Štev. 181. V Ljubljani, nedelja dne 30. junija 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20"—, polletno K 10’—, četrtletno K 5 —, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina s© :: pošilja upravništvu. ::: • ::: Telefon številka 118. ::: • •• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Posamezna številka 6 vinarje T. Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisi se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p, s pust. — Za odgovor je priložiti znamko. s: Tele! .m številka 118. mi' ...............i nm 1-1- ~~n Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „DAN' K 4-50 K 150 K 5— K 1-70 velja v Ljubljani na dom dostavljeni Vse leto ... K 18»— Četrt leta . . . Pol leta ... K 9*— En mesec . . . V upravništvu prejemati na mesec K 1'20, S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20'»- Četrt leta . . . Pol leta ... K 10"— En mesec . . . Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mo»a poslati tudi naročnino, drugače se ne o amo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdw ie ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA*\ Za meščansko šolo v Ljubljani. Stara resnica, ki je veljavna tuaT za sedanje Čase. je: »Šola je temelj bodočnosti vsakega naroda in vsake dežele.« Ti resnica se povdada Pri omikanih ljudeh že od pamtive-ka. naglaša se dandanes in naglašala se bode tudi v prihodnje, zakaj človeštvu je namen, da se izpopolnjuje ai napreduje. Tudi narodom in deželam, ki so se? po-.vspele na visoko stopinjo kulture, tudi tem narodom in deželam, je dolžnost da skrbe za svoje šolstvo ter doprinašajo žrtve zanj. zakaj zakon narave v boju za obstanek je tak. da tisti narod, ki ne napreduje, že nazaduje prav zato, ker napreduje, in tisti, kdor ni zato, da bi se vdeležii te tekmovalne delavnosti, ta si Je že sani podpisal smrtno obsodbo. Te resnice zavedajo se pa najintenzivneje ravno oni narodi in tiste dežele, ki so napredovale najbolj. S pomočjo črnike dozorel jijn je pravi zmisel za svoje potrebe in Za pogoje Svojemu obstanku. Čuditi se je, da pTav prebivalci tistih, narodov, dežel in mest, kojili obstanku ne preti nevarnost, toliko žrtvujmo za svojo izobrazbo, za svoje solstvo. In vendar ni to rič čudnega; to je le prenaravno ',''veden človek navadno ne ve. iesa mu ; omikan človek iia. ne pozabi na ničesar. Kar mu treba in sicer ne samo zato. da se ohrani na dosedanji sto-pinji,_ ampak,, da povspenja vedno višje. Šola je temelj bodočnosti vsakega naroda, vsake dežele, vsakega posameznika. Dolžnost ljudskih zastopnikov v deželnih in občinskih zastopili pa je. da polože dober temelj za razvoj šolstva. Tudi nas. vseh, ki sedimo v tej zbornici, dolžnost je. da skrbimo za ljubljansko šolstvo tako. da se bo brez zadržka lahko razvijalo ljubljanskemu prebivalstvu v korist ,ter se v ta namen ne strašimo, doprinašati potrebnih in neizogibnih žrtev. Denar, izdan za šolstvo, ni zavržen, ampak se obrestuje boljev kakor kakršnakoli naprava. Ze 1. 1898. je rekel dež. nadzornik Fr. Levec: »Po mojih mislih se vprašanje o ustano-. Vitvi deške meščanske šole v Ljubljani ne da več spraviti z dnevnega reda, ker smo Kranjc! v tem oziru zaostali celo za Dalmacijo in Bukovino in je Ljubljana zdai edino deželno stolno mesto v Avstriji brez javne meščanske šole. Oziri na naše obrtne šole in učiteljišča, na prenapolnjene srednje šole in na splošni na predek ljudskega šolstva ljubljanskega nas silijo uvaževati tudi vprašanje zaradi mestnih javnih meščanskih šol. Ako pa se zida že posebno poslopje za III. mestno deško ljudsko šolo. kaže to poslopje zidati tako razsežno. da se v njem prej ali slej nastani tildi deška« meščanska šola.« Deželni zakon zahteva po najmanj eno meščansko šolo v vsakem okraju. Na Kranjskem bi morali imet: v smislu tega zakona najmanj meščanskih šol, v istini imamo pa samo dve< v Krškem (nemško) in v Postojni (slovensko). Poglejmo, kako znajo v drugih kronovinah ceniti meščanske šole in kako so nastale in se razvijale meščanske šole v Avstriji. Leta 1851. je država izpopolnila nekdanje normalkc v samostojne trirazredine nižje realke. Nekaj let pozneje so se realke razširile v višje realke, začetkoma v šest- pozneje pa v sedenunzredne. S tem so pa izgubili nižji razredi svoj praktični pomen ter so postali le pripravljalnice *a višje razrede. Iz prvotnih nižin realk so pa nastale Teta J8C9. IHe&ŽsEHSko šole. IJanes imamo v Avstriji 890 meščanskih sol. Največ jih ima Češka in sicer 392. Nižja Avstrija jih ima J85; Moravska 144; Galicija 68; Slezija 30; Štajerska 27; Gornja Avstrija Primorska 8; Dalmacija 7; Koroška 7; nrolska 3; Predarlska 2 in Kranjska 2 meščanski šoli. Ljubljana je pa še danes edino glavno mesto v Avstriji brez deške meščanske šole. — Ce primerjamo število prebivalcev s številom učiteljev meščanskih šol i&ride na enega učitelja meščanskih šol na Češkem 2172 prebivalcev; v Pragi 905; v Libercu 1071; na Moravi 2989; v Sleziji 5000; na Solnograškem 5263; v Dol. Avstriji 6000; na Dunaju 1262; v Gor. Avstriji 7477; na Koroškem 8333; na Štajerskem 13.462; v Galiciji 15.000; v Dalmaciji 15.385; na Fredarlskem 15.556; v Gorici 26.667 iima Kranjskem pa 45.455! Te številke kažejo, da je nam potreba meščanskih šol. V interesu naših meščanskih slojev je* da se jirrf da šolstvo. ki bo vzgajalo mladino za praktično življenje. »V mestih je treba meščanskih s bile naše čete co.abljene in izčrpane od pomanjkanja hrape; tudi sovražnik je bil obodren P° n*šem dolgem brezdelnem čakanju. Welling-lona se nismo li bogvekako. Spoznali smo ga hrahreEa in opreznega vojskovodjo, toda manjkalo mu je podjetnosti. Vrhu-tega nas v tej pusti deželi ni mogel zasledovati naf ,a 0(1,0čn0- Toda ob krilih in v iocJ nftr, •v,rnia(le so se bi,e nabrale velike i LrSt ff?! črne vojske, oboroženi kmetje guenllske *?te. Ti ljudje so se držali čez Lr ^J*Zda*’ zda} pa’ ko so naši ira* t IT J • so r°Iili okrog prednjih R r mrhojerfnice, in življenje tistega, Wn n* biI° vredno poče-ffrosa. Izmed lastnih znancev bi vam naštel Danes ob 4, uri popoldne na tivolskem travniku nogometna tekma revanche Celovec-Ljubljana. POLITlŠKA~KRONIKA. Krizo aiemSRih nacionalcev radi obiska naučnega ministra v Pragi še vedno umetno vzdrzujejo nemški radikalci, ki so pod predsedstvom posl. Wolfa imeli posvetovanje, na —H— I I Bam Tir lahko tucat oficirjev, messieurs, ki so jih tačas zajeli; srečen je bil še tisti, ki mu je samo krogla izza skale prevrtala glavo ali srce. Mnogi so umrli tako strašne smrti, da ni smela priti do sorodnikov resnična vest o njej. In taki slučaji so se dogajali tako pogostonia in vplivali na moštvo tako, da si že nihče več ni upal zapustiti taborišča. S posebnim strahom so navdajala naše ljudi grozodejstva guerillskega vodje Manuela s priimkom »Smehljajoči«. Bil je debel, masten možakar dobrodušne zunanjosti, ki je prežal z drzno četo v gorovju na naši levici. Krutosti in živinstVa tega človeka bi sama zase napolnila