2Vot>o mesto, 20. novembra 195$
Cena 12 ffls
Stev. 46
Leto IV
l&stiifit: u, izdajatelji: Olcrajn' odbori hZI)L Črnomelj Ko čevjt> m Novo mesto, — lah aja vsak petek. — Ureja uredniški odbor. — • uredništvo ta uprava. Novo mesto, Cesta komandama staneta 2J. - poštni predat 33. — Telefon uredaiStva la uprave 127. - Tekoči račun pri Narodu) banki v Novem mr ,tu 61«.T-i8i - Jetrna naročnina 500 din. SMlecna 259 din, četrtletna !2> d'm - Tiska tiskarna »Slo. vensk»r.i noročevalca« v LJubljani
Dolenjski lisi
Tednik okrajev Crnomeij, Kočevje n Novo mesto
Volite 22. novembra najboljše ljudi, ki bodo labko največ doprinesli k uspešnemu delu nove ljudske skupščine!
Maršal Tito
USI Ml UOLkTUE!
Volitve so v demokratične: Viljem državi nujen pojav. Demokratične, svobodi, e in Vijne volitve so najprimernejša oblika neposrednega sodelovanja državljat.ov pri upravljanju države. Na njih svobodno izbirajo svoje za-# topnike za najvišje državne organe za določeno dobo. Vsake volitve imajo torej velik pomen za bodoče notranje poslovanje, in gospodarjenje države, prav toliko pa pomenijo za njeno zunanjepolitično udejstvovanje. In če imajo svobodne volitve tak notrar.ji ln zun. državniki pomen za vse države, imajo še tem večji pomen v naši državi, ki navzlic vsem težavam in za ceno hudih naporov delovnih ljudi krepko koraka k trdo začrtanemu cilju: v resnični socializem, to je v tako družbeno ureditev, kjer delovno ljudstvo kot celota upravlja svojo državo, upravlja tabo, da je v njej vsakemu delavoljnemu človeku zajamčen pošten kos kruha in dara-možnost popolnega razvijanja ustvarjalnih Sposobnosti posameznika v t'jegovo lastno in skupno korist.
Ko gremo sedaj spet na volitve ljudskih predstavnikov ta Zvezno in Republiško ljudsko skupščino, lahko z zadovoljstvom in por.tisom ugotovimo, da smo na tej poti že dosegli velikanske uspehe. Nič več nismo izolirani in nepomembna balkar.ska državica, ampak smo trdna, na prostovoljnosti sloneča zveza jugo-
Sj : iv;y i: l 11 i     ; ,,.        . . . ,     U;i LilVA
čedalje več prijateljev ir.' zaveznikov po vsem svetu. Nič več nismo tisti nevarni balkanski sod smodnikajki so ga
v preteklosti izkoriščali im-perialisti raznih branž za svoje cilje, pač pa smo danes pomemben činitelj in prvoborec za enakopravne odi.ose med narodi in trden mir v svetu; naša beseda se danes že zelo daleč sliši. Nova socialističr a Jugoslavija se vsak dan bolj krepko uveljavlja v med-narodi areni. Tudi gospodarsko Jugoslavija ni več izolirana. Z desetinami gospodarskih ir.' trgovinskih pogodb ter sporazumov se je v zadnjih letih povezala s številnimi državami skoraj po vsem svetu. Jugoslavija je dala pobudo za Balkanski pakt, to je zvezo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki je danes jamstvo neodvisnosti in miru na tem delu sveta.
Tudi v notranji graditvi in utrjevanju pridobitev ljudske revolucije smo dosegli uspehe, kakršnih še r.i dosegla nobena država v tako kratkem času. Ni nas zlomila gospodarska blokada vzhodnih držav, niso nas zlomile slabe letine ir. druge težave, ki jih ni bilo malo. Z največjimi napori, zaupajoč v svoje lastr.e sile ter enotni kakor med NOB, pod pametnim in preudarnim po-litičom in državnim vodstvom smo premagali vse in se postavili na trdne lastne noge. Borba proti gospodarski blokadi, borba z zaostalostjo, druge nevšečnosti, hkrati pa graditev težke industrije in krepitev naše obrambne spo-so bi osti — vse to je zahtevalo od naših delovnih ljudi skrajnih naporov w žrtev. Toda te .žrtve niso bile zastonj, ti i/a-pori so rodili uspeh. Številni giganti naše težke industrije so že začeli obratovati, drugI bodo v najkrajšem času. Naše
Od tedna do tedna
Eno izmed važnih področij, na katerih je socialistična zunanja politika Jugoslavije prišla posebno do izraza, je Organizacija Združenji) narodov. Ni lahko vedno vztrajati na načelnem stališču, vedno in v vsakem primeru podpreti pravico, kateri mnogokrat nasprotujejo vplivne sile, kot je to storila Jugoslavija. Vzemimo primer Koreje. Premirje, ki je bilo podpisano letošnje poletje, je svetu prineslo veliko olajšanje, hkrati pa razočaranje napadalnim elementom. Jugoslavija Je od prvega spopada pa do podpisa premirja vztrajala na stališču, da je treba preprečiti, da ne bi osvobodilnega gibanja korejskega naroda in njegove pravične zahteve po zedinjenju izkoriščale tuje sile za svoje namene, da se naj obe sovražni stranki umakneta na izhodiščne položaje in da naj potem OZN skuša najti pravično rešitev. Tako je bilo jugoslovansko stališče takrat, ko so zmagovali severni in tako takrat, ko se je McArthur približeval kitajski meji. Današnje premirje vsebuje v bistvu iste elemente, katere je zastopala ves čas Jugoslavija, čeprav si je s tem nakopala marsikatero zamero. Seveda bi bilo daleč pretirano govoriti, da je premirje rezultat jugoslovanske politike, mogoče pa je trditi, da je prav jugoslovansko stališče mnogo pripomoglo, da je nazadnje v OZN prevladalo tako enodušno razpoloženje za likvidacijo korejske vojne, ki je napadalce politično osamilo in jih prisililo k popuščanju.
Ugled Jugoslavije je zaradi tega in drugih podobnih pri-merov mo.no zrastel. Letos je bil jugoslovanski predstavnik izvoljen za predsednika gospodarskega odbora generalne skupščine ZN. Vsakega kandidata sicer podpira ta ali oni blok, Jugoslavijo, ki ne pripada nobenemu bloku pa volijo zaradi nje same, zaradi zaupanja in ugleda, ki ga uživa. Naloge aespodarskega odbora so velike, zlasti letos je njegovo delo po obsegu in važnosti nad-krililo politični odbor. Gre predvsem za razvijanje revolucionarne novosti v mednarod-
nih odnosih, za organiziranje mednarodnega fonda za pomoč nerazvitim deželam. Veliki prepad, med razvitimi In nerazvitimi deželami, ki je v največji meri posledica kolonialnega izkoriščanja In ki leži v osnovi političnih težav današnjega sveta, je mogoče premostiti le z organizacijo mednarodne gospodarske pomoči tem deželam, pomoči, ki ne bo vezana z nobenimi političnimi pegoii in z nobenim imperializmom. Kaj takega je mogoče doseči le preko svetovne organizacije kot je OZN. Med najvnetejšiml zastopniki te zamisli je prav Jugoslavija, ki je s svojo prakso doma in v mednarodnih odnosih postala pravi posrednik med razvitim in nerazvitim svetom. Jugoslovanska politika je v veliki meri pripomogla k fpmu, da napredne sile v bivših kolonialnih deželah še verujejo, da so tudi v Evropi in sploh v zahodnem svetu sile, pripravljene nesebično pomagati pri njihovih težavah. Perspektiva, ki jo tem narodom odpira jugoslovanska praksa je eden najboljših Jezov, ki preprečujejo prodiranje kominfor-mlzma v te dežele, kjer so zaradi težkih socialnih razmer ugodna tla za komintormovsko demagogijo. Izvolitev Jugoslo-vanskega predstavnika za predsednika gospodarskega komiteja Je odraz prav tega zaupanja, ki ea uživa Jugoslavija.
So še drugi primeri. Indijski predsednik republike Nehru je govorec o težavah nove Indije govoril 0 Jugoslaviji kot praktičnem vzgledu pravilne nacionalne in kulturne politike in pri tem prenesel na Indijo ka-rakterizacijo položaja Jugoslavije, ki Jo Je dal Jože Vilfan: Jugoslavija je dežela z dvema abecedama, tremi verami, štirimi jeziki, petimi narodi in šestimi republikami. Tak položaj let, če izvzamemo republike, de-di-jčina preteklosti. Toda zasluga nove Jugoslavije je, da je kljub temu zrastla v trdno ce-loto na višji, socialistični ravni. In prav to, obenem z njeno neodvisnostjo, daje mnoge vzpodbude in ideje tudi drugim deželam, ki stoje pred podobnimi problem].
meje budno čuva močna JLA. Teiške milijarde, ki smo jih vsa teta po vojni dajali iz skupnih sredstev za težko industrijo, bomo poslej lahko uporabili predvsem za neposredni dvig življenjske ravni naših ljudi. Sedaj, ko je zaključena gradnja najosnovnejše težke industrije, kot osnove naprednega gospodarstva in neodvisnosti države, že pripravljamo desetletni načrt za dvig kmetijstva Stotine milijard bomo vložili v mehanizacijo kmetijstva, v pridobivanje novih plodnih površin if za višji hektarski donos, v novo predelovalno živilsko in prehrambeno industrijo, skratka: uporabili bomo tako, da bomo s čim manjšimi napori pridobili čim več dobri!.', ki so potrebne delovnemu človeku za vsakdanje življenje.
V času pred volitvami so se naši vodilni ljudje, kardidati in aktivisti o vsem tem in še o marsičem drugem pogovorili z volivci. Pri nas nihče r.e skriva težav, ki jih bo treba še premagati, ne skriva pa tudi napak, ki so se dogajale. Prav v tem, da se o vsem pogovorimo odkrito ir.i jasno, je naša velika moč, je dokaz resnične demokracije in jamstvo, da bomo premagali vsako oviro. Volivci, ki so se udeležili' predvolilnih sestai.'kov, so iz ust naših vodilnih ljudi slišali vse, kar jih je zanimalo, a tudi povedali so vse kar jih teži, s čim se strinjajo ir.' s čim se ne strinjajo ter kako si zamišljajo rešitev tega ali onega problema. Taki neposredni stiki med volilnimi ljud-mi in volivci, naj bj obveljali tudi po volitvah, in tudi bodo, kar nam jamči zakon o volitvah, dolžr.ostih in pravicah ljudskih poslancev.
Na volitve 22. novembra gremo brez vsakih obljub, pač pa z jasnimi dejstvi in cilji. Ljudstvu ri treba obljubljati. Vse, kar je v danih možnostih mogoče doseči in ustvariti, so bo ustvarilo pod vodstvom ljudi, ki jim bo to nalogo zaupalo na volitvah, s svojim sodelovanjem in požrtvovalnostjo, kot si je ustvarjalo doslej. Zato, ko bomo šli 22. r.ovembra na volitve, ne bomo šli toliko, da izvolimo za ljudskega poslanca tega ali onega kandidata, ker smatramo, da smo že na zborih volivcev izbrali najboljše med najboljšimi. Slo bo za to, da potrdimo našo dosedanjo Pot in manifestiramo svojo odločnost, da to pot nadaljujemo tako v notranji graditvi, kot v zunanji politiki. Manifestirali bomo našo odločno voljo, da še naprej razvijamo svoje ustvarjalne sile, v sodelovanju z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta, na osnovi popolne enakopravnosti za blaginjo vseh delovnih ljudi. Z udeležbo na teh volitvah bomo manifestirali dragoceno enotnost vseh jugoslovanskih narodov ter njihovo pripravljenost, da branimo koristi naše skupnosti in vsakega posameznega naroda pred vsakomur, kot se je to ponovno, pokazalo ob nedavnem barantanju s Trstom, pripravljenost, na katero mora vsakdo računati.
Fantje in dekleta!
Pri volitvah v zbore proizvajalcev 8, novembra se je pokazalo, da si glede svojih pravic in dolžnosti še niste povsem na jasnem. V posameznih družinah menijo, da zadostuje, če opravita svojo volilno dolžnost gospo' dar in gospodinja. To ni ros! Vsi, ki ste Izpolnili 18. leto sta. rosti imate pravico in dolžnost, da greste na volišče in tako soodločate pri izgradnji naše domovine. Saj drži, da zastopata gospodar in gospodinja našo pred jav ostjo, oziroma pred oblastjo, vendar ste tudi vi poklicani da se v nediljo odzo vele klicu domovine!
Razdobje nove ljudske skupščine, ki jo bomo izvolili letos, bo važen mejnik v razvoju socializma in socialistične demokracije v naši deželi. Rezultati, ki smo jih dosegli v dosedanjih naporih, nam odpirajo pozitivne perspektive za nadaljni razvoj in omogočajo dosleden in stalen napredek tako v graditvi materialne podlage našega sistema, kakor v razvoju njegovih demokratičnih oblik.
Ljudski poslanec se mora čutiti odgovornega samo pozitivnim socialističnim stremljenjem našega delovnega ljudstva svojemu socialističnemu prepričanju in svoji pošteni vesti.
Socializem je skoval nekaj novega, klico take višje vrste združevanja ljudi, ki bo končno zbrisala vse vrste nacionalizma s sveta.
Naša revolucija je zasejala seme, čigar plod ni pomemben le za nas, temveč za vse ljudi, ki stremijo k boljšemu življenju, k miru iji svobodi.
Do skrajnosti smo odločeni braniti svojo neodvisnost in ne bomo dovolili, da bi drugi razpolagali z našimi pravicami.
Glede Trsta smo dali odgo-vorf dostojen naše tradicije«
EDVARD KARDELJ na zborovanju v Ljubljani.
.......■ '......■............■  ■■ ~ i. .i....... -
Kandidati med svojimi volivci
V tednih pred volitvami so naši kandidati obiskali skoraj vse vasi v svoji volilni enoti in se pogovorili z ljudmi o skupnih in lokalnih problemih pri nas. Udeležba je bila skoraj povsod zelo dobra, razgovori pa resni in stvarni.
Tovariš ing. Jože Levstik — kandidat novomeškega okraja za Zvezno Ljudsko stoupš'ćino, je imel v vsaki občini vsaj po eno zborovanje. Kot priznanega kmetijskega strokovnjaka so ga zlasti radi poslušali kmetje in se z.njim pogovorili o načrtnem dviganju kmetijstva. Za njega so z zadovoljstvom ugotovili, da je najbolj primeren kandidat za novomeSki okraj, ki je pretežno kmetijski, ing. Levstik pa tudi dobro pozna njegove probleme.
Tudi tovariš Tone Fajfar, —
kandidat kočevskega in črnomaljskega okraja za Zvezno Ljudsko skupščino je bil ves čas med svojimi volivci. Dasi pozna vse probleme obeh okrajev, saj je bil ves čas NOB prav na tem predelu, je bilo še veliko stvari, o katerih se je pogovoril z volivci v teh nekaj tednih in še bolj spoznal Uudi in njihove težnje.
Enako kot kandidati za Zvezno Ljudsko skupščino so bili med svojimi volivci tudi kandidati za Republiško Ljudsko skupščino. Tovarišica Ada Krivic, kandidat za Suho krajino, je obiskala prav vse večje vasi v svoji volilni enoti. Pogovorila se je 2 ljudmi,o problemih šolstva, elektrifikaciji, kmetijstvu in živinoreji, pa tudi o naši zunanji politiki, ki jo volivci še prav posebno odobravajo. Tudi tovarišici Krivičevi problemi njene volilne enote niso neznani, saj je bila pravzaprav tam ro'jena. Je namreč hči Cirila Dekvala, ki je kot učitelj služboval na Dvoru in v Ambrusu. Ada se je rodila na Dvoru. Mck: vojno je delala ilegalno v Ljub-Ijanl do leta 1944, nato p« jr prišla na osvo) o ;o ozemlja kjer jc biUi s i v U •„ " is sekretar
novomeškega okrožja. Sedaj je predsednica Društva prijateljev mladine in članica Centralnega Komiteja ZKS. Na številnih zborovanjih in na razgovorih z njo, so volivci Suhe krajine spoznali, da bo tovarišica Kriviče-va res najboljši kandidat za njihovo volino enoto.
