. 42, zaradi slaboumnosti delno preklican.
Za pomočnika se postavi Plavsteiner Jakob, posestnik v Drešinji vasi.
Okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. septembra 1939.
*
S 23/39-2.	3079
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 11. avgusta 1939., opr. št. III R193/39—2, je bila Rabič Kristina, trgovka, prej stanujoča v Mojstrani št. 19, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Rabič Ivan, inšpektor pošte, Ljubljana, Prekmurska 4.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I.,
dne 25. septembra 1939.
1 P 126/39-6.	3050
Oklic.
Tožeča stranka Lichtenegger Karol, zasebnik na Ljubnem št. 73, po dr. Mejaku Ervinu, odvetniku v Gornjem gradu, je vložila proti toženi stranki Robniku Roku in Jožetu, p. d. Icmanova, pos. sina v Solčavi, radi 7064 din s prip. k opr. št. I P 126/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 8. novembra 1939. ob osmih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 7, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlia Hren Franc, posestnik v Gornjem gradu, za skrbnika, ki jo
bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Gornjem g adu, odd. I., dne 11. oktobra 1939.
II P 959/39.	3060
Oklic.
Tožeča stranka: Kolin Andrej, lastnik tt. manufaktura »Sava«, je vložila proti toženi stranki Leskovšku Viljemu, meh. mojstru, Krčevina 25 pri Mariboru radi din 1070'50 s prip. k opr. št. II P 959/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 16. novembra 1939. ob 8. uri pred tem sodiščem v sobi št. 80, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja za skrbnika odsotnemu dr. Zakrajšek Boris, sod. pripravn. pri okrajnem sodišču v Mariboru, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. 11^
dne 12. oktobra 1939.
❖
I 1530/39.	3064
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tratna vi. št. 130.
Cenilna vrednost: din 31.711'00.
Vrednost pritekline: din 245'—.
Najmanjši ponudek: din 31.711'6Q.
Varščina: din 3.172'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic,, ki je nabit na uradni ddski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 13. oktobra |939.
I 4/39-21.	2727
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1939. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ravne vi. štev. 20, 170, 138 in 171 (hiša z gospodarskimi poslopji, vrtom, njivami, travniki in gozdovi).
Cenilna vrednost: din 150.590'—.
Vrednost pritekline: din 94'—.
Najmanjši ponudek: din 100.458'—.
Varščina: din 15.059'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 21. avgusta 1939. j
I 482/39—12.	2815
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 189, 934 in 1055 k. o. Krška vas.
Cenilna vrednost: din 87.602'65.
Vrednost priteklin: din 3.700'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 58.400'—.
Varščina: din 8.761'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 15. septembra 1939.
I 504/39—9.	281S
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1939. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 537 k. o. Krška vas.
Cenilna vrednost: din 12.111'—.
Najmanjši ponudek: din 8.074'—.
Varščina: dn 1.211*10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 15. septembra 11139.
I 371/39—10.	2881
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 212 k. o. Krška vas.
Cenilna vrednost: din 92.998'50.
Vrednost priteklin: din 200'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 61.998'98.
Varščina: din 9.299'85.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	i
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 19. septembra 1939.
jj-
I 601/39-7.	2S80
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 280 in 909 k. o. Veliki Trn, vi. St. 583 k. o. Krško in Vi. št. 97 k. o. Ravno.
Cenilna vrednost: din 77.724'50.
Vrednost priteklin: din 1.660'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek; din 51.816'32.
Varščina: din 7.772'45.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Dražba se bo vršila po skupinah, katerih razpored, varščina in najmanjši ponudek so razvidni iz dražbenih pogojev.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 20. septembra 1939.
H-
Vb I 2000/39—5.	2894
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 1323 in 1524 (hiša št. 71 v Notranjih goricah z vrtom in njivami).
Cenilna vrednost: din 19.942'— in din 3.126'50.
Najmanjši ponudek: din 10.794'66 in din 2.084T6.
Varščina: din 1.994'— in din 313'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 20. septembra 1939.
IV I 1490/38.	2691
Dražbeni oklic.
Dne 20. nove m bra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ploderšnica vi. št. 166.
Cenilna vrednost: din 2.913'—.
Najmanjši ponudek: din 4.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 2. septembra 1939.
I 1354/38-16.
*
2872
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tišina vi. št. 27 s hišo.
Cenilna vrednost: din 10.770'—.