knjigo; njegova oblast nad pristaši je bila neverjetna, kajti zna! jih je organizirati tako, da nam je bilo skoraj nemogoče priti skozi njegovo ozemlje. Dosegel je to s strogo disciplino in s pretnjami groznih kazni. Tako je nastala njegova četa strah sovražnikov in dosegla razen tega par nepričakovanih uspehov. liar vam povem takoj. Saj je dal bičati lastnega poročnika — toda o tem pozneje. Umikanje je bilo torej polno težav, ali brez dvoma edini izhod iz te stiske. In tako je dal Massčna preseliti prtljago iz svojega glavnega stana Torres-Novas v Coimbro, prvo utrjeno točke na njegovi zvezni črti. Seveda se to ni moglo zgoditi neopaženo, ia gmerille so pri-rojili takoj bliže k našim bokom. £na naša divizija, Clauselova, z brigado kavalerije pod Montbrunom, je stala daleč na jugu za Tajom; za vsako ceno jo je trebalo obvestiti o nameravanem umikanju, da ne ostane brez vsake pomoči v sovražni deželi. Radoveden sem bil kako napravi Massena to reč, kajti navadni kurirji niso mogli skoz, in tudi manjše oddelke bi bil sovražnik gotovo uničil. Nekako pa jim je bilo treba poslati vest, drugače je bila Francija ob 40.000 mož. Res sem že mislil nazadnie. Zatorej vozimo le automobil, toda mirno, mirno, mirno. Dolarska princesa. riukaT vidite klerikalne poslance, . ki deželne vozijo finance: Prvi rekel je Lampe: iberalcem nič, klerikalcem vse. Pritrdil mu je Šušteršič: Našim vse — a drugim nič, ■. J tretji se je oglasil Krek . N klofut jim dajte vsepovprefcL Tako modro vsi so govoriff, ‘n so pošteno zavozili. Deželni ta automobil laenkrat bil je brez vseh sil JStavil se je in glej spaka zpremenil se je v raka. iMi gremo naprej, že vemo ko'cf« -» katerem so sklenili, da v protest radi »naklo-nienosti« vlade naprain Slovanom glasujejo proti proračunskemu provizoriju. da tako izrazijo vladi svoje skrajno nezaupanje in ogorčenje. Govorili so pa tudi o nadaljni taktiki, ki naj jo zavzame klub ter nemški radikalci na ta način, če ne vidijo rešene zadeve, sklenilo se je izvoliti pododsek, ki naj določi in formulira politiko in taktiko kluba, ter poroča vsemu klubu pred ponedeljkovo sejo o konečnih svojih sklepih, da ve potem klub uravnati svojo politiko naprarn vladi, ki se je tako spozabila. da pustj svoje člane obiskati tako nevarno prireditev kakor je vsesokolski zlet. Rusinj so se zglasili pri obolelem ministrskem predsedniku grofu Stiirgkliu in energično zahtevali, takojšnjo ugoditev svojih zahtev. ter urgirali izdajo cesarske odredbe glede rusinske univerze. Grof Stiirgkh je odgovoril, da upošteva v poplni meri rusinske zahteve, kakor jih je priznala tudi vlada in krona. A trenotno se ne da veliko storiti, ker je sedaj ravno naučni minister v Pragi, ko se pa povrne. pride vsa stvar nemudoma v tok. Ru-sinslta deputacija je nato poročala ministrski odgovor klubu, kateri ni bil z njim posebno zadovoljen, ker so sc v pjem vidile zavlačevanja od strani vlade. Stavil se je tudi pred-I°g, po katerem naj Rusini, nadaljujejo v vodnogospodarskem odseku najodločnejši boj proti vodnecestni predlogi, a ta predlog, ki bi in šli na rakovo so pot. Sedaj pa tukaj vam sede, kam in kako — nihče ne ve* Bencina ni, in motor stoji in od nikjer pomoči ni. Res slabi časi so za Kranjce, ker take imajo finance. —• Pa rekli so: tudi drugod ‘e vse rakovo šlo pot — potem pa se je pokazalo da se je slabo gospodovalo Kam bo rak i sedaj nameril svoj korak?,/ Naprej? Nazaj? To velik je vprašaj' Ali mislimo, da vsak,! ki zdaj plačuje davke> plačnik bo tudi za popravke -in ta bo vedel že, kako in kaj. bil obvezen za ves klub. je bil odklonjen, pa pa se je povdarialo. da vsak posameznik z* vzam vtem vprašanju svoje stališče. DOPISI. Iz Postojne. Kakor se je pripetilo v Ljutj ljani Sokolu 1. in II. — da se jima je vsle sklepa deželnega šolskega sveta prepovedal raba šolskih telovadnic v telovadne svrhe -tako se je zgodilo tudi Sokolu v Postojni, ki i zbiral svoje tclovadce v krasni telovadnic meščanske šole. Nasprotniki Sokolstva, vse; gamogočni klerikalci, dosegli so. da se j’e tuc Postojnski Sokol vrgel na cesto. Že skoro let« bo minilo — odkar počiva v našem lepo s* razvijajočem mestu vse sokolsko delo. Tak^ pa ne sme iti dalje! Društvo »Sokolski dom* prizadeva si neumorno, da se m.u čimprej po sreči postaviti zavetišče Sokolu. S posamezi nimi denarnimi zbirkami se seveda ta srčn* želja, vsakogar, ki se zaveda važnosti sokoV Ske ideje -• ne bo tako kmalu uresničila Zat< se je letos sklenilo dne 14. julija 1912 priredit na lastnem prostoru nasproti hotela »Jamas; veliko veselico na prostem, katere čisti dohoi dek je namenjen skladu za »Sokolski dom« \ Postojni. Priprave za to veselico so že v- teku; aranžma je v rokah spretnih narodnih dflnt, postojnskih, tako, da nam je uspeh zagotov ljen, .če se našemu vabilu odzovejo tudi drug! da bo mene, polkovnika Gčrarda, doletela čast, izvršiti delo, ki bi pomenilo v življenju vsakega drugega krono slave in ki stoji celo v mojem preslavnem življenju med drugimi na prvem mestu. Bil sem takrat v Massčnovetn štabu, v osebni služltfi je imel še dva druga oficirja, tudi zelo hrabra in razborita. Prvemu je bilo ime Cortex, drugemu Duplessis. Po starosti sta bila pred mano, v slehernem drugem pogledu pa mlajša. Cortex je bil majhen,, črnikast človek, zelo gibčen in živahen — vrl vojak, a ne-poraben zaradi svoje domišljavosti. Kakor se je cenil sam, je bil prvi v vsej armadi. Duplessis ie bil Gaskonjec kakor jaz, fin dečko kakor vsi Gaskc-njci. Dan za dnevom smo se vrstili v službi. Tisto jutro, ki pripovedujem o njem, ie bil na vrsti Cortex. Videl sem ga še pri za-iutreku, pozneje pa niti njega, niti njegovega konja. Ves dan je bil Massčna mračne in čeme-rikave volje kakor po navadi. Mnogo časa je rabjl v to, da je opazoval z daljnogledom angleške vrste in ladijski promet na Taju. O misiji, na katero je bil poslal tovariša, nama ni omenil niti besede; vprašati ga, pa tudi ni bilo najina reč. Zvečer okrog 'dvanajste ure sem stal pred glavnim šatorom; in glej, zdajci stopi maršal na prosto. Pol ure je stal nepremično na istem mestu, roke prekrižane na prsih, in strmel skozi temo proti vzhodu. Tako mirno in napeto je stal tam, da ie bila njegova ogrnjena postava s triogeljnikom na glavi podobna kipu. Po čem se je oziral, nisem mogel slutiti; nazadnje pa je bridko zaklel, zasukal se na peti, vrgel se v svoj stan in zaloputnil vrata za sabo. Drugo jutro je imel drugi adjutant, Duplessis. že nn vse zgodai razgo.vor z maršalom, po katerem ie izginil istotako s konjem vred. Zve- čer sem bedel v predsobi. Massdna je šel mli mo mene, in videl sem skozi okno, da gled< proti vzhodu, prav kakor sinoči. Cele pol ur« je stal tam zunaj, črna senca v temi. Nato se je zopet obrnil, zaloputnil vrata ih odšel žvenke* taje in rožljaje po stopnicah.. Bil j.e že itak hud godrnjač, a kadar mu: le šlo kaj' navskriž; je znat zdivjati kakor cesar sam_ Tisto noč sem ga slišal preklinjati nad seboj in teptati' z nogo ot tla, toda poklical me ni» sam pa tudi nisem Sel k njemu, ker sem ga. poznal predobro,. Drugo jutro pridem jaz na vrsto, kajti bil sem edini adjutant, ki mu je bil šer ostal Nje* gov ljubljenec sem bil; mož je imel vselej racj veselega vojaka. In zdi se mi, ko ie poslal tista jutro pome, so mu stale sofze v črnih očeh. »Gčrard!