Viktor Zupančič, kandidat za sektor Prečna, Straža, Dolenjske Toplice in Dvor je pa itak kot predsednik OLO vedno med njimi in so mu problemi poznani najmanj tako ali še bolj kot volivcem. Vendar se je tudi on veliko razgovarjal z volivci. Podobno je s kandidatom za Brusnice, Šentjernej, Skocjan in Smarjeto tovarišem Francem Pirkovičem. Je domačin iz Šentjerneja, kot sekretar okrajnega komiteja pa je vsak čas med volivci. Da imajo volivci zaupanje v njega, so pokazali že s tem, da so ga soglasno predlagali za kandidata. Franc Krese-Coban* kandidat za sektor Mokronog, Trebelno, Trška gora in Mirj-.'a peč je poznan po vseh vaseh. Dasi invalid, je vseeno še sedaj pred volitvami obiskoval posamezne vasi v svoji volilni enoti. Glavna želja prebivalcev njegove volilne enote je elektrifikacija jn to so tud! povedali svojemu kandidatu. Ta predel je res najmanj elektrificiran. Tovariša Nika Siliha, kandidata za sektor Mirna, Rakovnik, Trebnje, Velika Loka in Vel. Gaber, resda volivci niso dosedaj tako, dobro poznali. A sedaj je drugače. Vedo, da je domačin iz Novega mesta, da je borec od leta 1941, vedo na kako odgovornem mestu je bil ves čas vojn« in po vojni ter tudi dan*s, na številnih zborovanjih pred volitvami pa so lahko spoznali tudi, kako odločen in preudaren borec je m. napredek našega gospodariva, za mir in enakopravnost v svetu. Takemu kandidatu lah-;o zaupajo   in zanj glasujejo
i .v vsi.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
I
ii
r
2 i
»Pojmo, bratje, pesem o svobodi« — Svojo svobodo in zrelo politično zavest bomo izpričali tudi na nedeljskih volitvah.
Spiski volilnih upravičencev so bili zrcalo poslovanja kmetijske zadruge
Na skupni seji okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL Novo mesto 12. novembra so proučili predvsem priprave in izvedbo volitev v okrajne zbore proizvajalcev, ki so bile zaključene v nedeljo 8. novembra.
Volitve v industrijski skupini so potekale brez vsakih večjih težkoč in so bile uspešno zaključene z nadvse lepo udeležbo. Tudi udeležba na volitvah v kmetijski skupini je bila za ves okraj več kot zadovoljiva, v veliko krajih s 100% udeležbo. Bilo pa je pri teh volitvah več skrajno grobih in neodpustljivih napak, ki zaslužijo vso grajo. Mislimo tu predvsem volilne imenike volilnih upravičencev kmetijske skupine, ki so bili odraz prave anarhije in popolne, rekli bi, saboterske brezbrižnosti sestavljalcev. Cisto jasno se je pokazalo, da v posameznih kmetijkih zadrugah niso posvečali izvedbi volitev nobene važnosti, da nimajo celo nobenega pregleda nad svojim članstvom, v kolikor ni bilo tako nepravilno sestavljanje volilnih spiskov namerno. Ni bilo v vseh zadrugah tako in zato je bila tam tudi udeležba na volitvah več kot lepa, če ne 100%. Pri teh volitvah se je pokazalo, da so člani kmetijske zadruge gledali te volitve skozi poslovanje svoje zadruge in se tako tudi sami izražali. Zato lahko trdimo, da so bili volilni Imeniki in udeležba pri volitvah kmetijske panoge, odraz ali zrcalo poslovanja dotične kmetijske zadruge!
Na območju mestne občine Novo mesto je bila udeležba v industrijski skupini polno-številna, v kmetijski pa ne, prav zaradi skrajno površno sestavljenih volilnih imenikov. Bršljinčani so bili na spisku na volišču v Novem mestu, čeprav so imeli svoje volišče, člani iz Kamene pa v bršljinskem spisku, dasi bo imeli volitve doma v vasi. V Mirni peči so iz seznama volilnih upravičencev izpustili stare člane, pisali pa take, ki praviloma niso imeli volilne pravice za te volitve. Člani kmetijske zadruge iz Prekope niso volili nikjer, ker so jih v Šentjerneju pozabili vpisati, oziroma povabiti na volitve. Tako je bilo 80-tim volilnim upravičencem iz tega »spornega« predela čisto nezakonito onemogočeno glasovanje. Zelo so ga »pihnili« z volilnimi imeniki in tudi pri izvajanju volitev v Šmarjeti. Tudi tu so pozabili vpisati Člane iz Za-lovč, to je 40 volivcev, imeli pa so vpisane take, ki so na primer že po dve leti odsotni-Zato mnogi niso vedeli, če lahko volijo ali ne. Veliko je bilo tudi takih, ki so izjavili, da na volitve ne gredo, ker nimajo od zadruge nobene koristi, kar za Smarjeto v precejšnji meri tudi drži. Posamezni   uslužbenci kmetijske
zadruge so šli popoldne na iz-prehod, namesto, da bi šli na teren in ljudem pojasnjevali, zakaj gre pri teh volitvah, kot je bila njihova osnovna dolžnost.
V Žužemberku je bila podobna zmeda z volilnimi imeniki. Stari člani, ki so kot po navadi tokrat prvi prišli na volišče, niso bili vpisani in so se morali vrniti, ne da bi glasovali. To je negativno vplivalo tudi na ostale upravičence, saj niso vedeli, če so vpisani ali ne. Uslužbenec kmetijske zadruge je baje izjavil, da so nalašč vpisali čim manj volilnih upravičencev, da bodo tako dosegli višji odstotek udeležbe!!! Prav bi bilo, da bi tak uslužbenec dobil zaradi tega čimvečjo »nagrado«.
Nepravilne, to je površno sestavljene volilne imenike so imeli tudi v Brusnicah, Skoc-janu, Trebnjem in drugod. Upravni odbori in uslužbenci kmetijskih zadrug pri teh zadrugah niso storili svoje dolžnosti, ali pa so opravili to malomarno in brez čuta odgovornosti, v kolikor ni bilo še kaj hujšega vmes. Ne bo odveč poizvedeti za vzroke teh nepravilnosti ter ukreniti potrebno, da se v bodočo ne bi več ponovile. Del krivde za to pa nosi prav tako občinski aktiv, zlasti člani občinskih komitejev in občinskih odborov SZDL, ki so ponekod tudi podcenjevali izvedbo volitev" v kmetijski skupini.
Seveda se tudi pri teh volitvah ni manjkalo skrajni) prozornih sovražnih parol, ki so tokrat prišle med ljudi šele zadnji dan pred volitvami. Res se moramo čuditi naivno* sti ln politični zaostalosti takih posameznikov, ki še nasedejo takim parolam. Tako so na primer v občini Trška gora pa tudi v vaseh pod Gorjanci govorili, da kdor bo šel na te volitve, bo glasoval za skupni kotel. Na Trški gori je celo neka »uradna« oseba govorila, da je letos omejena sečnja lesa v lastnih gozdovih, drugo leto pa da ne bodo smeli več niti grabiti listja, ker bo vsa    zemlja podržavljena.
Drugod so spet trdili, da kdor gre volit, bo glasoval za vstop v zadrugo. Takih in podobnih skrajno smešnih budalnosti je bilo tudi drugod, vendar jim je le malokdo nasedel,
VREME
za čas od 20, do 26. novembra
V drugi polovici tekočega ted« na posilaibšanje in topleje, pozneje padavtime z ohladitvijto. Sneg skoraj do nižine. Kancem tekočega tednia ali v začetku prihodnjega tedtna niaigio izboljšanje, ki bo trajalo 1—2 đml, nato nestalno vreme s krajevnimi padaviinoimi. Sredi prihod, njega tedtna zopet izboljšanje. V drugi polovici pribodinjega tedna močne padavine.
MLADINSKI AKTIV KLENO VIK NAPOVEDUJE TEKMOVANJE
Na sestanku 13. t. m. so člani mladinskega aktiva Klenovik pri Smarjeti sklenili, da bodo vsi, ki imajo volilno pravico volili že do 8. are zjutraj, nato pa skrbeli, da bodo šli tudi vsi domači čimprej na volišče. V udeležbi in prizadevnosti za čimprejšnji zaključek volitev napovedujejo tekmovanje vsem ostalim mladinskim aktivom v okraju Novo mesto.
*
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Stev. 48
}-MAj~   m&   tet     £ m* « * Do 1. oktoMa bi morala biti stavba črnomaljske postaj
še Uka.
itreho. 1. novembra je bila pa
Komu koristi tako neodgovorno zabavljanje in potvarjanje resnice?
Delavski svet Uprave za ceste LRS — Tehnična sekcija Novo mesto nam je poslal v objavo prepis zapisnika zadnje redne seje in daljši članek, kot odgovor posameznim članom kolektiva, ki na vsakem koraku zabavljajo čez tehnično vodstvo in čisto zlonamerno prikazujejo stanje v podjetju
Iz zapisnika in dopisa po-inemamo tole: pred kratkim je uil v Ljudski pravici-Borbi Objavljen članek pod naslovom: »Ukrepi na svojo roko«, ki čisto napačno prikazuje razmere v Tehnični sekciji Novo mesto. Navedbe v članku podcenjujejo vlogo delavskega sveta in upravnega odbora V tem podjetju, ob enem žalijo iefa sekcije in celoten kolektiv. Ta članek ni nič drugega, kot nadaljevanje ogabne gonje posameznikov iz podjetja, ki jo uganjajo že dlje časa. Tako so lani nekateri skovali cćlo zaroto proti šefu sekcije Florjanu Uhlu, ki se je potem izkazala za neosnovano in zlonamerno, sedaj pa je spet navedeno v omenjenem članku polno netočnosti in očitnih prevračanj dejstev. Delavski svet je o vsem tem razpravljal na seji 9. novembra letos in sprejej sklep, da taki gonji napravi konec.
»Naš delavski svet obstoja Iz   članov  šestih sindikalnih
KANDIDATI MED VOLIVCI
Kot v novomeškem, tako so kandidati za Republiško Ljudsko skupščino pred volitvami obiskali vse kraje tudi v Črnomaljskem in kočevskem okraju. Mislimo, da belokranjska kandidata Martin Zugelj in Tfene Su-star$ič, s partizanskim imenom Tine Železnik, kot stara aktivista bolj ne moreta spoznati problemov Bele krajine, kot jo Že poznata. Prav zato tudi boljših kandidatov Belotoranjci ne bi mogli Iabrsti. Sedaj pred volitvami so se z njima in ostalimi pk'.ivisti še p:«ebej pogovorili o splošnih državnih problemih in boda:ih nalogah.
Ko-evfki kandidati so navzlic težavnemu terenu obiskali vse kr-je in večje vasi, za<to tudi volivcem kočevskega okraja ne bo te*tko stopiti 22, novembra na volišče in oddati glasove za kandidate, ki so jih s?mi izbral' Imena kot so Ivam Ms^ek-Matl-Motila M^lr^-OirM, Ivam F-'diga, Janez Pirnat in Metod Mikuž govore, da so Kočevcl izbrali najboljše k?ndidate, za k°ti»re bodo ili tudi vsi na volitve,
podružnic In kot celota predstavlja kolektiv sekcije ter tudi kot celota odloča o gospodarjenju v podjetju. Večini članov so razmere v podjetju dobro znane, prav tako dobro poznajo šefa sekcije, ki je na tem položaju že vse od osvoboditve dalje. Razumljivo je, da on kot odgovorna osebu noče in seveda tudi ne sme dopuščati, da bi posamezniki gospodarili in delali po svoje, ker bi bilo to v škodo podjetju. Na sedežu sekcije je nekaj ljudi, ki nikakor nočejo razumeti, da so disciplina, red, tr.zoost, po't most in čut odgovornosti do dela osnovni pogoji za uspehe podjetja ali ustanove. Grobe odnose, laži in intrige posameznikov obsoja delavski svet kot celoti, pa naj jih povzroča kdorkoli. Vsa ta gonja je dele takih.
Popolnoma je zlagana trditev, da šef sam >>dloča o vseh stvareh mimo delavskega svetla in upravnem odbora, ker je resnica ravno obratna. Tistih par ljudi, ki kal takega trdijo, pač ne moro predstavljati celotnega kolektiva. Glede očitanega znižanja plače predsedniku sindikalne podružnice v Novem mestu je nadeva prav tako prevrnjena na glavo. Sef sekcije je to res napravil, toda po nalogu, oziroma sklepu delavskega sveta. Tudi takojšen odpust mizarskega delavca, ki je bil slučajno tudi delovni inšpektor, delavski svet popolnoma odobrava. Ljudi, ki hočejo rušiti red in disciplino, ki se upirajo izpolnjevanju nalog ter še druge nagovarjajo na neposlušnost, bo tudi v bodoče vodstvo sekcije v soglasnosti z delavskim svetom takoj odstranilo iz delovnega mesta. Takih sekcija ne potrebuje. Zlonamerna in izkrivljena je tudi trditev, da je Sef razreši) bivšega sekretarja iz položaja sekretarja podjetja. To me^to je bilo odpravljeno po sistematizaciji delovnih mest.«
Tako navajata zapisnik in lopi s delavskega sveta Tehnične sekcije Novo mesto. V i.opisu še navajajo, da šefu nimajo kaj očitati, kot to, da je še premalo strog, kadar je treba udariti po krivcih. Pri takem delu, ko gre za dobrobit ustanove in za pravilne odnose do ljudske imovine ter do dela, da bo v resnici imel vedno »zaščito« od zgoraj, to je delavskega sveta in nadrejenega organa, in ne tako zaščito, kot mu jo čiankar zlonamerno podtika, Češ, da se na to sklicuje.
H gornjemu še naše pripombe: 2e načelno smatramo, da je tako zaplotarsko miniranje tega ali onega človeka ter prikazovanje napak iz daljave zgrešeno. So posamezniki iz tega podjetja, ki na vsakem sestanku razpravljajo in čisto neodgovorno klevetajo lastno podjetje, da to že vsakomur, ki sliši, preseda. V kolikor res obstojajo kake nepravilnosti, je to dolžnost celotnega kolektiva, da te obravnava na svojem sestanku in jih tudi sam odpravi. V kolikor pa delajo zgago popolnoma namerno in z določenim namenom posamezniki — mislijo, da v tem primeru je res tako — naj delovni kolektiv tudi obračuna z njimi, kot zaslužijo.
ti a j poskari&ijo
V znanjem času čitamo zelo pogosto razUtj darilce m poručila iz Kočevja, v katerih dopisniki nakazujejo neštete gospodarske probleme in potrebe. Toda iz vseh poročil je razvidno veliko nepoznavanje gospodarskih možnosti m finančnih zmogljivosti mesia. Ni več važno pisariti kaj potrebujemo, ker je t0 že vsem predobro znano, bolje in koristneje bo pisati in iskati virov in pota kako bom0 do tega, kar želimo, prišli.
V tem letu je mestni občinski odbor pokrenil veliko. — Uspel je s podpor0 republiških ln okrajnih dotacij mesto popraviti tako, da gre res veliko priznanje vsem, ki so količkaj pvipomogli k temu uspehu in napredku.