Najmanjši ponudek: din 7.180'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 5. septembra 1939.
*
I 575/39—9.	2870
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Krnci % vi. št. 5 in X> VI. št. 145.
Cenilna vrednost: din 8.292'—.
Najmanjši ponudek: din 5.528'—.
Pravice ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasit’ sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 5. septembra 1939.
*
I 297/39—8.	2869
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1939. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Križevci 3/21 vi. št. 143 in X vi. št. 237.
Cenilna vrednost: din 37.295'25.
Vrednost priteklin: din 1.200'—.
Najmanjši ponudek: din 14.873'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 8. septembra 1939.
*
I 1498/38-9.	3026
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Križevci VI. št. 241, 512, 567, 588 (hiša z gospodarskim poslopjem, njive, travniki in gozdovi).
Cenilna vrednost: din 112.859'50.
Vrednost pritekline: din 2.600'—.
Najmanjši ponudek: din 75.240'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodijšču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 26. septembra 1939.
I 1721/38-20.	2875
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Poznanovei	vi.	št.	214,	Ra-
dovci 70, Radovci s/»4	vi.	št.	106,	70.
3/u vi. št. 284, 216, 219,	69,	121,	70.
Cenilna vrednost: din 47.932'—.
Najmanjši ponudek: din 31.654'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 19. septembra 1939.
1 834/39-12.
*
3075
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1939. ob devet i h bo pri tem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Strojna vi. št. 44, 83.
Cenilna vrednost: za I. skup. dinarjev 14.215'—, za II. skup. din 1.728‘60.
Vrednost priteklin: din 420'—.
Najmanjši ponudek: za I. skup. dinarjev 9.476'50, za 11. skup. din 1.152'50.
Varščina: za I. skup. din 1.421'—, za
II.	skup. din 173'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. oktobra 1939.
I 1610/39—2
*
3074
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1939. ob deset i h bo pri tem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiški knjiga d. o. Vel. Varnica vi. št. 47.
Cenilna vrednost: za I. skup. dinarjev 45.641'25, za II. skup. din 15.386'—, za III. skup. din 11.214'—.
Vrednost priteklin: din 10.160'—.
Najmanjši ponudek: za I. skup. dinarjev 30.428'—, za II. skup. din 10.258'—, za III. skup. din 7476'—.
Varščina: za I. skup. din 4.565'—, za
II.	skup. din 1.539'—, za III. skup. dinarjev 1.122'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 5. oktobra 1939.
•J5
I 1056/39-15.	3078
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1939. ob e n a j-s t i h bo pri tem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Pestike vlož. št. 28.
Cenilna vrednost: din 59.038'65.
Vrednost priteklin: din 6.100'—.
Najmanjši ponudek: din 39.360'—.
Varščina: din 5.904'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. oktobra 1939.
I 1544/39-19.	3076
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1939. ob osmih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sp. Breg vi. št. 369.
Cenilna vrednost: din 16.342'—.
Najmanjši ponudek: din 10.895'—.
Varščina: din 1.635'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 10. oktobra 1939.
I 995/39.	3077
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1939. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Dravinjski vrh vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 14.205'—.
Vrednost priteklin: din 500'—.
Najmanjši ponudek: din 9.470'—.
Varščina: din 1422'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 14. oktobra 1939.
I 240/39.	2935
Dražbeni oklic.
Dne 21. nove m b r a 1939. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Velka vi. št. 14.
Cenilna vrednost: din 38.291'40.
Najmanjši ponudek: din 25.528'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 22. septembra 1939.
I 412/39—9.	3051
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1939. o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 51 k. o. Bevče.
Cenilna vrednost: din 131.565'—.
Vrednost priteklin: din 17.270'—.
Najmanjši ponudek: din 87.710'—.
Varščina: din 13.156'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 26. septembra '1939.
*
I 166/39—12.	2952
Dražbeni oklic.
Dne 18. novembra 1939. dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Medvedjeku št. 6 po parcelah oziroma skupinah dražba nepremičnin vi. št. 204 in 415 k. o. Dvorska vas.
Cenilna vrednost: din 57.028’30.
Vrednost priteklin: din 165’—.
Najmanjši ponudek: din 38.019’—.
Varščina: din 5.703'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah dne 29. septembra 1939.
Vpisi v trgovinski register.
1076.
Popravek.