« izpregovari. »Stopite semkaj!« Prime me za rokav kakor prijatelja, m oifli odvede k odprtemu oknu, ki }e gledalo proti vzhodu. Pod nama je ležal tabor infanterije, za njim kavalerijski z dolgimi vrstami privezanih konj, nato vrste prednjih straž, pred njimi pa ravno, z vinogradi posejano ozemlje. Onostrai* ravnine se je vleklo gričevje, izmed katerega je molel posebno neki vrh. Znožje teh gričevi je ovijal širok pas goščave. Bela cesta je edina vodila v te hribe. »To je Sierra de Merodal,« pravi Massčna* kazoč na hribovje. »Ali vidite kaj na vrhu?« Odgovorim mu, da ne vidim ničesar. »Pa zdaj?« vpraša, nudeč mi svoj daljno« gled. Z daljnogledom sem razločil na vrhu naf-višjega hriba kupček lesa ali kamenja. »Kar vidite tam gori,« mi odgovori Massčna, »je kup lesa, namenjen, da služi za-paljen v znamenje. Napravili smo ga, ko je bila dežela še naša, in zdaj, ko je ne moremo več braniti, leži v našo srečo še vedno tam gnri kraji, predvsem Ljubljana in Trst. Pc.poml-njamo. da je jamska uprava dovoliJa za 14. julija 1912 znižano vstopnino v jamo za vse udeležence sokolske veselice na 1 krono. Jama bo kot o binkoštih slavnostno razsvetljena. Naj tedaj nihče ne zamudi z obiskom naše veselice po svojih močeh prispevati k zgradbi potrebnega »Narodnega doma« v Postojni. Iz Brežic. Preteklo nedeljo se je vršil v Brežicah pevsko-glasbeni koncert s prijaznim sodelovanjem hrvatskega obrtno-delavskega pevskega društva »Sloboda« iz Zagreba in s sodelovanjm vojaške godbe. Čitalnica v Brežicah je priredila to lepo vzajemno hfvatsko-Blovensko slavje, ki nas je zopet tesneje združilo v bratski ljubezni, ki živi med obema narodomš. Koncert se je začel z Vilharjevo: Slovenac i Hrvat. Je pač to pesem, ki jo mi »graničarji« najbolje čutimo. Pevce je vodil prof. Canič, ki je pckazal, da je kos svoji težki nalogi. Dirigentu se je videlo, da živi in pojmi glakbo in zato.so bila pa tudi izvajanja kar najlepša. Pevsko društvo »Sloboda« pa je rav-notako pokazalo, da ima izvrstne moči, ki se ne dobe v vsakem pevskem društvu. Vojaška godba, ki je podala tudi nekaj koncertnih točk ie bila v vsakem oziru tudi točna. Program je bil formalno izčrpan. Dr. Lj. Sticker se je zahvalil »Slobodi« o imenu »Čitalnice« za prijazni odziv in za lepi užitek, ki so nam ga dali vrli bratje Hrvatje s svojimi krasnimi pesmimi. Odzval se je g. Jos. Knežič, predsednik »Slobode«. ki je naglašal bratsko ljubav med narodoma. »Sotla nas loči«, je rekel, »ali kri, ista kri. ki se pretaka po naših žilah je porctk, da ne preneha nikoli lepa ljubezenska vez. ki 'druži tako lepo ta dva naroda.« Nato pa je zapel brežiški čitalnični mešani zbor par lepih pesmi pod spretnim vodstvom preč. g. župnika J. Mešička. Navdušeno občinstvo je dvignilo dirigenta na ramena in ga nosilo po vrtu. frako so ljudje pokazali, dta spoštujejo tudi duhovnika. ki mu je mar narod in njega izobrazba. Iskrena hvala blagi duši. ki daje Bogu, kar je božjega in narodu, kar je narodovega. ‘VeUki vrt Narodnega doma je tal nabito poln in pričela se je neprisiljena zabava. Omizja so konkurirala v pesmih in veselih popevkah. Ha je celo bleda luna pokukala izza oblakov na pisano., veselo množico. Pa kakor vedno, tudi tukaj prehitro potekli veseli tre-notki lmprišlo je slovo. Hrvatje so se poslovili od nas In odšli zopet v svojo lepo domovino. ‘Vsem pa, ki so se udeležili tega lepega slavja, ostane ta dan zopet v veselem spominu kot ^vapriča o hrvatsko-slovenski vzajemnosti. T"""* 'lr ' "1 ' ' ■' ' " > • m- Belokranjski kotiček. Da nadaljujem. Polagoma sva prispela prestopajoča velikanske kose skal. ki so se bogvekdaj otrgale in zdrčale po boku navzdol skoro do konca žrela. Grozotna tihota Objela naju ie s svojimi hladnimi tipalkami in zdelo se mi je. kot da mi lega pri vsakem na-Haljnem koraku tesnoba na srce. »Sedaj sva *a konci žrela«, mi pravi prijatelj, »in 'čas je da se vrneva nazaj, da vidiš, kako globoko sva«; Obrnem se. Daleč, dialeč v višini pred seboj belila se je med svetlobo, ki jo je zmogel ivčasih jasen solnčni žarek, prodrl jo. a se odbil od žrelove stene in se izgubil kot brez moči v veličastnem žrelu. Tam. kjer sva stala. vlada skoraj že popolna teina in morala ■sva prižgati luč. Predno sva se odpravila v glavni vhod. pregledati nama ie bilo v razne svrhe še mnoge srtanske luknje, ki služijo sedaj prijaznim lisicam za varno zavetje. Ena izmed teh lukenj na desni strani glavnega vhoda je posebno zanimiva. Lezla sva po njej dalje z nalvečjimi težkočami, kajti odtrgane skale so jo izpolnile skoro do kra*a in y resnici ogromna skala nama je kmalu zaprla pot. da nisva mogla več prodirati dalje in vrnila sva se. Med potjo sya domnevala, da mora ta luknja, ako bi bila prosta, voditi naravnost doli v glavno jamo »Zjud« in po njej dalje do Kolpe, morda bi se našlo celo kako podzemsko jezero v šuplini Sebetiha. Druga iuknja na levi strani se za vhodom hipoma razširi v prav majhno dvoranico, okrašeno z nebroj malimi, biserno se lesketajočimi kap- flo grmado je treba nocoj zažgati, Gerard; to nam veleva Francija, veleva nam cesar iti zahteva armada. Dva izmed vaših tovarišev sta že odšla s to nalogo, ali nobeden ni prišel do ivrha. Danes ste vi na vrsti; upam, da vam bo Sreča milejša.« Vojaku ne pristoja vprašati po vzrokih, in zato sem hotel že oditi, ko mi položi maršal roko na ramo in me prijazno zadrži. »Hočem vam povedati vse,« je dejal, »da boste vedeli, v kako visok namen tvegate življenje. Petdeset milj južno od nas, na drugi strani Taja, stoji general Clausel s svojimi četami. $\jegov tabor leži blizu gore Sierra d’Ossa. Na »vrhu te gore je enaka grmada, in poleg nje stoji (straža. Dogovor je, da če zagleda ta straža opolnoči naš ogenj, signalizira s svojim v odgovor, nakar se umakne Clausel takoj h glavni armadi. Če ne odrine kmalu, mora zaostati. Že Jtiva dni se trudim, da bi mu dal dogovorjeno (znamenje. Danes ga mora dobiti, drugače bo njegova armada zapuščena in uničena.« Oh, mes amis, kako mi je poskočilo srce, ko sem slišal, kako visoko nalogo mi je odmerila Fortuna! Če jo rešim živ, je bil venec mojih lavorik bogatejši za nov, krasen list. Če pa toajdem smrt, je tudi vredna mojega življenja. Rekel nisem besede, toda zdi se mi, da so se vse 'te žlahtne misli zrcalile na mojem obrazu, kajti Massena me je prijel za roko in jo stisnil. »Tam je grič in tam je grmada,« je dejal. ^Med njima in vami je samo guerflla s svojimi •odmi. Večjega oddelka ne morem odposlati v ? •x^he£’ naftnega Pa bi sovražniki opazili in uničili. Pošljem vas torej samega. Izvršite Stvar, kakor se vam vidi najboljše, a dajte da vidim nocoj kres na gori.