Neki priložnostni dopisnik je pred kratkim pisal med drugim tudi to, da ne bi zaspali na doseženih lavorikah in da bi bilo treba zgraditi še tržnico, jez na Rlnži itd. Predobro vemo, kakor sem že omenil, in se v tej smeri tudi že dela. Taki dopisi naredijo vtis, da se za to nihče ne briga in da je spravil celo zadev0 v tek šele dopisnik, ali pa da nekatera podjetja ne izvršujejo svojih obvez in nalog. Res ne velja počivati na lovorikah, kar velja tudi za dopisnika, pa nam naj bi napisal tudi kako priti d0 sredstev za ta dela, ki jih tako »strokovnjaško« predlaga. Stavki »Merodajni naj poskrbijo... ali »Odgovorni naj pokrenejo« itd., so samo za okras dopisov brez konstruktivne vrednosti. Merodajni in odgovorni so zbori volllcev, katerih član je tudi dopisnik sam, pa naj bi ti bolj resno poprijel! In Izdatneje pripomogli občinskemu odboru za uresničitev teh nalog. Nt skrb samo predsednika občine, da resi te naloge, temveč mora biti to skrb In dolžnost nas vseh, sicer pa naj velja »več dela t manj tinte!« -ko.
Cttnhmu
Živinorejski odsek Kmetijske zadruge v Ambrusu je 27. IX. 1953 priredil dobro uspelo razstavo rodovniške živine. S to razstavo je živinorejski odsek pokazal uspehe svojega dela, živinorejci Suhe krajine so na razstavi dokazali, da zaupajo v delo živinorejskih odsekov in dobra povezava kmetijske zadruge po svojih odsekih z člani zadruge je tudi obrodila lep uspeh.
Ta dan je bil praznik za živinorejce iz področja kmetijskih zadrug Ambrus, Hinje in Zagradec. Na lepo okrašenem in urejenem prostoru pred zadružnim domom so razstavili živinorejci 112 glav rodovniške živine. Ljudska tehnika iz Novega mesta je ves prostor ozvočila, da so lahko vsi prisotni spremljali potek ocenjevanja. Razstavljeno je bilo 7 telet, 20 telic, 81 krav ter 4 biki in bikci. Disciplina živinorejcev je bila glede prigona vzorna, ker samo 3 živinorejci niso pripeljali za razstavo prijavljene živine. Komisija predstavnikov živinorejskih odsekov, kmetijskih strokovnjakov in veterinarjev je vso živino ocenila v odgovarjajoče razrede. Od razstavljenih bikov sta bila 2 ocenjena v II. razred; bika je v letošnjem Jetu nabavil živinorejski odsek Ambrus in plačal za njiju 175.000 <J:-n. Glede preskrbe z biki je v merilu okraja nedvomno živinorejski odsek Ambrus prvi, ker se člani tega odseka zavedajo, da bodo z dobrimi biki najhitreje dosegli napredek v živinoreji. Primerjajoč prispevke živinorejskega odseka Ambrus za povzdigo živinoreje vidimo, da dobro vodena kmetijska zadruga lahko izdatno podpre posamezne odseke.
Pri kravah in telicah je bilo opaziti težje napake zaradi slabe vzreje. Prezgodnje pripušcanje ne-
Kdaj bodo Umeiie pMčevali
po haiasiVBkem
doraslih telic, previsoke jasli v hlevih, premalo paše, držanje živine čez zimo v zaprtih hlevih — vse to pušča neugodne posledice na živini. Preprečitev teh napak bo tudi zelo važna naloga živinorejskih odsekov. Razstavljene krave in telice so bile pasem-siko prav dobre do odlične kakovosti.
Skupna ocena 112 glav je bila sledeča: v II. razred je bilo ocenjeno 46 glav, v III. razred 57 glav in v IV. razred 2 glavi Iz navedenih številčnih podatkov je razvidno, da je kakovost živine prav dobra in da lahko postane to področje izhodišče za dobavo dobre mlade plemenske živine sivorjave pasme za področja, ki nimajo sivorjave pasme.
Po končanem ocenjevanju je bila izvršena ocena najboljšega biika, krave in telice. Za naibolj-šega bika je dobil 1. nagrado in venec tov. MuhiČ Franc iz Visenj, ki je redil b'.ka, last živinorejskega odseka. Drugo nagrado je prejel Hribar Franc iz Kala, ki tudi redi bika  last  živinorejskega odseka.
Za najboPšo kravo je dobil prvo nagrado in venec Blatnik Anton iz Hinj št. 48. Drugo nagrado je prejel Jerše Tomaž iz Ambrusa in tretjo nagrado Gregorje" Anton iz Visenj št. 15. Zanimivo je, da je od razstavljenih krav prejela najboljšo oceno krava stara 18 let z 11 teleti, last Hrovat Antona iz Ambrusa številka 22. Čeprav ni bila krava pri končni oceni uvrščena med tri najboljše krave je z ozirom na visoko starost in dobro stanje preje] rejec tudi denarno nagrado.
Za najboljšo relico je prejel prvo nagrado in venec Hočevar Jože iz Ambrusa 49. Drugo nagrado je prejela Perko Jožefa iz Kala 5, tretjo nagrado Hrovat Anton iz Ambrusa 22. Po končani ocenitvi so bile raz-
deljene denarne in materialne nagrade ter diplome. Skupno je bilo razdeljeno v denarju in v umetnih gnojilih za 169.000 din nagrad. Za nagrade so prispevali: Okrajni ljudski odbor Novo mesto 80.000, Okrajna zadružna zveza Novo mesro 32.000, Kmetijska zadruga Ambrus 40.000, Kmetijska zadruga Hinje 12.000 in kmetijska zadruga Zagradec 5.000 din.
Ob razdelitvi nagrad je predsednik okrajnega ljudskega odbora Zupančič Viktor v kratkem nagovoru pohvalil živinorejce in odbor kmetijske zadruge ter nakazal smernice za pospeševanje živinoreje in celotnega kmetijstva na tem področju z željo, da se z večio proizvodnjo dvigne tudi materialno stanje tega najbolj pasivnega predela. Obenem so bile tudi razdeljene v znak priznanja *a uspešno delo pri napredku živinoreje diplome sledečim: kmetijska zadruga — živinorejski odsek Ambrus, Hrovat Anton, Ambrus 22. ki je razstavil 3 krave in telico, Šinkovec Ivan, Ambrus, Hočevar Jože, Ambrus 49, Muhič Franc iz Visenj in Blatnik Anron iz Hinj 48.
Zastopnik DOZ je izročil Kmetijski zadrugi Hinje omarico z potrebnimi zdravili in orodjem za prvo pomoč pri živini.
Okrajna zadružna zveza je priredila v prostorih novega zadružnega doma razstavo semenskih žit, krompirja in krmnih ra«!in. Zanimanje za razstavo je bilo zadovoljivo in molimo, da bodo k~!f-tovalci iz teh predelov v bodoče oosverili ve«* pažnje zamenjavi krompirja. Uspela živinorejska razstava v Ambrusu je brezdvom-no napravila na vse živinorejce dober vri« |n jih bo v bodočem delu podkrepila v cil'U čim većega napredka v živinoreji In kmetijstvu.
O. V.
Vse od 1. januarja naprej. Zato pa imajo na katastrskem uradu v Novem mestu te dni toliko dela kot še nikoli doslej. Osrednji katastrski uradi v Ljubljani zahtevajo, naj novomeški katastrski urad čim-preje izračuna katastrski dohodek vsakega posameznika, na podlagi tega dohodka pa če dohodek vseh gospodarstev. Poleg tega je tudi treba vsa gospodarstva razvrstiti po kategorijah, da bodo v bodoče pravilno obremenjena z davki.
Katastrski urad v Novem mestu je do 4. novembra najel že 75 honorarnih moči, ki izračunavajo katastrski dohodek v dinarjih. Tako je treba spremeniti vse goldinarje in krajcarje, ki so v 1. 1896 izražali katastrski dohodek za posamezna posestva v dinarje. Da bo lahko vsakdo s posestnega lista sam razbral, koliko katastrskega dohodka ima posestvo v dinarjih, navajamo nekaj številk, s katerimi izračunavajo na katastrskem uradru dohodke. Novomeški okraj ima na primer razdeljen v dve cenilni področji. Prvo zajema ravninske predele v okraju, a drugo višje ležeče kraje. Vsa zemlja je razdeljena po kakovosti zemljišča na 8 razredćv. Tako je treba računati za vsak razred posebej toliko ima dohodka v dinarjih. Poglejmo kako se izračunava katastrski dohodek v novomeškem okraju za
niže ravninske predele! Vsak goldinar dohodka, ki so ga dale v stari Avstriji njive pomnožimo s 3060 dinarji in vidimo, koliko dohodka nam daje njiva v današnji valuti. Za vinograde je katastrski količnik znatno višji. Goldinarje je treba pomnožiti s 6200 din, kar nam da katastrski dohodek izražen v dinarjih. En krajcer dohodka v vinogradih je torej zdaj 62 din. Pri gozdu naletimo spet na druge številke; goldinarje pomnožimo s 1200 din.a dohodek, ki so ga dali nekoč travniki in pašniki, izraženi v goldinarjih, s 1560 dinarji. Goldinarje, ki jih je dala sadjereja pa spet z 2560 dinarji.
Ze v poletju je Katastrski urad v Novem mestu s honorarnimi močmi očistil vse katastrske listine m spise napak. V novembru pa naj bi novomeški, šoštanjski in ljutomerski okraj prvi izračunaj i katastrske dohodke v dinar-i'h.
Nova davčni odmera, odmera po katastrskem dohodku bo mnogo pravičnejša, kakor je bila odmera po dohodkih. Vsi kmetj j jc že težko pričakujejo, saj jih bo pravilno obremenila, toda le če so v predvojnih in povojnih letih sproti javljali na katastrskem uradu vse spremembe na zemljiščih. Prizadeti bodo posestniki, ki so vtre-marili vinograde in tega nis.o javili,  saj   je  za vinograde
predviden zelo visok katastrski cohodek. Zato pripravlja Katastrski urad v Novem mestu za drugo leto revizijo katastra predvsem v vinogradniških legah. Okraj bo pre-skrbel dovolj geometrov in dovolj administrativnih moči, ki bodo drugo letta ivsaj delno opravile to revizijo. Da ne bo kdo izmed posestnikov moral po nepotrebnem na sodišče, bomo navedli nekaj odločb, objavljenih v uradnem listu, ki imajo namen doseči, da bo davek po katastrskem donosu res pravilno odmerjen. Da bi bile izmerit-ve točne, morajo lastniki in posestni organi, ki upravljajo državno zemljo, pred vsako izmeritvijo omejičiti in z vidnimi mejniki iz naravnega ali umetnega kamna označiti meje. Vsak, kdor bo uničil mejna znamenja in mejnike, bo kaznovan z denar jo kaznijo do 100.000 din ali zaporno do 30 dni. Ce posestnik na zahtevo katastrske uprave ne omejiči zemljišča lin povznoči s tem napačno merjenje, mora povrniti vso škodo in stroške, ki zaradi tega nastanejo. Vsakemu lastniku zemljišča mora biti jasno, kako velik pomen ima odmera davka po katastrskih dohodkih, zato se naj brezpogojno v vseh vprašanjih, Id zadevajo razmejitve in kategorizacijo zemljišča brez upiranja ravna po navodilih katastrskih uradov in katastrskih organov.
Novoizvoljeni odborniki okrajnih zborov proizvajalcev
Okraj Novo mesto:
Industrijska skupina: Ing. Dušan Sodnik, Nov0 mesto; Ivan Kočevar, Novo mesto; Mirko Barkovič, Nov0 mesto; Janko Kastelic, Novo mesto; Maks Ganter, Prečna; Jože Mo-horič, Novo mesto - Bršljin; Vinko Bele, Novo mesto; Ivan Murn, Novo mesto; Janez Ko-varik, NovQ mesto: Dušan Mu-lej. Novo mesto; Henrik Ciroj, Novo mppto: Anton TCnaflil*. Novq mesto; Stane Hladin( Šentjernej; Rudolf Papež, Skocjan; Ludvik Peric, Novo mesto; Danijel Adamič, Straža; Frane Sobar, Dol. Toplice; Alojz Murn, Podturen; Lojze Smrke. Žužemberk; Avgust Slnvlnc, Trebnje; Ciril Ravnikar, Sent-rupert.
Kmetijska skupina: Martin Pavlin, Šentjernej; Jože Hudo* klin, Brusnice; Alojz Jare, Vrbovec - Dobrnič; Jože Dular, Jurka vas; Janko Brecelnik, Dvor; Franc Grm, Hinje; Franc Berkopec In Janez Lukšič, Podgrad; Martin Gačntk, Brod pri Novem mestu: Ivan Dolin-šek\ Vrh pri Mokronogu; Janez Spendal. Mirna peč; Ivan Dular, Prečna: Viktor Kumelj, Sentrupert: Franc Cinkole, Dobrava ;Jože Grahut, Smsrjeta: Jože Senor, Trebelno; Franc Jevnikar in Jože Zupančič, Trebnje; Alojz Antončič in Jože Sever, Male Dole; Ivan Hrovat, Zagradec: Jože Strmec, Sela - Sumberk.
Okraj Črnomelj:
Industrijska skupina: Anton Stajdohar,   Obrh;   Janez Hor-
vat. Blatnik; MIlan Simec, Črnomelj: Franc Hočevar, Črnomelj; Janko Skublc, Črnomelj: Jože Plut, Črnomelj; Mirko Kramarlč, Črnomelj; Franc Ma-lerič, Črnomelj; Alojz Kump, Črnomelj: Jože Doltar, Črnomelj: Jože Fortun, Damelj; Anton Lovko. Vrtača: Franc Ko-be, Metlika; Anton Baje, Gradac.
Kmetijska     skupina: Matija
Potek, Matija Plan'nc, Jože Zvab, Dolenja vas; Jože 2vab, Goljek; Janko Matkovič, Franc Segina, Matija Brodarič, Nande Butala, Janka Pečarlč, Janez Bajuk, Ivan Štefane, Ivan Bukovec, Jože Konda. Franc Kal-čevič. Nikolaj Malic, Matija Hundak,
Okraj Kočevje:
Industrijska skupina: Franc Bolte, Kočevje - Rudnik; K?rol Grm, Kočevje - Rudnik: Milan Kajtna, Kočevje - Rudnik: Anton Cuk, Kočevje: Ivan Arko, Kočevje; Stane Pahulja. Kočevje: Vinko Hude, Kočevje; Viktor Ožura, Kočevje: Janez Pahulje. Kočevje; Anton Sobar Ribn'ca: Jože KuMjan. Gorenja vas: Miroslav Jereb. Sodražlca; Dušan Kavčič, Predstrugp; Vladimir Preželj, Ortnek; Edvard Poje. Trava; Aloizli Jakcvac, Slr.vskl laz; Ivan Smid, Grčarl-ce.
Imen Izvoljenih odbornikov okrajnega zbora proizvajalcev kmetijske skupine za okraj Kočevje nismo prejeli.
Naročaj'te »Dolenjski list«
Zadnjih 100 ur življenja diktatorja
(5, nadaljevanje)
Pedro je hotel odpeljati svoje ujetnike naprej v Como, toda ko so prispeli v Moltvasijo (15 km severno od Coma), so videli, da je vse mesto razsvetljeno.' Zvedeli so, da praznujejo prihod Američanov. Pedro, Bili in stotnik Neri so sklenili, da ne bodo Mussolinija za nobeno cen0 izročili Američanom Nerl je predlagal, naj spravijo ujetnika v neko hišo, ki jo pozna v vasici Mazzegra pvi Az-Zfmi-j (k-ikih 20 km severno).
Obrnili so oba avtomobila in se peljali do Azznna. Claretta je imela Se vedno pri sebi svojo torbico iz krokodiljega usnja z denarjem in nakitom. Glsna je sedela s pripravljeno pištolo poleg Mussollnlja. Dobila je na-]pc da ga mora ustreliti, če bi poskusil zbežati.