Pri vpisih v trgovinski register, objavljenih v prilogi k 81. kosu »Službenega lista« z dne 11. oktobra 1939., je pri zap. št. 1060 (Maribor, Predilnica bombaža in mehanična tkalnica E. Zelenka & Co.) uvrstiti pred zadnjim odstavkom besedila naslednji odstavek: »Izstopil je družbenik Šonsky Bedfich.«
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. oktobra 1939.
A II 285/26.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
1077.
Sedež: Breg pri Kranju.
Dan vpisa: 30. septembra 1939.
Besedilo: Strojna zadruga na Bregu, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena dne 13. avgusta 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja kmetijske stroje in jih odstopa svojim zadružnikom v uporabo.
Poslovni delež znaša 100 din in se plača takoj ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme objavljati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg lega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor je sestavljen iz petih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en po-* obiaščen nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Zupan France, posestnik, Breg 7,
Porenta Miha, posestnik, Breg t,
Juvan Janez, posestnik, Breg 5,
Porenta Franc, posestnik, Breg 24,
Novak Janez, posestnik, Breg 27.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. septembra 1939.
Fi 49/39. — Zadr II 56/1.
*
1078.
Sedež: Konjice.
Dan vpisa: 12. avgusta 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru 18. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dno
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Kmečka hranilnica in posojjjnica v Slovenskih Konjicah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojili.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je osnovana za nedoločen
ča
Poslovni delež znaša din 10'—, in se plača takoj ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje sklepe in pri-občitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo vodi upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbriše se član načelstva Šelih Janez.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. avgusta 1939.
Zadr V 235/55.
1079.	*
Sedež: Laško.
Dan vpisa: 19. avgusta 1939.
Besedilo: Stavbna zadruga Slomškov dom, Laško, registrirana zadruga z omejenim jamstvom.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem. Zadružna pogodba (statut) z dne ‘25. junija 1939.
Vsak zadružnik jamči s svojimi poslovnimi deleži in pa še z njihovim 4kratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Člani upravnega odbora so: Bitenc Mirko, narodni poslanec v Laškem, Bratuša Alojz, kaplan v Laškem, Hrastelj Peter, trgovec v Laškem, Deželak Ivan, posestnik v Laškem, Marinič Matija, trgovski sotrudnik v Laškem in Krajnc Ludvik, posestnika sin v Brste-niku.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. avgusta 1939.
Zadr V 247/3.
1080.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. septembra 1939. Besedilo: Nabavljalna zadruga re-zervnih oficirjev z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Zadruga je bila ustanovljena dne
25..	julija 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
nabavlja oziroma posreduje nabavo gospodarskih potrebščin, zlasti uniform in ostalih vojaških predmetov za svoje člane.
Poslovni delež znaša diii 100‘— in se mora vplačati takoj ob pristopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi v časopisih, ki jih določi upravni odbor.
V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Upravni odbor je postavljen iz šestih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Dr, Vrhunec Vinko, ravnatelj TPD, Ljubljana, Gorupova 9,
Lorger Alfonz, priv. uradnik, Ljubljana, Igriška 3,
Prinčič Edvard, drž. uradnik, Ljubljana, Gestrinova 3,
Gregorič Milan, zas. uradnik, Ljubljana, Privoz 11,
Gašperin Rudolf, zas. uradnik, Ljubljana, Tržaška ulica 6,
Zupančič Josip, novinar, Ljubljana, Knafljeva 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. septembra 1939.
Fi 48/39. — Zadr II 55/1.
*
1081.
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 2. oktobra 1939.
Besedilo: Posojilnica Kmečke zvezo v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena dne 25. julija 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša 10 din in se vplačuje ob pristopu.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme razglašati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor je sestavljen iz 9 zadružnikov in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in v to pooblaščeni nameščenec zadruge, člani upravnega odbora so:
Kobau Franc, kmet, Sele 2,
Lipar Franc, kmet, Nasovče 21,
Modic Martin, kmet, Tomišelj 17. dr. Lavrič Jože, tajnik Kmetijske zbornice, Ljubljana,
Maček Jakob, kmet, Dol. Logatec, dr. Voršič Josip, odvetnik, Ljubljana, Finec Milan, tajnik Kmečke zveze, Ljubljana,
Puš Ludovik, uradnik, Ljubljana, Cencelj Ivan, kmet, Tremerje.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. septembra 1939.
Fi 50/39. — Zadr II 57/1.
*
1082.
Sedež: Metlika.
Dan vpisa: 29. septembra 1939. Besedilo: Gospodarska zadruga Kada-toviči z omejenim jamstvom.