« (Dalje.) niki. Vendar pa se vidi. d.a je bila že zlobna roka tu. zakaj mnogo kapnikov je odbitih. Ko sva se tudi tu do kraja razgledala, šla sva k glavni jami. Lahki vhod iz žrela v jamo za-branjuje nekak prag visok približno 2 m, pristavila sva malo lestvico in se povspela na prag. Ta prag je širok nekako 6 m in v lepem loku nad njim se vspenja veličasten obok. od katerega visijo lepi kapniki. Vse izgleda nekako tako kot srčkana dvoranica pod zemljo. Skoro da se nisem mogel ločiti. Toda moj neusmiljen tovariš me je tiral brez pardona naprej. Naposled mt vstavijo njegove besede: »'ako sedaj sva iu; dalje ne moreva iti. temveč ie treba, da te navežem na trv in te spustim v gtobino. Jama je približno globoka kakih 30 m. Svetilko vzameš s seboj in kq boš imel trdna tla pod nogami, onda se i ja sam navežem in splezam v globino. Vrv je dosti močna, ima pripravne zanjke in brez vsake skrbi se mi lahko zaupaš. Torej na delo! Molče sem poslušal te strašne besede. Jaz, kot neturist. naj sc bi pustil navezati na vrv in se spustiti v globino 30 m? Brr... Nikoli še nisem užalil svojega prijatelja s tem. da ne bi izpolnil njegovega nasveta, toda sedaj sem ga moral. Ne. navežem se že ne! in ko je videl moj tovariš, da ne opravi nič s svojim predlogom^ ga je blagohotno umaknil in stavil drugega. Ce že ne maram iti v jamo. naj vsaj pogledam kaka je. on da me bode držal. Ubogal sem ga. Stopila sva na skrajni rob, spustila po vrvi svetilko, ki je krasno razsvetljevala vas prostor. Po obliki bo najbolj podoben povernjenemti liju. v katerega je treba gledati končuje se v veličastno kupolo, ki jo rasi brez števila lepih kapnikov. Svetilka je dospela do dna in krasen je pogled v globino. £TVda bl,.sedcl »a robu šenklavške kupole gledal doli v prostrano cerkev, se zdi člo-v jH'0 K^ecla raz rob na dno jame. Kaj more biti vse notri? Kam pelje? Kolika je? Vsa ta vprašanja som stavil tovarišu; vendar ni- rtntt fej ,odgoYora zakaj ni on 11 i bil še na • je* da 80 ravno danes namenil m v Zjud. vendar da sam ne more. meni pa da ni presodil zajčjega srca. Malo grdo sem cei pogledal, a požrl debelo, kajti čutil sem raziskana% r &i ^ocla da ta J’ama še ni raziskana. I« bi lahko poseglo vmes društvo nta na Kranjskem in prisko-do domačinom, k, se za stvar bojda prav živo zanimajo, na pomoč, da bi bila končno ta ko-losdlHa jama raziskana. Bogve, kcGka je in posebnost Vn*d0bil Vrh’ Če bi biIa 'o kaka c P°.burnem raziskaVanju sva se Sl lin i1*61.11 vsa utrujena ,la Vrh. Kra-IJS, ° • naju je, »ozdravilo ob vstopu iz zakai ’ pS* ,Sen\/Si e IK)Sebej oddahnil, že vem Hot?f , H najU je peUala mimo šole. Hotel sem stopiti v njo. toda spomnil sem se Snia n”mn1m0rai ®reč4?i z učiteUem, taka srečama Pa im vedno prineso silno slabo voljo, te7 L L "rantno sta"je ie tako- kot nikogar; « k' Sa,T1 l!bog< bi J«* rad pomagal, Zat° stanem VedlHO do sramnhfl ar®6'1 CC 1TU‘rem "a to kranjsko f nnsliti a ne ,0 odpraviti. Tudi mi je lektl to vans, da učitelja ni doma in kaj ho- Somn,-i0le r' V ko ni gospodarja. Stf sem Okni. lf -i 1V)eg()B žena naina ie pripravila v kiH0: polSie ««so. kuhano v ^ a3 17'bornega, vam rciW. .navsezadnje sem se prijatelju za njegov trud lepo zahvalil in jo zadovoljen mahnil domov v svoj skriti kotiček. — Danes pa. ko td pisem, po/iv!]jam vse one, ki se zanimajo za poazemska čuda. da si enkrat ogledajo Zjud Sik -! Slon! S° iZI>la£a! °OSPOd DNEVNI PREGLED. Cenjenim naročnikom. Včeraj smo priložili vsem onim naročnikom, ki jim je potekla ali jim potecen te dni naročnina, poštne položnice ter jih prosimo, da se teh čimprej poslužijo in nakažejo naročnino. V klerikalni stranki poka: Najpreje Eržen, potem Mandelj, nadalje pl. Šuklje, baje pride potem Pavšler in morebiti celo dr. Pegan. Pri klerikalcih je vse mogoče. Razdrapanost svoje stranke so nam pokazali v zadnjem času v nagoti. Dosedaj so umetno krpali slogo v stranki, a mera je bila hitro prenapeta. Sedaj prihajajo klerikalni veljaki sami pred javnost in se izpovedujejo. Na deželi pravega zaupanja itak nikdar imeli niso in so si ga umetno le narejali s tein. da so poslanci drug drugemu izrekali zaupanje na shodih. Toda tudi takih umetnih slepil je enkrat konec. Klerikalna stranka že pada in razpor v vodstvu so le prvi znaki tega razporai. Temelj klerikalizma in stranke je trhel in gnil. zato kadar poči. pade vse. Reveži bodo le potem kmetje in ljudstvo, ki bode moralo potem klerikalno lahkomiselnost plačevati. Ljudski glas pri Ijnhljanskem škofu. Dasi je bil cerkven pogreb Panika Antona Aškerca, vendar klerikalci rujejo zoper vse. ki so se udeležili tega pogreba. Ljubljanski škof je celo suspendiral kapelana Zgago, ki se je udeležil tega — cerkvenega pogreba. Neki učitelj je prišel vsled tega v disciplinarno preiskavo in dr. Lampe je ovadil pri dež. šol. svetu zaradi pogreba prof. Juga in dijake. Popolnoma tiho, za vsem tem, pa ruje klerikalna zalega po trnovski fari zoper župnika Vrhovnika. Delajo tajne ovadbe zoper župnika na škofa in se izdajajo kot »ljudski glasovi.« Ta tolovajska banda hoče izvrševati svoje podlo dejanje v imenu trnovskega ljudstva, a nima v to nikake pravice. Mi opozarjamo trnovsko ljudstvo, kaj se godi za njegovim hrbtom in kako hočejo znani hujskači zlorabiti to ime. češ. da «ljud-ski glas« zahteva tako. To je grda zloraba poštenega imena trnovskih faranov in bode potreba s hujskači obračunati. Osemnajst — in še tl bodo ubežalL Škandalozne so šolske razmere danes na Kranjskem. Kriva pa ie temu večina, ki ii.ia ‘deželo v rokah. Na velikem pomanjkanju trpi naša dežela glede učiteljstva in lahko trdimo, da je Kranjska v celj Avstriji najslabša dežela glede plačevanja dež. uranikov — učiteljstva. Posledica temu je. da se nihče več ne posveti “čilskemu stanu in da še ti. ki študirajo na učiteljišču, gredo potem v kako drugo službo. leta bode prišlo iz ljubljanskega uči-teijisca k večjemu kakih petnajst izprašanih ? i roočlJ; 0d teh Petnajst jih ostane kvečjemu kakih sedem kot učiteljev na Kranj- b?Dd 'C"riCani smo- da se letos niti t triujst vecjie vpise v prvi letnik v učiteljice ker so ze starši toliko previdni da bodo svojemu smu odsvetovali se iti učit - za strt Posledice Lampetove strahovlade nad učiteljstvom postajajo za kranjsko šolstvo dan za dnem občutneje. Vsak učitelj, če le more, si isce kruha v sosednih kronovinah, kjer se mu reze boljši kruh. Nekateri pa izstopajo iz uči-teIjstya ter iščejo druge službe. Letos bo ma-tunlaJo 27 kandidatov. Izmed teh ne bodo vsi ostah pri učiteljstvu, zopet drugi bodo pa šli na hiln s ° \Ila P.rimorsko. V prvem letniku je •. Ji Pjr7ed par Jeti P° 50 gojencev; letos jih Sarin «r n t 1 pnde v drugi ,etnik komaj 10 ali 11. Kam pridemo?! Napredni učiteljski zastopniki*so bili izvoljeni v c. kr. okrajne šolske svete v krškem, Sarajevski učiteljiščniki pridejo v pondeljek-(jutri) ob 11.45 v Ljubljano. Prenočišča jim je preskrbel mestni magistrat v telovadnici I. mestne šole, na hrani pa