Neri je zr.klical: »Lia!«
Cez nekaj Časa se je odprlo okno in gospodinja Lia Di Marin je pomolila skozenj glavo. Nerl je povedal kdo budi, in sporočil, da misli prenočiti pri njih dva nemška ujetnika, nek nemški zakonski par. KnK>lu so ■e pokazali tudi mož in oba sinova Lie.
Mussolinija
Gospa Lia je vrgla nekaj polen v štedilnik ln segrela kavin nadomestek. Ko ga je pokusil, je Mussolini grdo skremžil obraz. Pedro je še prosil gospodinjo, naj pripravi za ujetnike spalmico s svežo posteljnino. To je bilo kmalu napravljeno in Mussolini ter Clara sta odšla v sobo. Dva partizana sta se postavila pred sobo, dva druga pa sta stražila pred hišo, Pedro jn njegovo spremstvo pa so se odpeljali v svoj glavni stan v Dongo.
Luč v sobi obeh ujetnikov je kmalu ugasnila. Stražarji, ki so stali zumaj, so slišali, kako sta Mussolini i<n Petaccj še nekaj časa med seboj šepetala. Včasih so lahko razumeli brezupno: »Tutto e inutile« (vse je zaman).
Se 30 ur življenja je bilo do konca.
Ujetnika sta spala do 11. dopoldne. Da bi se lahko umil, ie snel Mussolini svojo obvezo z gltve, ,pri tem pa ga je Giacomo di Maria spoznal, Takoj je sporočil svoje odkritje ženi. Mussolini je prosil za Zajtrk, Prinesli so polento z mlekom, klobaso, kruh in vodo ,
Cas je mineval počasi. Od Pedra še ni prišlo nobeno sporočilo.
Ko so začeli partizani govoriti o prihodu Američanov v Como, se je Mussolini opogumil. »Na podlagi Hitlerjevih pisem bom dokazal, da sem bil vedno prijatelj Amerike. Prekleti Nemci, ti so vsega krivi!«
POLKOVNIK VALERIO Pred poldnevom je prispel v Dongo polkovnik Valerio, predstavnik nacionalnega osvobodilnega komiteja iz Milana. Njegovo pravo ime je bilo Valter Ausidio, po poklicu knjigovodja. Ker je bil star komunist, je presedel od svojih 35 let, 5 let v ječi kot politični kaznjenec. Bil je med pribočniki Luigije Gallosa, vrhovnega komandanta italijanskih partizanov, ki je bil že med Špansko državljansko vojno komisar slavne Internacionalne brigade.
Valerio se je izkazal za oficirja partizanske komande v Milanu in pokazal dokument, k* je tiiknzoval vsem partizanom. da nni morajo nuditi vso podporo. Umi'striO' je izjavil, da je n.iesjova naloaa uničiti Mussoli-niia, C!"ro Petacci in ostale fašistične velikaše.
imm      <rw9     mww     »»»      »' »* i
Ko so mu izročili listo ujetnikov, je izbral poleg Marcella Petaccija, ki ga je sam identificiral, še 15 drugih: Alessandra Pavolinia,  nodianjega ministra
■Sli "■ ■''""""
Trupli diktatorja MjissoIVntJa m n;?;>.;t ljubice so besre milanske m  >?ice na Piazza Loreto obesile za noge
Paola Zerbino, Francesca Bar-raco, mestnega komisarja Coma, Paola Porta, strankinega sekretarja Fernanda Mezasoma, polkovnika Cassalinuova ter ministre in sekretarje Bombaccia, Callistra, Copipola, Daquanna, Gattia, Liverania, Roggera, Romana, Nudia in Uttinpergerja. To je bilo ob 14.26, slabi dve uri pred koncem.
Okrog treh popoldne je prispel polkovnik Valerio z Mez-zegro; stotnik Nerl ga je peljal v Marievo hišo.
Valerio je stopil v sobo obeh ujetnikov in jima sporočil, da ju bo odpeljal. Claretta je ležala na postelji, oblečena v siv kostum. Tudi Mussolini je bil oblečen, ogrnil si je še plaSč, zavihal ovratnik in potisnil čepico na čelo. Nato so stopili v Vale-rijev avtomobil.
Na trgu Mezzegre stoji neke vrste slavolok, pri katerem se začenja Via 24. Maggio (ulica 24. maje). Ta ulica, ki je polna ovinkov, pelje skozi m-i.ihno naselje Giulino v Azzano.mimo mnogih vil, ki jih obdaiajo s I kamenjem ograjeni vrtovi.
KONEC
Vi U n Belmonte le oštevilčena s Številko 14. Valerio se je ustivll pred zidom, ki to vilo obdsja in ukazal, naj oba ujetnika Izstopita.
Sta Is sta pr.tv ob zidu. ko jc stopil Valerio tn korake nazsj
in jima sporočil smrtno obsodbo ljudskega tribunala Italije.
Nato je kratko dejal: »Nalogo imam, da izvršim obsodbo.« Prosluli diktator je, ko je to zaslišal, neverjetno vztrepetal po vsem telesu.
Valerio je mirno izstrelil pet strelov iz svoje avtomatične pištole Uussoliniju pošev v prsa. Diktator je zlezel skupaj in se zvrnil.
Claretta, ki je stala poleg Mu&solinija, je vrgla roke kvišku in štiri nove krogle iz Va-lerijeve avtomatično pištole «o zapečatile tudi njeno umazano življenje.
Ko je polkovnik videl, da kaže Mussolini še znake življenja, je stopil k njemu in pognal vanj še dva strela.
To se je zgodilo 28. aprila 1945 ob 16.22.
»Nimam občutka, da sem ubil človeka«, je izjavil kasneje Valerio. »Ce gleda mož smrti v oči, ji mora stopiti z dostojanstvom nasproti. Mussolini je trepetal.«
Medtem so pripeljali fašistične velik?iše, ki so bili določeni za usmrtitev iz Germasina. kjer so bili zaprti, zopet v Dongo.
Valerio je pustil dva partizana, da sta čuvala 0be trupli, s^nvpa se ie odpeljal v Dongo, da bi izvr'il smrtno obsodbo «e nr<d ostrimi.
Fadre A-ursio, rl'i'> v,ik v sosadnem samostanu, je prosil
polkovnika, da bi smel podeliti vsem, ki to žele, zadnje cerkveno opravilo. Oba ministra, Romano in Liverani «t.a že prej sama prosila za duhovnika.
Polkovnik Valerio je dovolil patru za to opravilo tri minute. Ko je imel pater pomisleke, je polkovnik odgovoril, da vo-j:5ika nujnost ne dovoljuje nobenih zavlačevanj. Zato naj pohiti.
USTRELJENI V HRBET
Duhovniku ni preostalo kaj več, ko da Je podelil splošno ■odvezo, nakar je bilo ujetnikom ukazano, da naj se obrnejo proti jezeru. Bilo je očitno, da bodo ustreljeni v hrbet.
Tudi v Italiji velja tako kot v vseh deželah, kjer izrekajo smrtne obsodbe z ustrelitvijo, ustrelitev v prsa za častno obsodbo. Ustrelitev v hrbet pa jim je tsko kot obešanje, v sramoto. Takšna smrt je bila določena preostalim Mussolintjeviim trabantom.
Ko je Barraco, nekdanji Mussolinijev zaupnik, videl, kakšna smrt ga čaka, se je začel sklicevati na obe zlati medalji, ki ju je dobil v vojni kot najvišje italijansko odlikovanje za hrabrost. Prosil je, da bi smel gledati, knko ga bodo stre-IJalJ, Polkovnik Valerio mu t« *elje ni Izpolnil.
(Nadaljevanje in konec pr hodnjij.).
Stev. 46
DOLENJSKI LIST
Strta 8
IZ nAŠIH KHAJfiV
Na Gor. Šuškah so ustanovili mladinsko kulturno umetniško društvo
Konec oktobra ie bil v zadružnem domu na Gorniih Sulicah ustanovni občni zbor M KUD »Janko Jože«. Mladinci so dali svoicmu društvu ime po prvem partizanu na Gor. Sulicah. V novoustanovljeno društvo je vključenih 20 aktivnih članov in trije podporni. Društvo ima svojo ljudsko knjižnico, dramatski, lite-rarni in šahovski odsek ter dopisnički krožek. Za predsednika Je bila soglasno izvoljena Jožica Kraljeva, za blagajničarko Lojzka Vidmaricva, za gospodarja pa Milan T5?g. Osnovati hočeio tudi strelsko družino, za katero je med mladino veliko zanimanja.
Dramatski odsok bo naštudiral trodcianko »Rok s i« in gostoval z n;o m vseh okoliških odrih. Z riSnodki bodo izboljšali kulise in popravili radijski nnarar. V kniiž-p'ri 'e ?e i'ez 400 kniig. V načrtu Imaio tudi štirinajstdnevna predavani*, na katc;h ko tov. R'^ar nredaval o tehniki, nri-ro^n'nanstvii. politiki, etnografiiL zdravstvu itd. Prvo predavan ie. t. novp"ih--a. je imelo na«1oV,j »TTmetni«1(t "n vzcolna vrednost f:,ma.« Veliko ve^die ima mladinu s šahom, za krfef'eRfl izrabi vsak prosti Čas. V okviru društva
Kaj je s semiškim živinskim sejmom?
InižanJ« cen tt*kstilirw?*mi blosu l* bilo tudi v K0C9V.JU spn-J-to z oaobraivanje«! iij 1? apagbti po trgov.na h živahnel.Si premet. Vsekakor bi pa tnciala posvetiti vr. aovnn.Aa :n^i>r''ri!i.a V«t<tC0 VfČ-peinj«. da ne bi b li potrošniki izkoi -iščaoi. ltot |f> bil to primer 2 naikuiKvn torpeda Za kolo. »2c-l«zn:aia« sa le zan ač-unala «no-»tavno S« enkrat toliko kot slone v Ljubljani. Clov«k nehote to. tnisli al. ie to danes še soloh mogoče. Skoraj podobno je s sala-pMUMdl. ki jih dobivajo iz Liub. l.;a..io. tukajšnje mesau-tle. Verjetno Je isto le z drugim potrošniškimi potrebščinami, oa se za to vsi akupal pncmailo zanimamo, da bi naiciiiMl, toj praksi za vselej konec. Najti bo lifcba naoin kontrolo en. kajti v za < I nJem času ten o zlesdi zooet med na i dražja po trošn i&ka mesta
Vsi občani  so z zadovoljstvom
»prejeli vest de <> r,!<na name. stila Mudi, ki bodo storbeli za javni red no m s tu. 2e čuies. da jfi t* ali on. Dlačal na mestu ka. z en za man Is« oretarftke ln J« uoati. da bodo prišli kmalu v red. Nujno Pa 1e ukrot ti brezobzirne avtomobiliKte. k. si domišljalo d* j<= cesta tlakovan* skozi mesto zaradi tega. da oni lahko nemoteno     preizkušajo     zmogli i-vosit
i hinra-
Jafe v lokalih  in no  cestah. rx>
sebno ponoči, bo treba boli trdo prijeti- Se mno.<!n 1e tena in bodo morali ti čuvarli reda sedal v zaeeWtu kreoko noseči v sedanji nered nuditi Ji«n bo pa treba pomoč, ker U tako bo nam«n do-sež>n.
Ze večkrat se le Eovorllo m pisalo o Mi malih živali v centru • mula. Vse bi se nekako ootrDrto. a.ko bi šlo ssmo za koristne živali. Tu ere oreilvspm za pse no-foence brez lastnikov, ki 6« ore-/laninjo no mestu da n! pred ni!., mi človek vnr»n DosPbno otroci ne in ni mini tud ornoči. ko se razlega n> ulicah letanje, kot da F'vio nekje v zakotni vest. Teh ščetiet raznih pas'rn 1p člrndall'1 več in le sJcrami čas. da se jih odstrani.
Neutemeljena podražitev mleka
Modtem ko se eprie Industrijski) izdelkr»t> zni?ujpj0. zlasti v zadnilem ea«u c^n« tekstilnemu blnau m drusim ootrofcnlm orodni e tem pa 1« s>tn'Ske mleka m a r.viAftM cene cnkku od 20 ne 25 din«>rjev za liter. To le toHko tna.nij <m>raviftlHvo ker letna ni pernanjkan'« kime. pač n« Icinn'1 ve* kot dovolj. Po vz.elf*iu mlekarn« so seda>1 zviSali enno m>ku tuili privatni kmctle. ees če en zaračuna toliko mlekairna. pa lohko rfčuinsmo tudi mi. Ka1 pravi na tako podražitev mleka trgovinska iaiApekcLI«?
bo precej izboljšano tudi delo mladinske organizacije. Z zanimivim, pestrim in uspešnim delom jtm bo uspelo, da bodo pritegnili Še ostalo mladino, ki je sposobna za kulturno in prosvetno delo na vasi. M.
Zdravstveni dom brez zaščitne sestre
Zdravstveni dom v Semiču je že del j časa brez zaščitne sestre ali bolničarke. Za to mesto se sicer potegujeta dve tovarišici, vendar se Svet za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje pri OT.O Črnomelj dosedai ?e ni odloči! za nobeno. Vsekakor bi bila bolj upravičena za to mesto domačinka tovarišica Heda Doltar, ki je bila dosedai na podobnem položaju v Mariboru ter ima strokovne in politične pogoje za tako mesto. Zanjo se je zavrela tudi ohčinikn or^anizaciia ZR, ker je rov. Doltarieva aktivno sodeloval v NOV kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kaniž.arici, bila pa je tudi v inrernaciii. Imenovana ima v Semirn onemogle starše. ki potrebujejo njene pomoči.
Nerazumljivo nam je, zakai ie orihod rov. Dobarieve v Semič mko ne1;ub posameznikom, da so oroti nii celo zbirali neke nod-oise, sr»i ima polee političnih in mon»l"»n tudi potrehr," «troko"ne kvalifikacije ;n najboljša priporočila zdravnikov.
Gradben« dejavnost se Je v tun letu v Ribnici kar lopo razsibala, žal pa se ne razvila s tak m zamahom, ket bi bilo želeti. Grad. beno podjetje Ribnik1* Eradi sedaj vellkoi zadružno tnaovsko poslopje, stanovanjsko hišo LIP in 2ele«n.5ko rx>stajo. Urejen« je bila stru«a Bistric« t»>r popravi len i h voč pročelij hiš Tr* je dobil žo pri 1«7iiejSe lice.
Glavna nalog« v prihodnjem letu bo ureditev kainializacje ln tla-ko\anie ceste skozi trg ter do-pravilo pločnikov. O t<m 1e bilo že velijo tovora na ra.znlh sestankih in tUdI vel <ko zdrohar-stva tn rednih natnisavanj. Občina ima a-i ta dela denann#i sre>d-3tv« za.ROtovMena. sw| Je samo kolektiv Lusnolndustrijskeg* podjetja prispeval nad 20 milijonov dinarjev. Občinski odbor Je že sklenil pogodbo s Splošnim erad-b'nim podil^tj'rri »Zidar« Kočevje. Pripravljaj.™ dela so .še v teku Tehnični elaborati se žp priprav.! Ijnjo in je načrt z,a kanalizac^io že so tov. Naročenih fo i milUon granitnih kook... n robnikov. V lbeton«.m.i »Zidari«« v Ko*ev.1u so že pričeJj Izde^lovati betonske cevi za kanale, trebi Jih bo nad 1500 nazrTti nrofllov. PripravHalna deal potekalo torel orav- zadovo-11 ivo tako da bo sino»nlad1 vse nn-r»*d. Prebroditi bo treba Se nekal tehničnih težav, preilvsitn zaradi sedanjega vodovoda, ker ni nobi.v nepa naĆrtS ln s« bo lahko lego fflavn'h vodov ugotovilo šele pri istkonu kanalov in cestišča. Verjetno, da bo prišlo do nekaterih
iZ.nrernetnb.