Dan ustanovne skupščine: 27. avgusta 1939.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati živino, pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega name. na potrebne stavbe in inventar.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 50'— in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali pa en Član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov, ti so:
1. Smiljanič Gabre, posestnik, Doljane št. 52,
2. Smiljanič Marko, posestnik, Rada-toviči št. 29,
3. Rajakovič Ilija, posestnik, Radato-viči št. 50.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. septembra 1939.
Fi 52/39. — Zadr I 62/1.
1083.	*
Sedež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa: 19. avgusta 1939.
Besedilo:	Rečička zemljoradniška
drvarsko-grad jevinjii ska zadruga z omejenim jamstvom.
Obrat in predmet:
1. Starati se o održanju šuma i una-predjenju drvarstva, davanjem uputsta-va o gojenju i nezi šume i korisnoj upo-trobi ostalili šumskih proizvoda.
2. Starati se o suzbijanju šumskih štetočina, suzbijanju šumske kradje i odgajanju novih šumskih področja.
3. Nabavljati za sebe i svoje članove sprave (mašine, postrojenja) i sve drugo što je potrebno kako za racijonalnu seču šume (drveta) tako i za preradu tog drveta i njegovih nuzproizvoda.
4. Sagradili zadružne pilane, struga-re, stovarišta i prodavaonice i ostala postrojenja za izradu, preradu i prodaju drveta i njegovih nuzproizvoda.
5. Primati od svojih članova drvo u preradjenom i nepreradjenom obliku i sve drvene nuzproizvode radi zadružne prerade i prodaje.
6. Predavati drvo i drvene preradje-vine i nuzproizvode, koje je primita od zadrugara ili je sama proizvela ili pre-radila.
7. Osičivati zadružne prodavaonice i stovarišta nepreradjenog i preradjenog drveta i svili njegovih proizvoda, naro-čito pak u Pančevu i Šapcu.
Zadružna pogodba (statut) z dne
12.	junija 1939.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po poslovalnici zadruge, letni računski zaključki in druge važne objave pa se objavijo tudi v Zemljoradniški zadrugi, organu glav-
nega saveza srbskih zemljoradniških zadrug.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov. Člani upravnega odbora so: Matek Ivan, posestnik, Matek Anton, pos. sin, Matek Anka, pos. hči, vsi v Spodnji Rečici št. 1, Matek Franc, posestnik v Varpolju št. 11 in Matek Anton, posestnika sin v Šmartnem ob Dreti.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni in registrirani uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. avgusta 1939.
Zadr V 250/4.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1084.
Sedež: Adlešiči.
Dan vpisa: 29. septembra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Adlešičih, zadruga z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Adlešiči.
Besedilo firme: Hranilnica in posojilnica v Adlešičih zadruga z n. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj po-voljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi'smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposoj ili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna denarna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in i sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10'— din, ki se plača ali takoj pri vstopu ali pa v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik lahko vpiše tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa lahko tudi odpove.
Jamstvo je neomejeno; vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila
na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 29. septembra 1939.
Fi 50/39 — Zadr I 60/10.
*
1085.
Sedež: Bočna.
Dan vpisa: 12. septembra 1939.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Bočni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 29. avgusta 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Vodovodna zadruga z neomejenim jamstvom v Bočni.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi in vzdržuje vodovod ter dobavlja svojim zadružnikom vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo proti primerni odškodnini.
Poslovni delež znaša din 2'50 in se plača takoj pri vstopu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, javne razglase in vabila na skupščine tudi z okrožnico ali pri cerkvi v Bočni.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. septembra 1939.
Zadr V 268/40.
1086,
Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 19. avgusta 1939.
Besedilo: Ljudska posojilnica v Brežicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 23. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Ljudska posojilnica v Brežicah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila',
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 10’— in se plača takoj ob pristopu ali v obrokih, najkasneje v enem letu.
jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje sklepe in pri-občitve na razglasni deski; vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo vodi upravni odbor, ki sestoji iz 6 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni in registrirani uslužbenec zadruge.
Vpiše se kot član upravnega odbora še Pečnik Anton, posestnik v Zakotu št. 5.
Zaznamuje se, da je Lampl Vlado, tajnik zadruge v Brežicah, upravičen v smislu § 30. pravil sopodpisati firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, 0(1(1. 1., dne 19. avgusta 1939.
Zadr V 253/38.