bodo pri Novem svetu. Učiteljiščiiike vodi prhfesor Dvornlkovlkovič! Ljubljansko učiteljstvo in prijatelje Hrvate vabimo tem potom jutri zvečer na prijazni vrt pri Novem svetu. Slovenska zmaga v Pragi. Na Nar. domu so včeraj povodom slovenske zmage v Pragi razobesili slovensko trobojnico. Pri hotelu »Slonu« je slika zmagovalca Vidmarja okrašena z lavorjevim vencem. Pod sliko je napis: Slovenski zmagovalec v Pragi, Stane Vidmar. Nogometna tekma. Včerajšnja nogometna tekma se je končala z izidom 6 : 1 v korist Ce-lovčanom. Danes ob 4. uri popoldne revanche-tekma. Klerikalni profesor pred sodiščem. V četrtek se ie pred novomeškim okrajnim sodiščem vršila kazenska razprava, drugi akt nam že znane klciikalno - profesorske koritarije: Sever in Stopar. To pot je tožil črkostavec Blaž profesorja Stoparja. Obtožba navaja, da je profesor Stopar v oni noči, oziroma zgodaj zjutraj v torek po binkoštih Blažu očital, da je pijanec, da bodo novomeški klerikalni profesorji poskrbeli, da Blaž še pet let ne bo dobil službe, da ga je katoliški profesor ozmerjal »ti prekleta duša hudičeva« in da mu ie grozil z okovanim dežnikom. Obtoženega Stoparja zagovarja zopet dr. Malnerič (pisarna dr. 2i-tek.) Stopar osebno navzoč se zagovarja, da Blažu ni drugega rekel, kakor da Blaž pet let ne bo dobil službe, to pa da je sato rekel, ker je Blaž z namigavanjem grozil, da bo že on preskvhel. da pride na dan kdo je avtor znanega članka »Poci svobodnim solnčem« v Dol. Novicah. —• Visokošolec Možina Tcot prrea **»-slišan izpove, da je Stopar Blažu res očital pijanost. To da ič lahke slišal tudi visokošolec Turk. ki je šel zadej za družbo. — V svrho zaslišanja te priče se razprava preloži do 4. po-poldne. — Za spričo tepovedbe priče visoko-šoica Možine je bilo jasno, da mora biti Stopar obsojen. Blažev zastopnik dr. Lotrič pa je tudi predlagal, naj se Blaža zasliši tudi kot pričo o ostalih žalitvah, ki jih priče niso slišale. K popoldanski razpravi je prišel Stopar z oči-vidno težkim srcem. In zgodilo se je: ta katoliški mož. katerega je sodnik takrat, ko sta on in Sever tolažila Blaža, opozoril, naj se raje poravna, je takrat poravnavo odklonil; vedel je. da mora biti Blaž obsojen. Zdaj pa ko je bil Stopar obtožen in je tudi dobro vedel, da tudi njega zadene obsodba, zdaj pa poglejte, je bil isti Stopar že začetkom nadaljevanja razprave pripravljen ria poravnavo. Njegov zagovornik dr. Malnerič je predlagal, naj se ta stvar poravna in sicer poravna zato. ker je obtoženi Stopar c. kr. državni uradnik. Tožitelj Blaž bi bil zdaj vrnil lahko jednako z jednakim; zavrnil bi bil poravnavo kot jo je Stopar proti njemu. Pa da član delavstva in politične stranke, ki ne vganja kramarije s krščansko vero, pokaže, da je v srču priprostega delavstva več usmiljenja. več obzirnosti do bližnjega, se je Blaž izjavil, da je za poravnavo pripravljen. Njegov zastopnik dr. Lotrič je stavil pogoj, da profesor Stopar plača 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Stopar je postal rudeč. to je zanj kot klerikalca huda kazen. Vendar ker mož ni videl drugega izhoda, ni ugovarjal proti temu pogoju. S tem pa tožitelj Blaž ni bil zadovoljen. On je zahteval, da Stopar plača 10 K za soc. demokratično podružnico »Vzajemnosti«. To pa je bilo za Stoparja preveč. Izgovarjal se je. da se ga hoče v to prisiliti. Sodnik ga* je poučil, da tu ni govora o kakem siljenju, ker poravnava mora biti prostovoljna. Njegov zastopnik dr. Malnerič ga je skušal rešiti iz zadrege s tem. da Stopar pošlje 10 K na pisarno dr. Slanca. tam pa naj razpolagajo z zneskom kakor hočejo. Blaž je to odklonil, češ. Stopar mora sam in prostovoljno podariti znesek »Vzajemonsti«, drugače poravnave ne sprejme, Po očividno težki notranji borbi je Stopar, konečno privolil y to. Tako bo klerikalni ipro-fesor plačal 10 K za soc. demokratično društvo. Plačati pa ima tudi sodne stroške v -znesku 25 kron. Nadalje, je izjavil, da umakne na 6. julija določeno nadaljno tožbo, ker ,je 'Blaž njemu in Severju Še pri zadnji obravnavi očital, da sta koritarja. Blaž je izjavil, da na to niti jae reflektuje; če Stopar in Sever hočeta, naj ga le tožita. Stopar pa ie izjavil, da bo to- žbo raje umaknil, samo da Ima mir pred sodnijo. Tako je bila klerikalna koritadja dvakrat občutno kaznovana. Tretjič prfde šele na, vrsto. Slovenski arhitekt v Clevelandu? Clevelandski delavski list »Clevelandska Amerika*! poroča v št. 46 z dne 14. t. in., da je zgradil »znani slovenski konstruktor Steve Savich vi Clevelandu velikansko in prekrasno rusko! pravoslavno cerkev v zapadni strani mesta] ter da velja ta veličanstna cerkev, čisto v ru-' skem slogu zgrajena. 104.900 funtov šterlin-gov. Isti »slovenski-; konstruktor je projektiral tudi novo grško - katoliško cerkev Malortisov, . ki se že vkratkem zgradi za 57.000 funtov šter-I lingov. Končno poroča list. da si zgrade clevelandski Slovenci ogromno, povsem moderno' šolo z velikanskimi okni ter v treh frontah s tremi nadstropji. Denar so nabrali izključno iz slovenskih rok. Imenovani časopis prinašal obenem prav izborne slike teh treh velikanskih stavb, ki naravnost imponirajo. Čudno se nami pa zdi. da bi bil arhitekt Slovenec ali kakor piše »Cleveland. Amerika« — »znani slovenski kontraktor Steve Savich.« Savič je srbsko-hrvatsko ime. Ali je pa ta Savič morda le kakf stavbni podjetnik in graditeljski mecen? Izraz j »kontraktor« je v evropskem stavbnem jezikif nerazumljiv. Vsekakor bi bilo zanimivo izve-i deti. ali imamo res v Clevelandu imenitnega.' slovenskega graditelja slovanskih cerkev inT šol. ; Profesorska imenovanja na srednjih šolah. Naučni minister je odredil sledeča imenovanja in premeščenja na srednjih šolah: Prof. Ivan Grafenauer je definitivno nastavljen na I. drž. trim ti. v Ljubljani, profesor Josip J e n k o pride iz. Sereta na državno gimnazijo v Trstu, prof. Julij Nardin iz Idrije na I. drž. gimn. v Ljubljani, prof. Ivan S i e—! gel iz Pulja na realko v Trstu, prof. dr. Evgj Simzig iz Kopra na goriško gimnazijo. Alof-zij Fe 81 er iz Dunaja na realko v Ljubljani*! Otmar Fistra ve c iz mariborske realke na! tamkajšnjo gimnazijo, prof. Ivan Kavšek iz; I. drž. gimnazije na II. drž. gimnazijo v Ljub-* Ijani. dr. Jakob Kelemina je imenovan pra-; viin učiteljem na novomeški gimnaziji, prof j Ivan Te j k a 1 pravim učiteljem na idrijski* realki. \ Surova Ijubavna drama. Narednik 24. pešpolka Semetz je odšel pretečeni teden s svojo ljubico iz Dunaja v Altenmarkt. Kljub strašnemu deževju sta zaljubljenca neprestano tavala' ponoči naokolo. Na potu proti Maria - T'r •’ je narednik na svojo ljubico nenadom več strelov. Deklica se je težkoranje; dila na tla. Narednik se je hotel na to njem drevesu obesiti s svojimi naran Ko je njegova ljubica to zapazila, je tokoncu. mu iztrgala sabljo in preseki ramnice. nakar je narednik padel z dt\ To ga je tako vjezilo. da ie zgrabil za sa. začel tolči po deklici, dokler se ni zgrudila; nezavestna na tla in se nato zopet obesil. Ko^l je ona prišla zopet k zavesti, je bil ljubimec že1 mrtev. \ Potres. V beneških dolomitih so občutili precej močne potresne sunke. Posebno hud je' bil v dolini Zoldo. $ Dve sestri utonili. Sestri Pejič sta pri ko-j panju utonili v gorskem potoku Gradiška pri' Sarajevu. 