Tako r» bo Ribnlčanom Izoo'ni-'*> že davia želja, da bodo meli trK »flajStran« in d« se bodo rešili blata ter prahu pa tudi pre_ eej zdrah okoli teca vprašanla.
Stanovanjska kriza tudi v Semiču?
J« pa do.kaj ei.td.ia! Samci s« šopfrrio v tireh sobah, tričlanska družina Pa ima samo eno In šo to v zdaniei. V enon-adst ročnem župniišču staniHe poleig ŽUDnika in kaplana snmo še najeimnjk v eni sobi. mož In žena-, ki imata tri leta farnega otroka in sta oba v službi, na stanujeta v majhni sobi v zidanici nad Smučem. Mož se VStfC dan vo?,1 v shižbo v Črnomelj žena oa del« v bližini Serniča. Na delo gr« že ob net h zjutraj,   pot  do pa 1e
skiv»1no slaba, še »!afb.8a bo sedal pozimi. Ta družina se že dll« čas« iz upravičenih razlogov potegule za primemo sobo v župnISču. vendar brezuso»**no Rtsnovnn islka komisija nri obč. LO b; morala tako zadevo vzeU bolj rosno v roke.
Ze vee kot leto 1e preteklo, odkar le občinski ljudski odbor sprejpil sklep o uvedbi živlnsk h seimov v Sen)icu vendar vse do danes ta pametna in koristna zamisel ni ure?"" :n'nn. O t* m so zlasti razoravHali na zbor h volivcev, bilo le tudi ž« veliko din-
Loški potok
Tudi pri nas smo imeli 8. novembra veliko predvolilno zborovanje. Obiskala sta nas kandidata naše volilne enote za republiško skupščino tov. Malež.ič Matija-Ciril in Fajdiga Ivan. Zavedni Potočani so do zadnjega kotička napolnili kino dvorano, da vidijo in slišijo svoje nekdanje boine tovariše.
Tov. Malež.ič ie po domače razložil stanje doma in v svetu. S štivilnimi podatki je prikazal stanje kmetijstva v razviteiših deklah in       primerjal z našim.
Tov. Fajdisa se je zanimal za krajevno dejavnost in nakazal smernice za gospodarski razvoj naše doline, zlasti v zvezi z zaposlitvijo delovne sile. Zaradi precejšniena izkor'ščanin naših gozdov morijo les predelovati v končne izdelke, da bo tako več de'a in denarja ostalo doma.
V živahni razpravi so vol'vr" ?6hićva.l\ ureditev zadeve i. T,TP Ribnica in pravično razdelitev '"mjie agrarnim interesentom. ŠfclefiiJi so, • rla bo to uredila po^ma komlsna.
Volivci so bili z zborovanjem ze'o zadovoljnji in si takih šc žc';;o.
novembra na bomo tudi v Ldlkem notnVti iasno odgovnriH ysem sovražnikom, da smo eno*ni in ne bomo nikomur dovol'1! s.regovati rrvke po na^i zemlji. C.
Občinski odbor SZDL Je Imel 10- novembra selo katere so se uilele*il| tudi vsi pododbori občine Dol. Toplice. RazpravHali so o vol tvah ?n določil; volilne komisije. Določili so tudi aktivist« n« tetnnu. da bodo volitve v redu potekale. Končno so tud1 sklenili, da nal bi napravili n« SiH-estirovo kultnmo prired'-teV s SOdeloranjem KUD ln Partizana ki n^1 bi --Mopll s telo-vnd.n.imi vaiami. KTJD n« bo dal prmerno i#r©. Po končanem sporedu bo prosta zabava.
Pred dnevi 1e bil v Dol. Tonlt-cnh v ilvoranl zadmž,neEa doma predvolilni septian^k. To pot so VOlivci nflno'nili dvorano, kar se v Toplicah dogaja kaj red'ko. Ma zboru 1* govoril kandidat za ZVe. zno skupščino tov. Ing. Levstik ki U v 9vo'i?m ob5;:m'Tn povoni poudaril pomen vol'itpv prikazal uap^+ie. ki so bili doseženi. In nakazal perspektivo za bodočnost. Omen-1 Je tudi tržaško vprnšamU ln stališče do nJega kl sa zastora nosa oblast. Za Ing. L»vst;kem 1e povzel besedo kandi-Iat za republiško skupf"<čino nrpdser'nik OLO tov. Viktor Zuoanče. ki ]P prav lopo po domaČe iz srr*a govoril poslušalcem. Končno s<" 1e o^asil k besedi še pisatelj tov. Edbln Kristan ki se sedai mudi v Dol. ToplicaVi na zdra\iien1u. N1*».«ov govor So noshišaloi nrekln'ali z nlafn;m nritrle.van'em in ploskanjem, Nripgov povor je vse navzo-če rfloboko ffnn'1.
Tfl.klh sestankov bi bilo želef v Toplicah 5e več. —«.
OBVESTILO
vsem g-osipodarsklm organizacijam V »Gospodarsfkem koledar hi 1954« bo ob'ovljen splseik indu-strilskih. trgovskih, obrtnih in gos t i.n s;k i h podletiM državnega, zadružnega n privatnega sektorla z naslednjiimi podatki za vsako pod-jetjo in obrait: naslov podjetje, oošta. poštni predal, telefon, brzojavni naslov, številka paničnesa računa, železniška in naklada'.na postaja.
Vs« podjetja nal takoj oošlIHo t« podatke na naslov redokc:1e »Nova proizvodnla« L1ub|1ano. PoStni predal iCl ^n na>1 nakaželo na tekoči račun ori NB I.hibUa-<na B01-T-1B0 po 5000 din kolikor stane tak'n^ uvrstitev naslova v seznam podletiil.
NaroČit« potrebno Število Izvodov »Gosr- - ■ -vpija koledairta 1954« po prednaročniiški cen,i 300 din.
zanja na oV"'-'-" ljudskem odboru v Crnomllu za rešitev predloga, pa vse zastonj. Rešitv* še ni noben«. Baje se je vloaa ob-cđnjuce^ga ljudske«^ odboia nekle na ok.aju iz.f^ub I« in 1e bilo po-urebno poslati novo. Liudje upravičeno sprašujejo, kaj M s to zadevo in kje 1e ovira, da S<mič. ki ima vse pogoje, še n ma sejmov. Z ra/JasLitvijo za sejm šče potrebne zemlje, ki 1e sedal neiz-koiiščna prav gotovo ni težav vsa) upamo, da 1ih m. Zivinotvj-ci or.čakujeio. da bo ta zadeva čimprej rešena, sal bo v korist celu občine.
Pokopali smo Karla Suhija
Petega novembra je v Splošni bolnišnici v Novem mestu umrl Novomt^čanom dobro znani in spoštovani Kavel Suhi, upokojeni uslužbenec Mestnega ljudskega odbora. S svojo vedrost'0, prijaznostjo ln skrajno službeno vestnostjo si je bil pridobil obči ugled, tako svojih predstojnikov, kakor pri vseh Novomešćanih. Lani je Po tridesetih letih napornega službovanja stopil v zasluženi pokoj.
Karel Suhi je pa slovel tudi kot vrli. vestni, požrtvovalni ln neustrašeni gasilec. Kot 18 letni fant. je 1901 pristopil k novomeškemu gasilskemu društvu in se naravnost zagrizel v ga-
silsko delo ln gasilsko idejo. Skcvaj nI bilo požara, da ni gasil tudi rajni Suhi. In t0 dolgih 50 let. Zadnje čase zaradi bolezni ni mogel več aktivno sodelovati, je pa z največjim zanimanjem spremljal vse delo gasilskega društva. Gasilstvo je bilo takorekoč njegov0 drugo življenje. S svoj0 spretnostjo, vestnostjo ln požrtvovalnostjo je bil svetal vzgled mlademu gasilskemu naraščaju, hkrati pa tudi učitelj, saj je Imel skušenj kot malokdo.
Rajni Suhi je bil večkrat odlikovan. Na njegov! gasilski bluzi se je bleščalo odlikovanje za zasluge (še iz bivše Jugoslavije), dve odlikovanji za požrtvovalnost ter zadnje odlikovanje za 50-letno zvesto službovanje pri društvu.
Ta rajni gasilski veteran je bil pa tudi odličen narodnjak in zaveden Slovenec vseskozi. Msvsikako bridko je prestal med okupacijo, saj so ga Imeli hud0 na pikI zaradi njegovega naprednega prepričanja in sodelovanja z OF In sinov, ki so se borlU pri partizanih.
Naj bo ohranjen lep spomin plemenitemu človeku, požrtvovalnemu tovarišu In poštenjaku!
ClCTBANr
Otrnel ali ste že videli »Janka hh Metko«? To 1t>''', bratec 1n sestrica, ki nista imela mamice imela oa sta hudobno mačeho. No. sa.1 Vam ne bomo pripovedovali. Pridite v nedeHo 22. novembra. Pa 1u boste videli.
Prestava ho ob uri v omovmi Soli v Novem mestu. — Vsitopnina ob'čalna. — Vabi vas Lutkovni oder.
MAH OGLASI
PRODAM dvocevno lovsko pulko. Vidirih Alolz. Sela 19 pri Smer.
Jetl.
PRVOVRSTNO SADNO DREVJE. Jablane vseli vrst. po zmernih cenah dobavlja Kmetijska Jol* podffradje pri Llutomeru. Km«-tijske. zadruge — naročajte skupno ln koristite popusti
OBVESTILA
Pododbor UROJ Novo mesto Prečna n TrAfea eora vabi vse rezervne oficrje .TLA na redni sestanek, ki bo dne 2fi. novembra 1953 oh 18. uri v S'ndikalnem domu v Novem m'stu. —Udedežba obvezna. — Odbor.
PREKLIC
Senožetnlk Ivan. cesrtar iz Me-nižke vasi št. 27 preklicuIrm vse govorice, ki sem 1 h izrekel glede Pire — Saraioa Anice. ravnat"l1i. ce gimnazije v Dol. Topi ca h prav tako pa tudi vse govorice, ki so nastale zaradi molega govorjenja k*r so vse poDo'noma lzmAljeno in neresnične. Zahva. ljulem s" ravnateljici Pire — Sa-rapa Anici, da 'e umaknil« kazensko tožbo zoper mene. — Se-nožetn k Ivan.
OBJAVE
V dneh od 24. do 29. no\embra bo naS dopisnik obiskal naročni. ke v območHu: Krmelj. Tržišče in Mokronog.
V dneh od 2. do 10. decembra pa pošte yelike Loke  n Trebnle.
Cm'ene naročnike ki Se ni*o poravnal! naročnine za leto 19S2 in 1953 presno, da jo nlečalo našemu zastopniku. — Uprave Do lenjsikega lista.
OBJAVA Cecilija Knafelc iz Amerifce fnJen nesilov Je: MarMa Knaf'dc SR. 715 Decatiur ST Denver Col o. USA.) ki se je pre-1 pilila Kremmiš. prosi, če ma še kakega sorodnika v okolici Cella aH na Spodnjem Štajerskem   naj se Ji lavi.
OBJAVA Kuharska razstava v  Novem meslii
Gostinske zbce-n'ca okraja Novo nvsto bo za dr?a\n; orazn:k 29. in 30. novmbra priredila kuharsko razstavo združeno s po'Z-kuftnjo dolen^sk h vin. To bo po osivobodltvi prvn tovrstn« razstava v Novem mratu In bo nedvomno privabila šfeviln» obiskovalcp. kakoir tud? prijatelj" dohre !n pristne dO'h-nlsike kat>l1ice. Priprave za to iwRtai"n pričeto, d« bo res kvalitetna rx> »vwb'r>i«i_ ;n 0'bseru. Z nto bodn naSi Bosti.ncl pokazali, kal zmorclo :n znalo.
Rastava bo v kavami »Metropol«.
POJASNILO
V 45. številki neSega Jtarta 1e bilo v rubrki »iz.pred sodfSča« tudi objav« pod naslovom: »Nepovabljena nočna gosta v tulih zidanicah«, kjer te navedeno ime Milen Avsec iz Coti-<» vasi. Zveza borcev :Z Gotne vasi nam siporo. ča. ita J& v Gotnj v«'Si 6amo en Avsec. in 1o V;nkn Avsvc ki na nima seveda nič skupnega z vlomi v zidanice, kot mu nekateri zlor^meirno podtika-'o. MIlan Avsec ni dom.n iz Gotne vasi.
OBJAVA Spremeba avtohtonega vo^eiesr« reda na progi Novo mesto—LJubljana.
8.r>5 prihod v Novo mesto, odhod 15.00; 8.25 prihod v Dolenjske Toplice, odhod 15.30: 7.4-5 prihod v Z-užernberk. odhod 16.15: 5.3a odhod iz Llubllane. prihod 18.25.
Avtobus obratuje vsak den. tudi ob nedeliah in nrazn k1h. Voz-n.i red stopi v veHavo 15, novembra 1953. — »Avtopromet« Novo mesto.
Koncert v Novem mestu
Lepo In prvovrstno umetniško doživ&tje so v soboto 14. no. veimbra pripravil: Novomešča-nom trije umetniki Iz Ljubljane: operna pevka Vilma Bu Jcovčova, violinist Karl0 Rupel in Pianist Marjan Lipovšek. Bukovce v a je novomeškemu ob. činsfcvu že dobro anana in je tudi t0 pot Izpričala vsp svojo veliko pevsko zmogljivost in kul. turo (za drugič bi želeli vec spremembe njenega repertoarja, ker v N. mestu pač težko, oziroma malokdaj lahko slišimo tako kvaliteten pevski nastop). Virtuoz. Rupel je z Izbranem programom ter v tehnično diovr-šenem in doživetem podajanju s svojo violimo poslušalce naravnost očaral. Pianisit Lipovšek žail nI dal samostojne točke, to. da njegova vloRa spremljevalca na klavirju je bila vse več kot sam« spremljava. Njegova polno živa klavirska umetnost je dobila svoj botpait izraz, čeprav v »podrejeni vlog:«.
Poslušalci, ki so polno zasedli dvorano Doma ljudiske prosve-te, so s prisrčnim in spontanim apilavzom nagradili vse tri umetnike.
Mladinke Novega mesta prvakinje FLRJ v odbojki
14. in 15. novembra Je bilo v Ljubljani tekmovanje mladincev in mladink v odbojki za naslov državnega prvaka za leto 1953. Na tem tekmovanju so sodelovale kot republiške prvakinje tudi mladinke TVD »Partizana Novo mesto, katere so z osvojitvijo prvega mesta presenetile ne samo Dolenjsko ali Slovenijo, temveč vso Jugoslavijo. Za t0 tekmovanje so se prijavile mladinke Mladosti iz Zagreba, P^rtizana iz Beograda in mlad ce iz Novega mesta.
Ob 14. uri Je pričelo tekmovanje na Taboru, kjer so se prve poprrjele naše tekmovalke z mladinkami iz Zagreba. Ze takoj v začetku Je bilo videti, da bo borba težka oh takojšnji močni ofenzivi novomeških mladink na mreži |n dobri obrambi v zadnji liniji. Verjetno nihče ni pričakoval zmage nad večkratnim prvakom iz Zagreba, toda po dveh urah zelo napete borbe so zmagale naše
ti
mladinke. Da J« bila borba res težka, priča rezultat: 15:10, 12:15, 15:13, 12:15 in 17:15 za Novo mesto.
Po silno napeti igri, ki Je vzbujala že pravcato živčno vojno, s0 Novom-ščanke osvojile zadnji set, 17:15 ln tako zmagale.
Psrtizan iz Beograda se nI udeležil tekmovanja, predali so borbo in tako so na*e mladinke postale za to leto prvakinje v FLRJ.