*
1087.
Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 26. septembra 1939.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev zn nabavo potrebščin v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 18. avgusta 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, zadruga z omejenim jamstvom v Brežicah.
Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Namen zadruge je:
1. da nabavlja življenjske potrebščine, oblačila, obutev, kurivo in ostale potrebščine za domačo uporabo, mcno-polske predmete, šolske potrebščine in predmete za duševno kulturo in izobrazbo kakor tudi ostalo blago kakršne koli vrste in da to oddaja svojim članom; lahko pa oddaja gotovo vrsto blaga tudi nečlanom, toda s pogoji iz čl. 82. pravil (§ 1., odst. 6., toč. 3. in
6.	zakona);
2. da ustanavlja in vodi radi zadovoljitve potreb svojih članov in radi po-boljšanja, oziroma pocenitve njihove potrošnje razna podjetja: kuhinje, menze, restavracije, pekarne, mesarije in slično, delavnice za oblačila, obutev in druge domače potrebe, kakor tudi druga podjetja za predelavo in izdelovanje blaga in predmetov za potrebe članov;
3. da ustanavlja in vodi ali organizira zadružna prenočišča, letovišča in slično za svoje člane in njihove rodbine ter šolske internate za njihove otroke;
. 4. da nabavlja sredstva za poslovanje
in da v ta namen najema ugodna posojila, v kolikor ji ne zadostujejo lastna sredstva in da zbira garantne vloge od svojih članov;
5. da posreduje vse posle zavarovanja med svojimi člani in »Zadružnim zavarovanjem« Zveze nabavijalnih zadrug državnih uslužbencev;
6. da zbira rezervni sklad kakor tudi druge posebne sklade, s pomočjo katerih bi bodisi sama ali s sodelovanjem Zveze oziroma s sodelovanjem z drugimi zadrugami ustanavljala, vzdrževala ali podpirala razne socialne, dobrodelne zdravstvene, gospodarske in prosvetne ustanove v korist svojih članov, njihovih rodbin in svojih uslužbencev;
7. da svoje člane zadružno in gospodarsko vzgaja, jih izobražuje in da širi zadružno misel sploh.
Poslovni delež znaša din 100'— in se plača naenkrat ali v 10 mesečnih obrokih.
Jamstvo je omejeno, ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še s 6 (šest)kratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo vodi upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Zadruga objavlja svoje priobčitve in vabila na skupščine v svoji poslovalnici na vidnem mestu, eventualno tudi še na drug način.
Upravni odbor podpisuje zadrugo na ta način, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Vpišejo se novoizvoljeni člani upravnega odbora Baraga Ivan, železniški zvaničnik v pok., Bohinc Roza, učiteljica v pok., Jurše Štefan, železničar v pok., vsi v Brežicah.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Bohinc Josip, Lebič Miloš, Ozimic France in Novak Pavel.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 26. septembra 1939.
Zadr V 277/43.
*
1088.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 19. septembra 1939.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Celju, registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Zaradi smrti se izbriše član upravnega odbora Saveli Josip, vpiše pa se njegov namestnik Zorko Anton, višji pisarniški predstojnik v pokoju v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. septembra 1939.
Zadr V 19/18.
1089.	^
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 3. oktobra 1939.
Besedilo: Splošna gradbena zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se član upravnega odbora Jošt Franjo, vpiše pa novoizvoljeni član
upravnega odbora Kronovšek Alojz, uradnik v Celju, Glavni trg št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 3. oktobra 1939.
Zadr V 154/26.
1090.	*
Sedež: Dobova.
Dan vpisa: 12. septembra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dobovi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Hranilnica in posojilnica v Dobovi, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din lO— in se plača takoj ali v obrokih najkasneje v enem letu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje sklepe in druge priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 12. septembra 1939.
Zadr II 54/44.
❖
1091.
Sedež: Šmartno ob Paki.
Dan vpisa: 29. avgusta 1939.
Besedilo:	Zadružna	elektrarna	v
Šmartnem ob Paki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru 15. maja 1938. sklenjena sprememba pravil v § 9.
Izbrišejo se člani načelstva: Plesec Franc, Obu Franc in Puncer Alojz, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: Kumar Martin, posestnik v Slatinaji,
Letonja Mihael, posestnik v Paški vasi in Ažman Mihael, posestnik v Paški vasi 18.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 29. avgusta 1939.
Zadr III 136/18.
Konkurzni razglasi
1092.	3059
Odprava konkurza.