1 Strela io je ubila. V Gradiški pri Sarajevifc ie udarila strela v hišo brata Belaben in ubila; neko gospo. j Redek otroški umor. V vasi Foka v Bosni> sta zakonska 1 lajdarovič umorila svoje novo-' rojeno dete takoj po porodu: redek dogodeki pri oženjenih mohamedanih. Usodepolna igra s samokresom. 141etnž gimnazijec Andrej Kulizaki iz Kološvara ja našel te dni na cesti nabasan samokres. Iz strahu pred starišj ga je dal spraviti svojemu sošolcu Juriju Zagoniju* Včeraj se je Kulizaki? hoteli grati s samokresom a Zagoni mu ga nii hotel izročiti. Radi tega sta se oba stepla. Tekom pretepa se je samokres sprožil. Kroglja je zadela Žugonijav sence in ga nevarno ranila. Ko je mati videla ranjenega sina. je postala nenadoma blazna. Le z največjim trudom so= jo ukrotili in oilpeljali v blaznico. i Oves ju je zasul. Na posestvu Jalovo na Ruskem so spravljali oves iz enega skednja vi drugega. Posestnik Kallmeyer je odšel s svojim hlapcem v nritličje. Kar se oves iz podstrešja vsuje in zasuje oba. Na lice mesta do- šli kmetje so našli oba že mrtva. Velika železniška nesreča. V Weimaru je. brzovlak zavozil v četo železniških delavcev,' ki so delali na progi. 22 jih je obležalo «t mestu mrtvih, več jih Je bf!o tetko. oziroma lahko ranjenih. Podmorski predor v Benetkah. Neksc francoska družba namerava napraviti 'u. v Lido podmorski trmel. Delo je izročila neki angleški tvrdki v Birminghamu. Devet oseb ubila strela. Po vsej zgornji Italiji divja strašno neurje. Dosedaj je strela ubila že devet ljudi, med temi štiri v Raveni. Samostanske orgije. Policija v mestu Reu-, nes na Francoskem je prišla na sled. da so sel. v tamkajšnjem uršulinskem somostanu odigra^ vale vsako noč strašne orgije. Več oseb je žel; aretiranih. Literarno darilo za francosko dramatiko, ki se izvrši vsako tretje leto. je prejel Pff'^ Maeterlinek za svoj£ga »Modrega ptiča«- £f jj-« ' terlinek je sedaj že trikrat zapored preje* tOi .darilo. , .. Roparji so udrli v vas Smehnk Pfi Varšavi. umorili neko kmetico, ro^ ll*j sorodnike, oropali njeno hišo m lato pobeg-*, ni *' Sodnika ie napadel. IV Varšavi je razboK nik Kociol med obravnavo Nenadoma slekel^ svoj škorenj, ga vrgel sodniku v obraz m gai nevarno ranil. t Kinematograf. »Ideal«. Se danes 1 'tri Snu predvaja učinkoviti fcpored. Sliki »Gn.>. ;k« Sin'in artist'*«®* i>adaljev;mie 4 hudičev^kaAori tudi aiiJrina vescioic-konk sta^ ttosegji popolen uspeh. Vredno je. da si ta spored vsakdo ogleda. V torek nastopi g. Modic pevec in igralec iz Feibur^a v komičnih vlogah. Gospod Modic je rodom Ljubljančan. DRUŠTVA. 'Aškerčev večer. Nar. soc Izob. 'društvo Bratstvo priredi v soboto dne 13. julija. Aškerčev večer v spomin umrlemu pesniku. Na vspo-redu so pevske točke, deklamacije in živa slika. K večeru se povabijo vsa narodna drštva dz Ljubljane in okolice. Obširnejše o večeru prihodnjič. Velika sokolska slavnost na Opčinah pri iTrstu. Minulo nedeljo se je vršila na prijaznih i lOpčinah pri Trstu velika sokolska slavnost v J pravem pomenu te besede. Trst je res na do- ■ stojen in slovesen način proslavil jubilej svo- J jega ljubljenca: tridesetletnico »Tržaškega Sokola. Na Opčine — ki so bile ta dan vse odete v narodnih trobojnicah — je prihitelo iz (Trsta. Krasa in ostale Goriške toliko ljudstva, Uda je bilo vrvenje tako. kakoršnjega se ne vidi tako kmalu. Na čelu sprevoda, ki se je pomikal ob pol štirih popoldne od Obeliska skoz Opčine na slavnostni prostor, je jezdila sokolska kavalkada, za njo je korakalo predsedstvo Slov. Sok. Zveze z bratom dr. Oraž-mom na čelu ter odncslanstva Goriške (zelo številno). Gorenjske in Celjske sokolske župe. fTem je sledila godba Narod. del. organizacije, • za katero so korakali Sokoli »Tržaške sokolske župe« s predsedstvom na čelu. — Ob vsej precej dolgej poti je stala ob strani ogromna množica ljudtva. ki je sledila Sokolom. Na slavnostnem prostoru je najpoprej pozdravil Sokoli in došle množice deželni poslanec in nadučitelj na Opčinah g. Štefan Ferluga. Za njim so govorili: župni starosta brat dr. Wil-fan. starosta tržaškega Sokola brat dr. Ry-baf in starosta Slov. Sok. Zveze brat dr. Ora-ženi. Vsem govornikom je zbrano Sokolstvo in tisočera množica prirejala burne ovacije. Na to je pričela javna telovadba naraščaja in Članstva pod vodstvom župnega načelnika br. Mirkoia Ambrožiča, katerej je množica z velikim zanimanjem sledila in izvajevalce burno pozdravljala. Po javili telovadbi se je pričela zares prisrčna prosta zabava, kakoršna je pač mogoča le mej živahnimi tržakimi Slovenci. Cez prostran veselični prostor se je razgrnila Ogromna masa ljudstva, katero se ie cenilo do '15.000. Razna pevska društva so' prepevala, godba je svirala poskočnice, ob paviljonih., na plesišču in zeleni trati je zavladalo pravo tržaško življenje in vrvenje. Obenem so se pa napolnili do zadnjega kotička tudi vsi javni lokali na Opčinah. Povsod si čul petič in ve-Selo rajanje. Ali pri vsej .tej ogromni masi se ni pripetila niti najmanja neprilika. kar so navzoči tujci: Nemci in Italijani, katerih je bilo na veseličnem prostoru in na Opčinah večje Število — glasno odobravali. Altroche — »barbari«! — Ta dan je svojcem in tujcem jasno dokazal kako Sokolstvo na tržaškem .»zf»mliu ponosno in samozavestno koraka po začetani poti. katera vodi narod naš ob sinji ‘Auriji do samoosvojitve in boljših dni. Na Leta 1851. Iz Celja se u »Novice« tole piše. Novice teain donašajo iz mnogih krajev vesela oznanila. kako nadepolna šolska mladina v slovenskem jeziku lepo napreduje. Le iz slovenskega Štajerskega, osofiito iz Celja, novega središča, nam Se ni nihče kaj razglasil, kako se je letošnje leto izteklo. Ali se morebiti v Celju sramujejo o pouku slovenskega jezika poročati? V glavni celjski šoli z dekliško vred je bilo 760 učencev in učenk. 141 v ponavljalni rokodelski šoli 191 v nedeljski slovenski šoli in 3. reci trije — v učiteljski pripravnici. V vseh šolah se uči tudi slovensko — čeravno le nekatere ure v tednu. V Mariboru. Ptuju. Radgoni. Slovenjem Gradcu in morebiti tudi v Ljubljani —- je mnogo slabše. * Iz Ljubljane piše češki »Vidensky deraiik«: Že večkrat sg;n slišal, da je Ljubljana ndrnško mesto. Mislil sem. toda bode morebiti tako. kakor je Praga nemško mesto. Toda Ljubi} |e slovanska mesto. (Pripoveduje se dogo da je nekdo prišel po noči v Ljubljano in m mogel dobiti niti prenočišča, ker ga ni nihče »nemško zastooil«. Drugi dan ie oni gospod poslušal z okna. kako so Ljubljančanke lepo slovensko govorile, da so se jim rdeča lica 'tresla. Ako uradništvo in tako imenovano »In-itelligenz« izuzemeš. je Ljubljana mesto skoz in skoz slovensko«. _...... _ ...... k Tako leta 1§5£ & t . »Alj bedim, ali sanjam — alj bi se smejal ali jokal od veselja? Kai s&ji fin seeca. uevj ^ vensko znati. V Sred. Trušnjah pri Velikovcu- ' je dal gosp. Nagelc njivo za novo šolo in vrt. Sola je slovenska. Slovenci naj posnemajo ta zgled »slovenskih bratov«. Umrl je koroški knezoškof F. A. Gindl, ki je bil »iskren prijatelj Slavjanov; naj tudi sladko in mirno počiva u slavjanskej zemlji, na mertvišču v St. Rupertu pri Celovcu«. (Pod njim so se celovški bogoslovci učili Češko — Gindl ie bil.moravski Ceh — »duhovšpica je bila semenišče vlastencov in domorodeov.