V splošnem so Mle našeforal-ke od prve do zadnje «rav fo« bre. lahko rečemo ofTčn*, in nadvse požrtvovalne. Dol»niska Je res lahko upravičeno ponosna nafje fn so tudi zaslužke lep sprejem uprave dru?tva »Partizan« »n Novomešianov na novomeški postaji.
Tako imamo v Sloveniji k*r tri ek<'nne državne nrvake: Mladinci AOK Ljubljana, članke Bran'k-i iz Mnri^ora in naše mladinke Iz ^'ovejea mesta.
R. R,
za sečna dovoljenja
Prejšnji teden je Gospodarski svet OLO Novo mesto sklical sestanek okrajnih logarjev zaradi razgovora o odkazovanju lesa in reševanju proženj za sečna dovoljenja.
Na predvolilnih sestankih po vaseh je bilo med drugim zelo veliko razpravljanja o izvajanju zakona o varstvu, negi in izkoriščanju gozdov, po katerem je potrebno za vsako sečnjo lesa imeti dovoljenje pristojnega ljudskega odbora in plačati gozdno takso. To velja tudi za sečnjo lesa za lastno porabo, vključno za kurjavo. Razumljivo je, da je ta zakon poleg špekulantov prizadejal tudi poštene gozdne posestnike, prizadejal mislim v tem, ker nc morejo več nekontrolirano sekati v svojem gozdu po mili volji, čeprav zakon nc zabranjuje sečnje lesa za lastno potrebo in v upravičenih primerih tudi za prodajo. Tak zakon je bil nujno potreben spričo zelo slabega stanja naših gozdov. Pred vojno so sekali razni trgovci in uničevali gozdove na veliko brez vsakega nadzorstva, mnogo so trpeli naši gozdovi tudi med vojno, prav tako pa smo tudi po vojni iz razumljivih razlogov v borbi za gospodarsko osamosvojitev, obnovo in neodvisnost močno posegli v zaloge našega rastočega zelenega zlata. Gozd pa ni samo naša osnovna rastoča surovina, gozd ima prav tako veliko vlogo pri reguliranju podnebja in velik vpliv na kvaliteto tal in donosnost zemlje. Da se zavarujejo obstoječe zaloge lesa pred nepravilnim izkoriščanjem (tudi takega je bilo precej), prične z načrtno nego, varstvom in izkoriščanjem, skratka, da se dvigne donosnost gozda, je bil izdan zgoraj omenjeni zakon. Tudi predpisana gozdna taksa, ki se plačuje za vsako sečnio, gre prav v fond za varstvo, obnovo in dvig donosnosti gozda.
Na terenu so nastale sedaj največje težave prav z vlaganjem in reševanjem prošenj za sečnjo lesa. Mnogi gozdni posestniki niso vložili pravočasno prošnje, ker niso bili dovolj poučeni o predpisih tozadevnega zakona. Pozneje pa se ie v največ občinah nabralo toliko prošenj, da jih enostavno ni mogoče rešiti takoj, zlasti pa okrajni logarji ne morejo odkaza-ti in izmeriti toliko lesa v kratkem Času. Kmetje se razburjajo zaradi plačevanja takse za drva za lastno porabo, ker pač ne vedo, da gre ta denar nazaj v gozd, rudi v njihov privatni gozd. Tega pa ne vedo, ker jim ni nihče pojasnil. Tam kjer vse to vedo, z izvajanjem zakona ni večjih težav.
V zveza z izdajanjem sečnih dovoljenj in izvajanjem zakona sploh, pa se je ponekod vrinila trdoživa birokracija z vsemi svojimi posledicami in težavami, pa tudi nepravilnostmi. Tako so volivci v novomeškem okraju na raznih sestankih kritizirali, da so posamezni logarji hodili od tnala do tnala in pregledovali, če ima kdo doma sveže posekan kos lesa za kurjavo aH drugo nujno potrebo. V vsakem ugotovljenem primeru, pa tudi če se je Šlo za minimalne količine, so grozili lastniku z občutnimi kaznimi. Ponekod tudi občinski ljudski odbori zelo počasi rešujejo prošnje za sečnjo, ali pa jih rešujejo kar povprek brez vsake utemeljitve. Ljudje tudi ne morejo razumeti, da se na primer od lastnika gozda, ki seka izključno za svojo porabo, zahteva takojšnje plačilo gozdne takse, med tem ko posamezne kmetijske zadruge dolgujejo na takih taksah težke stotisoČake ali celo milijone. Samo lesni odseki KZ v novomeškem okraju dolgujejo na gozdni taksi več milijonov dinarjev. Medtem, ko posamezni logarji kontrolirajo gozdne posestnike pri poseku vsakega drevesa ali veje, jim posamezni Jrpekulanti pred nosom odvažajo les brez predpisane takse. Tako je lesni manipulant KZ Veliki Gaber kupil nekje v okolici Straže cca 40 m3 desk, za katerega baje ni imel sečnega dovoljenja. Take stvari, ko si zadruga s prekupčevanjem lesa ustvarja nesorazmerno visoke dobičke in pri tem še dokaj mastno zaslužijo še posamezni manipulanti, takse pa ne odvaja, povzročajo upravičeno nevoljo pri kmetovalcih.
Na terenu so tudi še nerazčiščena vprašanja, kaj se razume pod čiščenjem gozdnih površin in kaj pod redčenjem. Odprto je tudi vprašanje, kako se bodo v bodoče preskrbovali z drvmi ljudje, ki nimaio svojega gozda, a so dobivali les neposredno od gozdnega posestnika. Vse to je treba reševati življenjsko z ljudmi in v okviru zakonitih predpisov, o vsem tem bi se morali logarji raz-govarjati s prizadetimi. Na novomeški konferenci logarjev so bili mnenja, da je drevesa za kurjavo lastnika gozda dovolj z-ažigosoti na stoječem, pri lesu za prodajo pa strožje izvajati določila zakona.
POPRAVEK
V zadnji številki Dol. lista ;e tiskarski škrat zagrešil hudo napako, ko je obrnil smisel naslova članka: So mar domačinke lepše kot tujke? Naslov >e glasi pravilno: Ali niso domačinke lepše kot tujke?
Drobtine Iz Dolenjske
popotne malhe
Menda ni na svetu fcolj žalostnega špasa, kot se je z njim pošpasala občina Trška gora: to
jesen je namreč razglasila, da je treba pod grožnjo stroge kazni takoj prijaviti ves letošnji vinski p:rdelek. Občina je namreč dolžna ves pridelek pri posameznikih točno izmeriti In za vsakega izpolniti r.ekaj desetin ruorik. Tak je uradni zahtevek Upravi za dohodke. No, na občini so prepričani, da bodo na vso resnično žalost to nčilogo letos kaj hitro opravili. Kakih 95 odstotkov vinogradnikov Trške go-ie in okolic« je namreč odločeno, da r.e prijavi letošnjega vinskega pridelka. Niti kazni se ne bojijo, ker menijo, da ne bo hujša, kot tista spomladi nd poz.f.oe ln zaradi katere Je vsako bojevanje s papirjem odveč.
V Mokronogu sem si zapisal Tončko ln Marico, ki sta v žlahti z blagajno Dolenjskega lista. Pa je Marica vseeno boljša kot Tončka, kajti je vsaj obljubila prenehanje sorodstva, Tončka pa je menda glede te zadeve na eno uho gluha, na druga pa nič ne sliši. Joj, pa še tako mlada je. Upam, da se bo do prihodnjega obiska pozdravila, kar jI Iskreno želim. V podjetju »Kremen ica« v Krmelju sem tudi kratko opravil, ker so izgubili vse naslove listovih »Mick Kovačevih«.
Niti opoldne z lučjo ne bi našel mladinskega aktiva v Hrmtovici od kar je šel predsednik na vaje. Na Malem Cirniku sem pa odkril najmlajšega naročnika našega lista 13-letnega sinčka upokojenca, na č'igar ime jc naročili list njegov oče. Menda je smatrat, da je to najceneje, kali? V Šcntrupertu pa se nisem mogel načuditi, kakšne pasme živino kupuje tamom ji mesar, ko nima nikdar v mesnici pljuč in drobovine, po kateri sprašujejo potrošniki. Res je meso še boljše kot pljuča in vampi, pa
takole za spremembo in lažjo prebavo v denarnici in želodcu bi bilo dobro tudi kaj takega za široko potrošnjo.
Na škrljevem sem si mimogrede dal popraviti Škarpete pri rejenem upokojenem udarniku. Sem mislil, da bo kaj ceneje, ker dela brez obrti in davka, pa sem se vračunal. Sedaj razumem, zakaj je šlo občinsko čevljarsko podjetje na Mirni v franže, ko pa se takim v košarah in nahrbtnikih prinaša delo na dom. Na Brezovici sem občudoval iznajdljivost občinskih plakatarjcv, ki lepijo in nabijajo razne razglase in objave kar na drogove, podpornike in celo na strehe na vodnjakih. Radovednost me je ponovno potegnila nazaj na Skrljevo, ker sem sj kanil ogledati Dom kuilture. Komaj sem pokazal nos izza vogala, me je stanovalec obsipal s »kulturnimi« priimki, kot: prašič, bik in drugimi imeni štirinožnih prebivalcev našega planeta, pri tem pa še tako kričal, kakor da sem gluh. »O, nisem ne, dragi vljudnež,« take stvari še posebno dobro slišim in si jih tudi za-
pomnim. Na Mirni sem bil mnenja, da bi tisti italijanski napis pri Francki po dobrih desetih letih le že zaslužil pokoj, na njegovo me9to pa naj bi prišel naš slovenski. Kaj pravite, ali bi se spodobilo?
Pri najboljši volji ne morem pomagati možakarju, ki pravi, da je krompir prepoceni in ga zato ne more prodati, kot bi želel. Za rake vrste pritožb sem pa res popolnoma gluh in temu možakarju v vasi Jezero lepo priporočam, da s krompirjem počaka nekaj let, samo naročnino za Dolenjski list naj čimprej poravna, pa bova bot. Mlado snaho v Dol. Dobravi sem pa menda hudo razžalil, ker sem Šel baje po prepovedani poti, zato me je prav tako hudo na-hrulila, kot tudi malega otroka za enak pregrćšek. V bodoče se bom izognil prepovedane poti in po možnosti tudi hude ženske, s katero se nerad prepiram.
»To je čisto navadni volilni golaž,« so v svoji nadpovprečni bistroumnosti ugotovile tercialke ob znižanju cen tekstilnega blaga. Vsem takim toplo priporočam, naj kar puste lepo pri miru ta golaž, delovni ljudje, ki vedo, da je to velik uspeh njihovega dela in prizadevanja ter pride lahko takrat, kadar so za to ustvarjeni pogoji, nc glede kako bodo tak ukrep krstili patentirani nergači, pa razumejo to kot velik uspeh našega gospodarjenja. Ne volilni
golaž, pač pa krepka buška delovnih ljudi vsem nergačem in kritikastrom našega sistema in gospodarjenja, je ta ukrep ljudske oblasti. Edina škoda, da se z njim okoriščajo tudi taki, ki tega res ne bi zaslužili.
Zelo dvoumen popravek je poslala Dolenjskemu listu Kris'ina Mačete, ki je bila omeniena med sodbami grabežev in črnomaljskega okraja ob potrošniški mrzlici. Takole je zapisala: (Izvirno.) »Upravo Dolenjskega lisra Novo mesto naproša Kristina Maccle, da se to popravi, ker nisem resnično kupila 240 kg moke samo 110 kg in 50 kg sladkorja za svojo potrebo. Ne pa kakor je bilo objavljeno, da je Anton Peča var 7. oktobra zatajil 93 kg sladkorja za Macele Kristino. To je neresnično. Ne pa kakor objavlja Dolenjski list. Z najlepšim spoštovanjem Macele Kristina.«
Jaz se popolnoma strinjam s tem popravkom, enako kot z obsodbo okrajnega sodišča v Metliki. Le tista lastna potreba po 50julah sladkorja mi navzlic temu ne gre v račun, ker bi lahko zaradi takih, revnejši delovni ljudje v Mcli krajini takrat nekaj dni ostali brez kile sladkorja.
V Sernifn so bili mnen'a, da bi bila udeležba pri itavnopti /večer pred občinskim praznikom pred občinsko hišo lahko večja. Tudi jaz mislim  tako,  toda preprosti
ljudje, ki so brali vabilo na velikih plakatih so se prav gotovo ustrašili točke sporeda s koli, kot je bilo navedeno. Vsakdo ve, da je kolov tam v okolici veliko in pred njimi imam, po pravici povedano, tudi jaz rešpekt in se podobnih prireditev s koli najraje izognem,
»Ljubezen je gvišna bolezen,« pravi ljudski pregovor in res so pota ljubezni dokaj čudna in zapletena. Pa kakšno moč daje ljubezen. Učeni ljudje pravilo, da >e liubezen izvir vsega, moči, življenja, ponižanja, povišanja, pretepov, objemov, porok, razvez., ckokov. padcev, ?eie, pijače, zadovoljstva, sovraštva, nenreČutih noči. dolgih nočnih maršev, iznajdljivosti, malo resnice, veliko laži, velikih izumov in podvigov, mnogo razočarani, itd., itd., itd. Postavim samo en primer, kako ljubezen dvigne slabšo polovico recimo v Mihevcu, da preskoči kar dva plota, recimo vse do Podmihevca Tn kako se porem vsa pota take preskočene 1 iubezni srečujejo naravnost čudovito, pa nai se gre na pnšo, v cerkev in drugam. Pa soglasje slabše polovice za preskočenim plotom spo-ilai. ki se s tem lepo strinja, ker baie pri preskokih pade tudi kaj cvenka v hi',). Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi boljša polovica za odskočnim plotom mesto cvenka dobivala ciganskega ovsa. Saj
pravim, ljubezen je bila, ljubezen Še bo...
V nekem kraju na Dolenjskem so prodajalke v trgovini dobile nove halje, na halje pa je po nerodnosti .prišel napis ravno na najbolj izbočenem kraju, »PREHRANA«. Pa so pobje takoj rekli, da je taka reklama čisto nepotrebna, ker pri nas že vsak otrok ve brez napisa za njo. In so jo kot nepotrebno takoj odstranile, namreč reklamo. Ne posebno primerno reklamo so napravili tudi enemu kandidatu v veži stavbe Okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu, ko so potrdilo o njegovi kandidaturi obesili z glavo navzdol. Da sem lahko prebral, sem se moral tudi jaz postaviti na glavo poleg razglasne deske.
V Kočevju sem s! hotel t naglici kupiti pečenega kostanja pri prodajalki ob mostu, pa se je kupčija na žalost takole razdrla: laz: »Koliko stane merica počenega kostanja?« Prodajalka: »22 din.« faz: »Je predrag in ga ne bom kupil.« Prodajalka: '»Pa n! treba!«
Dalje prihodnjič.
I.ct>n v.ts pozdravlja Janez Popotni
Stran
DOLENJSKI LIST)
ster. M
V hiši, kjer vračajo ljubo zdravje
Kdor mora iskati izgubljeno zdravje v bolnišnici, tak dobro ve, kaj pomeni ta človekoljubna ustanova, ki človeku vrača najdragocenejše kar ima — ljubo zdravje!
Nekoč, saj še ni dolgo, so bile bolniŽnice last raiznih redov; kajpak so imeli v njih prvovrstno oskrbo in razne privilegije le tako imenovani »boljši ljudje«, petič-niki in podobni. Danes so pa bolnišnice last ljudstva. Sleherni človek, pa bodi kdor koli, je v njih deležen istega zdravljenja in iste nege.