Prezadolženec Farič Mirko, trgovec V Mariboru, Betnavska cesta 31.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom St 6/36-2, se odpravlja po § 169. konk. zak., ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 12. oktobra 1939.
St 6/36—64.
1093.	3061
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Termotehnični zavodi d. d. v likvidaciji v Račah pri Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opr. štev. St 3/39—2, se odpravlja, ker ni več upnikov kot eden, po § 178. odst. 1. konk. zak. in ker ni pokritja za stroške postopka, po § 178., odst. 2., konk. zak. Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 12. oktobra 1939.
St 3/39—10.
1094.	3018
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice »Tekstilne družbe z o. z. v Košakih pri Mariboru«, registrovane pod firmo Rg C III 2, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. oktobra 1939.
Por. 8/39—117.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. RU 235/34-22.	3058
Agrarna operacija:
Črešnjevec II.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Črešnjevca.
Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča vpisanega pod vi. št. 51 v katastrski občini Hrastje bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909., štaj.
dež. zak. št. 44, od dne 23. oktobra do vštetega 6. novembra 1939. v pisarni občine Sv. Peter pod Sv. gorami razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se je že pojasnjeval.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 23. oktobra do dne 21. novembra 1939. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani dne 10. oktobra 1939.
Komisar za agrarne operacije II:
Dr. Maršič s. r.
»j.
Št. 1581/39.	3072
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Modic Helijodor z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5.
V Ljubljani dne 16. oktobra 1939.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
«{•
Št. 1580/39.	3071
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Prah Karel z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Celju, Kralja Petra cesta 29.
V Ljubljani dne 16. oktobra 1939.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
3082
Vabilo * na redni občni zbor delničarjev,
ki ga bo imela
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani
dne 6. novembra 1939. ob 20. uri v posvetovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani,
z dnevnim redom:
1. Poslovno poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev bilance ter računa izgube in dobička za poslovno dobo od 1. I. 1938. do 31. III. 1939.
3. Poročilo odbora za pregled računov.
4. Odobritev poslovnega poročila in bilance ter računa izgube in dobička za
poslovno dobo od 1. I. 1938. do 31. III. 1939.
5. Volitev 3 članov upravnega sveta.
6. Volitev 3 članov odbora za pregled računov.
7. Slučajnosti.
V smislu § 22. družbinih pravil daje posest ene delnice pravico do enega glasu. Glasovati sinejo le oni delničarji, ki polože 2 dni pred občnim zborom, t. j. do 4. novembra 1939. svoje delnice s kuponskimi polami pri mestni blagajni v Ljubljani.
Upravni svet.
*	3069
Poziv upnikom.
Tvrdka »Aurea«, tvornica in veletrgovina za zlatnino, kovine in ure, družba z o. z. v Celju, Gledališka ul. 2, je prešla v likvidacijo in poziva vse svoje upnike, da prijavijo svoje terjatve tvrdki v likvidaciji najpozneje do 31. januarja 1940.
Likvidatorja: dr. Fric Magid, trgovec v Celju, dr. Dušan Ivaniševič, advokat v Beogradu, Masarykova ul. 7.
*
Objava.
Izgubila sem evid. tablico št. 121.259 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Kristan Marija s. r., Dobračeva 37.
$
3057
Objava.
Izgubil sem originalno prometno knjižico osebnega avtomobila znamke Ste-yer tipa 200, evid. št. tablice 235, in jo proglašam za neveljavno.
Makar Drago s. r.,
Ljubljana, Igriška ul. 4.
*	3081
Objava.
Podpisani dr. Svetlič Marjan, zdrav-nik-uradniški pripravnik za VIII. skup., sem izgubil dekret o postavitvi za uradniškega pripravnika pri obči drž. bolnici v	Ljubljani,	O.	št.	16.194	z dne
21..	oktobra	1938.,	in	ga	proglašam za
neveljavnega.
Dr. Svetlič Marjan s. r.
*	3068
Objava.
Izgubil sem legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno.
Vodnik Mirko s. r.
*	3080
Objava.
Izgubil sem potno izkaznico, izdano dne 2. dec. 1937. od občine Vrhnika ped št. IV—384, in jo proglašam za neveljavno.
Vrhovec Julijan s. r.,
V rhnika.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. . Tiska la za lasa Tiskarna Merkur t Uuhli&nL oJen predstavnik.: O. Mihalek v Llublianl.