« — Bil je rojen Ilirec in je mnogo storil za slovensko stvar.) Kje so ti časi? * * J j*) Ravno oznanijo časopisi, da je gosp. minister uka ukaz izdal, po kterem je češki jezik na vsih gimnazijah po Češkem in Moravskem za vse učence zapovedan predmet. — Ali ni tako potrebno, da vsi uradniki po nažej Sloveniji slovensko znajo? Kdor pa hoče znati, naj se v šolah uči. * V Borovljah je bil koncem šolskega leta izpit. Okr. sodnik Steinberg je rekel, da se morejo otroci le v maternem jeziku prav učiti in razvith —- Rodoljubi slovenske čitalnice v Borovljah so zbrali mnogo denarja in so nakupili slovenskih knjig, ki so se kot darila med otroke razdajale. V cerkvi v Borovljah je bilo vse slovensko. Tudi škof je slovenske knjige med otroke delil. — Kako pa ie danes? k Iz Spod. Štajerske prihaja poziv, za izdajanje slovenskih knjig. Uradniki v Brežicah so uradovali samo slovensko — ljudje pa so se pritožili, da se jim piše — hrvatsko. — Šolski izpiti kažejo, da slovenske šole lepe uspehe dosegajo. Ko je bil škoi v Cačah v Ziljski dolini, je vihrala z zvonika slovanska trobojnica. * V Trstu se na gimnaziji uči 4 ure na teden slovensko. Slovensko društvo ima vsak četrtek seje. Koseski ie predsednik. V čitalnici je 30 častnikov v vseh jezikih. »Posebno pa naše veselice po Trstu slove.« * V Istri je čim dalje boljše. Na gimnaziji v Pazinu se uči slovenščina 2 uri na teden. Baronu Grimšicu je zelo ugajalo, ko so dijaki slovensko deklamirali. V Celovcu na gimnaziji je 250 učencev, tretjina Slovencev. Višji gimnazijci izdajajo svoj list »Slavija«. nižjegimnazijci: »Deničico«. Knjižnica ima 249 knjig v vseh slov. jezikih. Tako imenovane nemške šole po slovenskih mestih so bile dozdaj. kar se slovenščine tiče. najboli zapuščene — celo v središču Slovenije. v Ljubliani se ni nič zgodilo. Slavni gospod nadzornik ljudskih šol na Kranjskem, dr. Fr. Močnik, je učenikom ojstro zaukazal« da morajo tudi slovensko v šolah učiti. * — V Sv. Mohoru v Ziljski dolini se je se-šlo 18 duhovnikov in 14 drugih gospodov, večji del uradnikov. Spočetka se je pri govorih slišalo: Vivat, hoch, živio — potem pa se je »ži-vio« bolj in boli glasno slišal. Vsa veselica se je v slovensko Spremenila. Peli in govorili so vsi po slovensko. Celo hrvatske in češke pesmi so peli. * Iz Celja. Dne 5. decembra je »znani slovenski rodoljub g. Jeretin, mestjan. posestnik bukvarne na ceijskem Jgrališču prikazal poleg dveh nemških tudi eno slovensko Igro. Dobiček }e bil namenjen Slovencem na ptujskem polju, ki bliji poškodovani vsled povodnji, Igralo se le *Oobro jutro«, (prevod iz češke-, ga.) Igra je lepa vspela, Pelo se je torej; Kje dom -Je mo)? jn Zvonikarjeva.., i Dunaju je vprašal vlado ali P* /anskih jezikoslovcev v Zagrebu. Dne . nov. je bila v Gradcu zopet slovenska »Beseda«. Narodno slovansko življenje v Gradcu je zelo razvito. # Pravosodno ministerstvo je razpisalo dne 14. nov. 1851. notarska mesta v Celovcu v Borovljah. Priberze. Kapli z izrecnim pri-s<””'kr«n da dobi mesto le oni. ki zna tudi slovensko. . ' ’ * S tem se konča letnik 1851. Slov. Bčele, ki nam jasno kaže. kako je bilo pri nas pred dvema generacijama — pred 60 leti. Ako smo v središču mnogo napredovali, smo na periferiji mnogo izgubili. In poleg tega smo izgubili ono idealno navdušenje, ki je polnilo narodna srca v dobi našega začetka. Pogled v preteklost nam kaže lahko marsikaj za bodočnost. Kje bomo leta 1951? Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ODKRITJE LEGOVEGA SPOMENIKA’. Praga. 29. iunija. Danes ob 9. uri dopoldne se je vršilo odkritje Legovega spomenika. Pri odkritju spomenika so govorili gg.: Radej. dr. Triller, dež. posl. Gangl in prof. dr Ilešič. Navzočih je bilo nad 500 slovenskih Sokolov. Odkritja se ie udeležilo tudi praško dijaštvo. JAVNA TELOVADBA. Praga. 29. junija. Danes popoldne se je vršila javna telovadba slovanskega Sokolstva. Pri prostih vajah je nastopilo 12.860 Sokolov in 6000 Sokolic. Gledalcev ie bilo nad 150.000. Uspeh najznamenitejši. DELEGACIJSKO ZASEDANJE. Dunaj, 29. junija. Po vladnem programu se sestanejo delegacije letos v jeseni in sicer po sedanjih določbah 23. septembra, delegacijsko zasedanje bo imelo v prvi vrsti odpomoči na-daljnemu eksperimentiranju s proračunskimi provizoriji, ter se izreče za celoleten proračun. Glavno oviro tvorijo glede rednega dela le delegati ogrske opozicije, ki bodo nastopili z vso silo da pred delegacijo spravijo na dnevni red razmere in nasilja v ogrskem državnem zboru. Zato pa polagajo merodajni krogi vso važnost na dejstvo, da se doseže na Ogrskem sporazum med vlado in večino, kateri sporazum bi potem zagotovil redno zasedanje delegacije in omogočil tudi nadaljne delo v ogrskem državnem zboru. BOSANSKA KRIZA. Sarajevo, 29. junija. Posredovalno akcijo skupnega finančnega ministra Bilinskega je smatrati kot končano in popolnoma ponesrečeno. Glavna napaka Bilinskega je bila, da je pokazal takoj v začetku pogajanj, svojo popolno odvisnost od Dunaja in Budimpešte. Pod sedanjimi razmerami ni mogoče rešiti bosanske krize toliko časa, dokler se ne odpravijo določbe zakona iz leta 1880, ki zagotavlja dunajski in budimpeštanski vladi pravico neznosnih upli-vov na opravo sedaj anektiranih dežela. Iste napake, ki jih je zagrešil Burian in ki so ga tudi pokopale, je sedaj zagrešil Bilinski; sedaj začasno ni drgega izhoda nego razpust sabora in razpis novih volitev. Vprašanje pa je, ako bi se temeljem teh odredb položaj v splošnem kaj izpremenil. DEMONSTRACIJE POLJSKEGA D'IJAŠTVA. Krakov, 29, juniia, Tekom teh dni dospe semkaj nadvojvoda Karl Franc Josip s svojo soprogo^ k slavnostnem sprejemu so bila povabljena tudi razna poljska akadeimčna dri: , štva. Vsled popustljive politike krone fn vlad? napram rusinskim zahtevam je pa večina poljskih akademičnih društev odklonila vsako sodelovanje pri vsprejemnih slavnostih. Včeraj se je vršilo skupno posvetovanje poljskega dija-štva krakovske univerze, na katerem se je vzel naznanje ta sklep, ter se sklenilo, da se poljsko akadmično dijaštvo sprejema sploh ne udeleži. JUGOSLOVANSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA. Belgrad, 29. junija. Danes je posetil jugoslovansko umetniško razstavo desettisoči obiskovalec. Cisti dohodek znaša že nad sedemtisoč dinarjev. Za kraljevski dvor so nakupljena sledeča dela: Mrkovička: Nevarni trenotki, Aue;-: Caganka, P~*a Vukanovič: Cigani in dve ra-dirunge Ton.'