Tudi Novo mesto ima »hišo, kjer ljudem vračajo izgubljeno zdravje«
Pred vojno sta bili v Novem mestu dve bolnišnici: moška, katero je vodil in oskrboval red usmi! icnih bratov v Kandiji, in ženska v oskrbi usmiljcnk. Po osvoboditvi je obe bolnišnici prevzela naša ljudska oblast. Bolnišnici, ki sta dolga desetletja poslovali po starih metodah upravljanj, sta pod novimi gospodarji zaživeli popolnoma drugačno življenje. Splošna bolnišnica v Novem mestu ima sedaj interni, pljučni, otroški, porodniški in kirurgični oddelek. Vsi ti oddelki v nastanjeni v dveh objektih (bivša moška in ženska bolnišnica). Kmalu, verjetno že do konca leta, pa bo popolnoma dograjen še tretji objekt — pljučni oddelek, ki se sedaj stiska v drugem nadstropju internega oddelka, kjer se dobesedno duši zaradi premajhnega prostora.
Od leta 1945 so v teku v obeh poslopjih razna adaptacijska dela, ki pa Še zdaleč niso zaključena, čemur je bilo v prvih povojnih letih krivo občutno pomanjkanje delovne sile, danes pa pomanjka-nic kreditov. Že 1946 je bila obnovljena fasada bivše ženske bol-Husnice, ki je bila 14. septembra in 3. oktobra 1943 zbombardira-na xl nemških lcta.1. Prav tako je bila kasneje urejena tudi notranjščina te stavbe, sedaj pa urejajo okoli nje lep park, ki bo segal daleč proti Loki, v obliki terasnih vrtov. Oddelki v tej stavbi JO mnogo premajhni, zlasti porodniški oddelek bo nujno treba prci ali slej povečati. Poleg porodnišnice je v Malovičevi hiši urejen tudi Materinski dom z 16 posteljami, kjer morejo zlasti porodnice iz oddaljenejših krajev, udobno čakati poroda. Vendar je tudi tuka i precej tesno. V bivši mrtvašnici pa imajo svoj prostor pisarne.
Postopoma preurejajo tn prezidava 'n tudi interni oddelek. Tam bo predvsem urejen nov, moderen laboratorij.  V prvem nadstropju
so deloma že preurejene vse prejšnje velikanske bolniške sobe v manjiše, prijaznejše 6 4 do 11 posteljami. V teh sobah je danes neprimerno yeč domačnosti, kot v prejšnjih. Preurejena so tudi že stranišča in umivalnice, urejena je tako imenovana »čajna kuhinja«, oziroma razdelilnica za hrano, kjer je nameščen tudi hišni telefon, odkoder je tudi bolnikom mogoče telefonirati preko hišne centrale pri vratarju, tudi krajevno in medkrajevno. Preurejena je vratarjeva loža, sprejemna pisarna, Čakalnica, dalje upravne pisarne in otroški oddelek v pritličju. V vsakem nadstropju je pisarna za dotični oddelek, ter posebej pisarna šefa oddelka.
Poglavje zase pa bo novo poslopje pljučnega oddelka. To bo nekakšen novi Golnik. Ob Kardeljevi cesti je zraslo novo, moderno poslopje. Po širokem, pol-krožnem hodniku je to poslopje zvezano z nekdanjim šukljetovim gradičem Kamnom. V tem, po vseh najmodernejših gradbenih in sanitarnih predpisih zgrajenem poslopju, bo prostora za 92 bol-n:kov. Veliike, svetle sobe so večinoma obrnjene proti vzhodu s prelepim razgledom na de! Novega mesta, in dalje preko potoka Težka voda, proti Šmihelu in Goriancem. Vzporedno s temi sobami na vzhodu, teče v visokem pritličju in v prvem nadstropju pokrita ležalna veranda, ki bo opremljena z ležalniki, kjer bodo bolniki udobno počivali ob predpisanih ležalnih urah. Vse bolniške sobe bodo na.judobneje oorem-Ijene, tako da bo na bolnika že celotna ureditev in prijetno vzdušje vplivalo ugodno in po-miriujoče. Prav tako udobno bodo opremljeni tudi vsi drugi prostori: kopalnice, dnevne sobe, stranišča, hodniki itd. V stavbi so seveda tudi najmodernejše ure-iena operacijska dvorana, laboratorij in pisarne. Tz bivše moške bolnišnice je speljan v novo po-slopie podzemski hodnik, ki bo služil v prvi vrsti za prevoz hrane iz. internega oddelka, ker v poslopiu pliučnega oddelka ni kuhinje, kakor tudi za prevoz bolnikov in šf marsikaj drugega. Hodnik je tlakovan z mozaikom, ter bo imel neonsko razsvetljavo. Grad Kamen je na zunaj ohranil staro obliko, znotraj pa je popolnoma predelan. Na staro graščino soominiain v notranlosti še vedno razni obnki in stebrišča, ki so bila prej zazidani, zdaj pa so iih ponovno odprli, kar se zelo lepo zliva z ostalo arhitekturo, ki le polagoma prehaia v moderno. Poslopje novega pljučnega oddelka bo ogrevano s centralno kurjavo,
Janez Trdina: Kurent
Kuifmt se je porodil pod ja-voTovim drevesom in vinsko trto na prijazni Trški gori. — Uboga, tamošnjim Dolenjcem neznana mati je iskala zaman botrov svojemu otroku. Obupno je zaječala: Ti ljudje so trji od kamena. Preljubi priči mojega poioda, zeleni javor in cvetoča trta} Usmilita se vsaj vidvu nedolžne sirote, bodita moiernu Kurentu botra in dobra prijatelja, ako mi je namenjena smrt, preden si bo mogel služiti s svojimi rokami! Javor in trta sta uslišala milo prošnjo jokajoče matere in jo potolažila. Javor ji veli: »Naj si naredi tvoj sin gosli Iz mojega lesa. Pele mu bodo tako čudovito zveneče, lepo in ginljlvo, da ga bodo vabili v bližnje in daljne kraje, v kmetiške koče in gosposke gradove in hranili bolje nego brata in prijatelja.« Vinska trta je dejala: »Jaz botra pa bom skrbela, da bo prišel povsod, kjevkolt bo gode!   na mizo  bokal za boka-
lom, za vesel0 u/.;vanje vsi druščini ln tudi njemu. Za-klinjam se ti, draga mati, da žeja nikoli ne bo morila tvojega Kurenta.« Kar sta botra obljubila, sta tudi pošteno izpolnila. Preden je še dorastel, slul je Kurent za prvega godca v deželi in bil deležnik vsake gostije in veselice. Ni mu trebalo pasti krav In ovac nltt potiti se po polju. Živel je brez žalosti in skrbi, brez truda in žuljev. Nihče nI pojedel toliko mastnih založkov, nihče popil toliko kupic sladkega vina, kakor slavni umetnik Kurent. Prvak vseh godcev je bil obenem tudi prvak vseh vinskih bratcev. Sitaro, jako verjetn0 poročilo pravi, da so podedovali neugasno njegovo žej0 godci vseh vekov in narodov In tudi slovenski, in to brez razločka, naj stanujejo in kratkočasijo svet na pisani deželi ali pa - v beli Ljubljani.
(Iz »Vinske modrosti«)
urejena bo tudi posebna električna centrala. Okrog celotne stavbe urejajo velik park, ob cesti bo na novo postavljena škarpa, cesto v vrt pa bodo zapirala velika vrtna vrata.
Ta pljučni oddelek, oziroma bolnišnico, gradi novomeški Pionir. Ta dela pa zahtevajo ogromne vsote denarja, in prav to je danes največje vprašanje. Kedaj bi bila že vsa dela gotova, če bi bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev. Naša bolnišnica z vsemi svojimi oddelki je pravzaprav last delovnega ljudstva. Nešteto delavcev iz raznih podjetij se zdravi v naši bolnišnici. Zato bi bilo prav, da bi jo podprla zlasti podjetja. Prav tako bi bilo lepo, ko bi se bolnišnice spomnile tudi razne zadruge. Tako bi bilo omogočeno hitrejše in uspešnejše zdravljenje in ozdravljenje delovnih ljudi, kar bi bilo podjetjem' le v korist.
Bolnišnici zelo primanjkuje dobrega strokovnega kadra. Treba je zdravnikov, treba je izšolanih bolničarjev in medicinskih sester, saj mora danes vsak od teh delati za dva, kar ie vsekakor premuč-no. Vendar delajo vsi radi, brez godrnjanja, veselo, z resnično požrtvovalnostjo in ljubeznijo do trpečih bolnikov. V celotnem bolniškem kolektivu vlada red, disciplina, enakopravnost in resnično tovarištvo, kar prehaja tudi na stre/no osebie in od teh na bolnike. Na videz ločeno, vendar pa za is!to skupno stvar, ogromno dela tudi uprava. Le na ta način je mogoč tolik napredek naše bolnišnice, oziroma njenih oddelkov.
V kolikor so ta dejstva razveseljiva, pa ie manj razveseljivo, da vsi bolniki vendarle niso dovolj disciplinirani. In kar je najhuje, marsikateri ne poznajo nikake čistoče ter nalašč ali iz nevednosti ali pa iz grde razvade onesnažujejo zlasti stranišča in umivalnice. Povsod polno čikov, papirjajn druge nesnage. Pa vendar stoji na hodniku dovolj velik ko! Za smeri in odpadke Morda bi bilo prav, če bi se za bolnike, ki se lahko kretajo, uredila dnevna soba.
Ne da bi hotel kritizirati, bi omenil še, da so ravno v moški bolnišnici velike težkoče z dostavljanjem hrane bolnikom. Zlasti prikuha pride v holniške sobe največkrat zelo hladna, kar teka nikakor ne poveča. Kuhinja ie zelo oddaljena, to Je res, vendar pa ' bi se morda le dalo kako urediti, da bi bolniki prejemali hrano toplV Morda bi ne bilo napačno omisliti v oddelku večjo obednlco za tisre bolnike, ki so laže bolni in' niso vezani izključno le na posteljo. V taki obednici bi se dalo čisto drugače servirati hrano, kot pa se servira sedaj. Serviranje hrane v skupni, svetli in čisti obednici bi na bolnika vplivalo popolnoma drugače.
H koncu še nekaj glede ceste, kt teče med obema bolniškima poslopjema v Kandiji. Kardeljeva cesta, ki _ je postala zadnje čase kar precej prometna, se prav pred bolnišnico odcepi proti kandijski postaji in Šmihelu. Poleti je polna pra.hu, v jesenskih in zimskih mesecih _ pa blata in snežne brozge. Z ozirom na to, da je postavljeno poslopje pljučnega oddelka, kjer bi morali imeti bolniki absolutno čist zrak, tik nad cesto, je treba kar priznati, da bo pljučni oddelek vse leto zavit v goste oblake prahu. Ker pa je prah najbolj škodljiv bolnikom s pljučno boleznijo, bi morala biti skrb mesta, da bi se ta cesta tlakovala, morda s surovim asfaltom, ali čim podobnim. Kockati je ni vredno, ker s tem bi se prahu ne iznebili, pač pa bi se povečal ropot. Prav tako naj bi mesto skrbelo, da bi imele bolnišnice tudi ponoči vodo, ne pa le do 18. ure. Zelo slabo funkcionira tudi razsvetljava. Kar na lepem ugasne vsa luč, kar je za bolnišnico vendar zelo nerodno.
Upamo, da bo mestni ljudski odbor v tem pogledu naredil potrebne korake.
Planinski dom na Mirni gori (1048 m) je pod streho
Planinski dom na Mirni gori nad Semičem je letošnje poletje začelo graditi mlado, pa zelo požrtvovalno planinsko društvo. S pomočjo Planinske zveze v Ljubljani, z materialnimi prispevki nekaterih podjetij in s svojimi lastnimi sredstvi je društvo v slabih štirih mesecih dom postavil0 pod streho.
Stari planinski dom je bil trikrat manjši od sedanjega in je bil med NOB požgan. Bivše planinsko društvo je bilo razkropljeno tn do lanskega leta nihče nI poskrbel, da bt tudf belokranjsko gorato področje dobilo svojo   planinsko posto-
tudl okraj, toda do danes društvu še nI uspelo dobiti tega denarja. Vse je kazalo, da bo dom popolnoma dograjen do 10-obletnice SNOS, ki bo februarja 1954 v Črnomlju. Sedaj pa so sredstva pošla in delo se je moralo ustaviti. Planinsko društvo je zaprosilo za pomoč Gospodarski svet pri predsedstvu vlade, IO SZDL, Turistično zvezo, razne ustanove in podjetja, vendar je. razen nekaj izjem, naletelo na gluha ušesa. Vemo, kako težko je sedaj dobiti finančna sredstva, vendar pa bi se kje morda le kaj našlo. Dom bo imel več kot 40 prenočišč in bo lahko služIl
jamko. Na pobudo predlanskim ustanovljenega belokranjskega planinskega društva pa so lani začeli zbirati denar ln material. Letos so poprijel! z vs0 resnostjo ln veseljem. Ni bilo lahko postaviti dom na Mirni gori, saj so morali najprej za dovoz materiala napraviti nov0 vozno pot, dolgo štiri kilometre. 2e samo ta pot je stala 200.000 dinarjev. Spraviti je bil0 treba po nji vsak liter vode za malto, cement, opeko, pesek, deske in podobno. Planinsko društvo je imelo denarja ln materiala za okrog 300 tisoč dinarjev, Planinska zveza je priskočila na pomoč s 600 tisoč. Enako vsoto je na letošnjem občnem   zboru obljubil
ne le tistim, ki ljubijo lepote naše Bele krajine in naravo, temveč b0 tudi zatočišče starim partizanskim borcem, ki bodo hodili obiskovat stare partizanske kraje in obujat spomine na nekdanje borbe.
Prejšnji dom je požgal okupator, zato je planinsko društvo nekako upravičeno, da bi prejelo pomoč iz obnovitvenega fonda: prav zato se je tudi obrnilo na IO SZDL v Ljubljani, prejelo pa nI nobenega odgovora.
Nemara bi se le kako uredilo, da bi bil dom za 10-letnico SNOS, velikega praznika Bele krajine^ popolnoma dograjen In urejen.
Član PD
Kraške in druge zanimivosti na Gor. Sušicah
Potok Sušica je kraška ponikalnica, ki ima na dolžini 1 km od izvira pod Lubancem pa vse dn ovinka pri »Janko-tovem mlinu« okoli 100 izvirov, jam in tolmunov, iz katerih vre voda ob pomladanskem in jesenskem deževju. Poleti, pa tudi večji del ostaloga leta, je struga suha, razen par tolmunov; tako da potok po pravici nosi ime Sušica.
Večjim izvirom pravijo domačini: Kotel, Zelene, Fajfar, Okno, Trnivc in Rupa, tik pod vasjo. V teh jamah je doma znamenita človeška ribica. Šolarji večkrat najdejo žive pa tudi mrtve, ki jih voda vrže na dan. Ker človeška ribica živi le še v Postojnski jami, je logično, da sta Notranjski in Dolenjski Kras med seboj povezana po podzemeljskih vodah. Stari ljudje vedo povedati, da so večkrat slišali iz »Fajfarja« docela praviln«? zvoke glasbe, ki jih je verjet -no voda kot dober prevodnih prenašala iz Postojnske jame, kjer so bili koncerti. Profesor KoštPtial je s svojimi dijaki često obiskal te kraje in se zanimal za redke vrste rib, ki žive v Sušici (ribe s progami roženih izrastkov in gobci podobnimi nekakšnim račjim kljunom).
Vaška cerkev sv. Roka je bila od nekdaj znana božja pot
Oborožena borba zoper strah
V mestu Dallas (ZDA) je neznanec umoril 29-letno gospo Parker, potem, ko jo je posilil. Da bi ga čimprej izsledili, je bila razpisana nagrada v znesku 8.000 dolarjev. Prebivalci so navalili na trgovine s strelnim orožjem in pričel se je divji lov za zločincem, obenem pa je vsak računal tudi na samo-obrambo.Jn rezultat? Neka gospodinja je trikrat streljala na neznanca, ko ga je zasačila v kuhinji. En moški je streljal na mlajšega moškega, drugi pa kar v grmovje, ker se mu je zdelo nekaj sumljivega. Eden pa je obstrelil sam sebe, zločinca pa seveda niso ujeli.
Jeseni v okolici Mokronoga
Tako lep dan je. Sonce boža s svojo prijetno toploto nizke gričke, dolinice med njimi in daje sicer mirno zelenim travnikom, neko razgibano, veselo barvo. Hodim, ne, zdi se mi, da plavam čez ta lepi svet. Široko odpiram oči, da bi naenkrat objela vso lepoto in diham globoko, da bi se za dolgo naužila svežega zraka. Naužila! Še mušico, ki mi je gotovo nalašč zašla Čez rahlo priprta usta, pogoltnem od samega veselja, ker se prepozno spomnim, da revica ni nič kaj vesela mojega gostoljubja. Še stare vrbe, ki večno čepe ob teh iskrih dolenjskih potočkih, se mi zdi, da se mi dobrodušno smejejo v pozdrav.
Kaj pa je to? Slišim rahel padec vode in otožen zn, zn-tak, ki nehote reže v srce in vzbuja usmiljenje do velikana, ki so ga pravkar prežagali na Kramarjcvi žagi. Da, od bolečine mu je zastala kri in še solze so čisto majhne in vodene.
Odhajam. Res tudi moja glava se tiho sklone, čeprav sije sonce in njegova toplota boža, boža. Zategnjeno, otožno petje prihaja iz daljave vedno bliže. Tako mi ugaja to petje ravno sedaj! Fanrjc so, ki pojejo »ajnrikajo«. »Tri leta od doma«, pravijo »ch, to ni nič.« Pa vendar njihovo petje govori, da se težko poslavljajo od te čudovite dežele hribčkov, zoranih dolin in bistrih potočkov, ki nad njihovim nemirnim žubo-renjem navidez brezbrižno čuje jo vrbe.
Fantje, ki odhajajo k vojakom pa le vedno pojo. Prisluhnimo jim, saj sonce sije in mehka trava je tako prijetno ležišče. Sanje, te večne zlate sanje, so tako čiste
kot nebo nad menoj, tako so blizu, da kar čutim, kako mi zemlja odgovarja, in vprašanje pojočih fantov:
»Kdo bo listje grabu, kdo bo praprat žel, Pa kdo bo dekle lubuj ko bom jaz k vojakom žel?« se  mi  zdi  tako  skrbno, tako razumljivo. Ej, zemlja, zemljica, kako si priklenila nase tega kmetica, ki meša svoj znoj s krvjo, da ti prerahlja vsako leto trdo ležišče in ti rani nežne grudi napete od plodnih sokov. Morda si zato   včasih   neusmiljena   in mu slabo   rodiš;   no,   ker si večno dobra, mu drugič stotero povrneš. Zato je ta, dan in noč garajoči kmet   priklenjen   z nevidno silo nate in te ima rad,  kot orrok dobro mater. In moje misli spet plavajo za pesmijo:
»Odrajžam vam v tuje dežele, kjer tički prepevajo, kratek čas delajo, tamkaj je moje veselje«
Sedajle vam pa ne verjamem fantje, da je res kar pojete. Res je, da pojejo tiČki tudi drugod, toda pozabili ne boste na to domačo grudo. Saj sami veste, kdo bo tisti, ki vas bo vabil in mislil na vas. Takole mi odkrito odgovarjate:
»Predraga ljubica,
al si kaj žalostna,
si mogla go>r stajat
in pismo pisati.« Da, poleg zemlje je še močnejša vez, ki človeka priklene nase in naredi kraj prijeten in lep — to je ljubezen.
Korenine zemlje in korenine družine se tesno združijo in rode vas, lepo kmečko vasico zdravih, dobrih in poštenih ljudi. Iz otrok postanejo preudarni možje in skrbne žene, končno, zadovoljni starčki in dobrohotne starke, ki bodo mirno legli k svojemu počitku^ zavedajoč se, da so spolnili svojo življenjsko nalogo.
Marija Jagodic
General Hindenburg, Hitler in sv. Peter
General Hindenburg je vedno jezdil konja, k0 pa je umrl je prišel v ložo Sv. Petra peš. Peter ga je pogledal od čelade do škorenj in se zadri nad njim: »Da bi te zlomek, kakšen vojak pa si, da prideš brez konja. Brez njega te ne pustim v nebešk0 kraljestvo. Alo, levo krug in zgini!«
Hindenburg je po dolgem kolovratenju spet prišel na zemljo, kjer se je kmalu srečal s Hitlerjem, ki je bil tudi namenjen v  nebeško kraljestvo,
ker mu je zemeljsko propadlo. Ko mu pove Hindenburg kaprice Sv. Petra, se Hitler namrdne in pravi: »Ti kar pusti starega brbljača, ki ne ve kaj govori. Z menoj pojdi, bom že jaz uredil, da bo prav.« Takoj sta sedla na metlo, »na mlazni pogon« in kot vešči odfrčala protj raju. Ko ju Peter zagleda, se še bolj razjezi kot prej ln zavpije nad Rindenburgom: »Presneti tepec! Rekel sem ti, da pripelji konja, ti si pa pripeljal osla.« In je oba napodil I nazaj.
priseljenih Kočevarjev. Ko jo razsajala po Dolenjskem kolera, so se tu zgrinjale procesije Kočevarjev iz Laz, Pleša, Travendola, Poljan, Črmošnjic in Kočevja. Onemogle okužen-ce so metali v jamo pod vasjo, kjer so našli veliko človeških kosti.
V Času, ko je na Dvoru cvetelo železarstvo, so tudii taa Gor. Sušicah kopali prvovrstno železno rudo v »Kropincu«, severno od vasi. To rudo so dvorski plavžarji poleg one iz St. Ruperta najbolj cenili.
Ko naši dedi še niso poznali mila in kvasa, so na Sušicah kuhali na poseben način iz pepela — putošen — rahlo belo snov, ki je bila zelo iskana, ker je bila vsestransko uporabljiva, tako za umivanje, pranje in peko. Nekateri va-ščani so kupovali pepel v velikih množinah — putošen pa v »lodricah« (malih sodčkih) vozili v Ljubljano naprodaj.
Sredi vasi »pri Stončevih« še hranijo »kumple« in »rog«. S tem rogom so Langerjevl valpti iz Ruperčvrha klicali ljudi v gorico Lubanc, da naj odpro svoje hrame in odra j -tajo desetino vinskega pridelka. Če se podložnik ni odzval klicu, so desetinarji sami vdrli v njegovo zidanico in mu vse pobrali, njega pa je moral vaški zaupnik — rihtar — vkle-niti v »kumple«, da ni ušel kazni. »Kumple« so bili okovi za roke in noge, s katerimi j« znal ravnati samo rihtar.
Kot vaška posebnost stoji pred Srnalčevim hramom »Francoski grenadir« v naravni velikosti še iz Napoleonovih časov. V trebuhu ima majhen panjič. Je originalno ročno delo (lipov les) Dularja iz Skr-janč; lastnikov oče ga je kupil za pet goldinarjev. Pri hiši je že okrog 50 let in ga gospodar skrbno čuva kot hišno dragocenost. R.
SLUŽBENO POROČILO Ravnatelju živalskega vrta so morali med njegovim potovanjem dnevno poročati o živalih. Neki dan je prejel naslednje poročilo:
»Vse v najlepšem redu, le gorila se čuti osamljeno. Kaj naj storimo?«
*
»Končno te vendarle spet vidim. Povej mi, zakaj si se pravzaprav oženil?«
»Veš, dragi prijatelj, že davno sem se naveličal življenja.«
IZ OTROŠKIH VST Jurček je bil prvič v kinu: Glavni   junak   je   umrl in predstave je konec.
Jurček: »Mama, kaj ne bomo šli tudi za pogrebom?«
BODOČNOST
»Rad bi šel k vedeževalki, samo ne vem, če naj grem k oni, ki čita z roke ali k oni, ki čita misli«
»Pojdi raje k prvi — roko imaš še zdravo.«
SAMOGOVOR
Vdova med pogrebom svojega moža:
»Koliko rož! Kako bi bil Makselj vesel, če bi to doživel!«
ON ZE VE
»Dajte mi par čevljev za mojo ženo, toda kar zadnji par, drugi tako ne bodo zanjo!«
NEODVISNOST
»Moja mama se je dala slikati od slavnega umetnika.«
»Tega moji mami ni treba. Poslika se kar sama.« *
»Moj oče je za glavo večji od tvojega!«
»Zato pa je moj za dva trebuha debelejši od tvojega!«
LOJZE ZUPANC:
15
VELIKI DNEVI
Mnannt'iiiiM
Pot jih je vodila ob železniški progi. Zunaj vasi se je kolona za kratek čas ustavila. Nagel posvet in fašisti so zgolj na pogled in brez zaslišanja poklicali iz skupine nesrečnikov: starega dobraviškega kovača, mlinarja Zuniča in vse tri giršičke gospodarje. Postavili so jih v vrsto ob progi, pred jarek, ki se je vlekel vzdolž železniškega nasipa. Prednje so se ustopili vojaki z nabitimi puškami.
Možje so zatrepetali. Zdaj so spoznali, kaj jih čaka. Ves čas je v njihovih skrušenih srcih le še tlel droben žarek upanja, da jih morda le ne bodo pobili, da jih bodo na poveljstvu vsaj zaslišali in v najslabšem primeru odgnali na Rab, kjer je že tistoče in tisoče pregnancev gladovalo in umiralo od lakote.
nan vse upanje. Zdaj so zrli smrti v obraz. Škodoželjno in s satanskim nasmehom na mrkih obrazih so se fašisti naslajali nad njihovo nesrečo.
Stari kovač pa ni hotel poginiti kakor pes. Z za-ničljivim pogledom je premeril krute rablje pred seboj i« zaklical z gromkim glasom:
»Vseh Slovencev ne boste pobili! Preveč nas Je, ki ljubimo svobodo bolj od lastnega življenja! Prišel bo dan, ko bo naša kri maščevana! Živeli partizani!«
Ostro, mrzlo povelje — in v obsežnih gozdovih Velike loze se je opotekajoč in v daliavo izgubljajoč lovil odmev strelov.
Pobili so jih na mestu, kjer so pred dnevi partizani podminirali železniško progo. Obležali so na kupu kakor požeto snopje. S srčno krvjo so namočili ljubljeno domačo žemljico.
Stekli volkovi, rablji dvajsetega stoletja, pa so odkorakali dalje.
. A kmalu so se uresničile preroške besede dobraviškega kovača! Preden je pozno popoldne fašistična kolona prispela v Gradac, so jo na robu Velike loze v zasedi pričakali partizani, ki so se po večdnevnih borbah na Suhorju in Jugorju vračali na svoj položaj v zavetje Velike loze. Napadli so jih. Vnel se je srdit boj. Puške so zaprasketale, strojnice zalajale, bombe so orale zemljo in na bojišču je obležalo več ko polovico fašistične kolone. Le maloštevilni skupini se je posrečilo prebiti do Gradaca. Med pobeglimi fašisti so bili tudi trije do-braviški gospodarji. Nekaj dni so jih pretepali in mučili v gradaškem gradu, potem pa so jih odpeljali v pregnanstvo, odkoder se ni nihče več vrnil domov v Dobravice. Na Rabu so pomrli od gladu.
Tisti večer so si pobegli fašisti v Grada cu lizali rane. Za sedaj so še ušli partizanskemu maščevanju. A kako bo v prihodnji borbi? To vprašanje je sejalo strah v vsa srca.
Pozno zvečer so zabrneli v gradaškem gradu telefoni ...
In tisto noč so Dobravčanl doživeli Se eno težko preizkušnjo. Metliška fašistična posadka, obveščena po telefonu o porazu svojih Črnih bratov v Veliki lozi, je sredi tihe noči, ko so vaščani 5e vedno jokali na ožigih vpepeljenih domov, pričela obstreljevati vas in vse področje Velike loze s topovi. V mesečni noči so skozi zrak zažvižgale topovske krogle. Granate — rušilke so se prehitevale druga
za drugo in z gromovitim treskom padđle na vas. Izmučena zemlja je zavalovala kakor ob potresu. V enakomernih časovnih presledkih so letele rušilne granate nad glavami preplašenih mater, ki so pograbile svoje otroke in bežale, bežale. Ne, zdaj niso mogle več jokati. V očeh brez solz, ki so jih že preko dne izjokale, je ležala groza. V divjem preplahu so z otroci v naročjih bežale proti Krivo-glavicam, kjer so se kakor preganjane zveri poskrile v podzemsko jamo ob krivoglaviškem mlinu. Zemlja pa je bobnela, bobnela in ozračje je drhtelo. Bila je strašna noč.
Ob zori je topniški ogenj ponehal. V vasi so topovske krogle zažgale Še Rusov skedenj, ki je prejšnji dan ušel grabežljivim plamenom požara.
Tako je več ko polovica Dobravčanov ostalo brez krova nad glavo. Naselili so se pri sosedih, na Gir-šičih in na Krivoglavicah, kjer so ubogi ljudje delili z njimi vse, kar jim je še preostalo za revno življenje.
Naslednji dan so partizani odšli po ustreljene žrtve, ki so še vedno ležale pod železniškim nasipom. Prenesli so jih v vas in zakopali.
Ob pogledu na razmesarjena trupla dragih mož so ženske spet zajokale. Ni ga bilo človeka, ki bi ne jokal, ki bi se mu ne trgala duša ob pogledu na vso to grozo, ki so jo v enem samem dnevu preživeli DobrovČani. Partizani, ki so jim v številnih borbah ojekleneli živci, so ihteli kakor otroci. Prisegli so, da ne bodo odložili orožja, dokler ne bodo maščevane vse žrtve, dokler ne bodo pregnali slednjega fašista iz ljubjene domovine.
Po pokopu žrtev so odšli. Dalje! Naprej v borbo za svobodoI
Starihov Tijče je otrpnil od žalosti nad Izgubo dragega, ljubljenega dedeka. Tri dni se je skrival
pred domačimi. Taval je kakor mesečnik med ožganimi stenami pogorele kovačnice in ihtel, tiho ihtel. Kakor izgubljenec je postajal med razvalinami očetove delavnice, kjer sta z dedom še pred dnevi delala in pela.
Zdaj je ostal sam. V samoti je nemirno razmišljal. I zjokal se je in četrti dan se je bolečina umaknila trdi odločitvi.
»Grem,« je mrmral sam pri sebi. »Dedova smrt mi je postala poziv. Grem, da bom maščeval dedovo smrt...«
»A če padeš v borbi s fašisti tudi ti? Si pomi-slal na mater?« se je v njem oglašala vest
»Zdaj ni čas misliti na smrt,« je zamahnil z roko in glasno odgovoril dvomu, ki je hotel zadušiti glas srca. »Smrt ni težka. Živeti tako, kakor živimo sedaj, to je težko!«
Poln odločnosti in hladnega pogleda je drugo jutro stopil pred mater.
»Zdaj grem tudi jaz, mama,« je z mrzlim, odločnim glasom zmotil tišino vzhajajočega dne.
»Kam,« je planilo iz nje preplašeno vprašanje.
»Deda maščevat!«
Solze so ji navrele v oči. Vrgla se je na posteljo kakor takrat, ko je zvedela za moževo smrt in obupno zajokala.
»Tiho, mama, tiho,« jo je božal po laseh.
»Nikar, Tijče!« je hlipala in se med dušečim jokom zagrizla v blazino na postelji. »Ne pusti me same z Danico in Reziko ...«
»Odločil sem se, mama! Prebijem se do naših. Našel jih bom. Vrnem se živ, ko bomo pregnali fašistično svojat iz domovine. Srce mi govori, da se bom vrnil. Sram me je, da bi plesnel doma, ko se) bore vsi, ki so sposobni nositi puško.«