-slava Križmana. VKLOFTANI ZBORNI KOMANDANT. Budimpešta. 29. junija. Novoimenovani komandant kašavskega zbora feldmaršallajtnant Borojevič je inšpiciral včeraj garnizije v Mun-kaču. Po končani vaji je govoril z vsemi oficirji garnizije, podal jim roko, le^proti oberst-Iajtnantu Hirthlu se je samo obrnil in mu rekel, da mu ni treba priti na slavnosti obed. Oberst-lajtnant se je molče obrnil. Ko so sedeli vsi oficirji pri obedu je natakar javil Borojeviču, da želi govoriti z njim neka dama. Borojevič je šel na hodnik, kjer je stala mlada gospodična in mu zasolila pošteno zaušnico. Izkazalo se je, da je dama, ki je Borojeviča oklufotala hči ober-stlajnanta Hirthla, kot vzrok se navaja, da je je general Borojevič zameril Hirthlu,, ker se ta drugič vženil z drugo kuharico.. .Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Hiša z vrtom v Novem Vodmatu štev. 81 se takoj proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna«. 445—2 Dva vajenca za mizarsko obrt se takoj sprejme pri Ivanu Brecelniku v Domžalah. Hiša s trgovine in gospodarskim poslopjem na dobrem kraju poleg Ljubljane, se odda v najem, eventualno se tudi proda. Ponudbe pod »Ugodno* na .Prvo anon-čdot pisarno" v Ljubljani. 442 Uživajte * A človek ne živi le od jedi in pijače, temveč potrebuje tudi duSevne hrane; naročite si torej »Slovenski Ilustrovani Tednik*, ki je jako zanimiv, zabaven in poučen časopis s slikami, a stane le 3 K za četrtleta. l1 556 "— Tudi se je pridušil. cfla naju obesijo'? ako se (e približava Hiši Saint-Pol! — P( vejte mi. kako so se godile stvari!, ie rezko vprašal voivoda. Tosant je vrgel z glave kapuco in prikazala se je njegova glava, v obrazu vsa izsušena in rumena od obilnega postenja, ali sicer* fina in izrazita: dolga bela brada je padala globoko doli na prsi; gledal je kakor zamaknjenec. Prekrižal se je in. počasi izpregovorilj! •— In liomine patris, et filii et... f — Gromska strela! se je razljutil vojvo-. da. Spravite svoje očenaše in brbljarije za boljšo priložnost. Odgovorita^ kar sem vaju vprašal in storita to na kratko... Kralj mora biti rešen, kajti veliko kraljestvo ga potrebuje! — Komu pripovedujete to, visokost! je vzdihnil Tosant. Naš ubogi samostan je bit trikrat oplenjen od angleških paganov. kar bi ise gotovo ne zgodilo, če bi bil dobri sire v) stanu pregnati jih. — Ko je prišel k nam vaš Odposlanec in hotel v pomoč našo znanje v zaklinjevanju. sva se odločila jaz in brat Lan-celot. prevzeta svetega navdušenja pomagati ubogemu kralju, da pojdeva k njemu. Iz mnogo kterih ljudi sva že izgnala besnega demona .iti veliko žensk sva že ozdravila telesne pohlepnosti; Vzela sva torej seboj rešilno pijačo, ■ki naj bi jo kralj zaužil. pustila sva mezge ,za naju vsedlane in napotila sva se peš. Tri dni sva hodila in prispela1 v Parjz, pred veliko trdnjavo Hišo Saint-Poh kjer so naju, reči vzprejeli z vso čas.tjt* in uvaževa-. — 553 — • TVjmo. pokličimo stražo, da nas spustu — In da te potegnejo na vešala! & — Zeblo bi nas med nebom in zemljo, f -r- Vseeno; na gorko pridemo vendar zal par hipov. Zopet so .obmolknili. Bruscaille je dajal pogum vsem trem: — Kdo ve. je šepetal, morebiti kdo ve?i Da. morebiti!... Poslušajta me! Gremo vi palačo. Pojdemo k vojvodu. Pa ne recita besedice. niti ne zajavkajta. Jaz opravim za vse tri. pustita me govoriti. In potem... morebiti 1 Nenadoma pa je pristavil: — Obešeni ali rešeni, idimo! Mostič je bil sicer spuščen ali vrata so Čila trdno zaprta. Brancaillon ie začel razbijati. da bi koga priklical. Ali med tem sta se prikazali dve novi osebi ria mostiču. Bila sta dva meniha. JRriliaiaja sta urnih korakov, cela pokrito S snegom, kakor dva božiča. Postala sta na mostiču in začela klicati stražo. Vrata so se odprla. Meniha sta vstopila. Bruscaille. Bragaille, Brancdflort so smuknili za njima in se ustavili nos. na nos pre M II Gl zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po [2 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. ‘Ar Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno hlago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. 412 ampilje vaeh vrst zi urade, društva, trgovce Itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih Stampillj. Ljubljana, stari trg itn. Ceniki frnnko. Spominjajte se dijaškega društva „Domovina"! Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7. priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. 218 Cene najnižje. Postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto, f „DAN“ se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. Tvrdka Bilina &KaSCh nasl.PriPoroča svoi° velik0 zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh !• ... a.. , , -vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna LJUDIjana, Z,ldOVSKa Ul. D in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. »34 M. Schubert kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, Ljubljana IV RAVNIHAR urar'lr*0,ec2zlal- JL V • 11X1 V x\JL.B.JLxm.jLt.} nino in srebrnino Sv. Petra cesta štev. 44. Ker sem z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogoče postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno znanimi znamkami n. pr.: Glashutte, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim. — Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova dela. — Postrežba točna in cena. Popolnoma nanovo prenovljena gostilna pri „Leonu“ Florijanska ulica štev. 6 se priporoča slav. občinstvu iz mesta in dežele. Točijo se najboljša, zajamčeno pristna dolenjska, štajerska in istrska vina, kakor tudi vedno sveže dvojno marčno pivo Iz sodčka. — Mrzla in gorka kuhinja veij^ ^a razpolaga, Za obilen se vljuda° priporočata Leon in Fani Pogačnik* V JULIJA ŠTOR ““■*Ljubljana w x Prešernova ulica štev. S. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih gožsserskih gorskih čevljev. Elegantna In jako skrbna izvršitev po vseh cenah. »Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, naznanja okasijsko poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. Najfinejši ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNBR Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. KJSSr Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. tSSS? Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 n o n’ MB - V — Kako. ali niste mrtvi? In predrzni flo volj. da se pridete predstaviti zopet! — Seveda, je zinil Bruscaille hrabro. VI' Sokost so dejali, da smo živi trije! — Da. ali poslani ste bili k vragu! — K satanu! Pa živi trije smo in zopet tu? kaj. Govorili bi radi z Visokostjo. f — Da. Ali ne gre mi to skupaj. Morali tt bit! že med mrtvimi! Nič mi ni jasno. Kapitan je nezaupno pogledal trojico h nehote potipal Bruscaille - a ali je res živ. — Poidite, je končno zaukazal, vojvodi pojasni stvar. Jaz si ne morem razložiti... — Kakor jaz tudi ne, je zinil BrancalHop. Sledili so kapitanu, ki je mignil dvanat Storici vojakov. Vzeli so trojico v zaščito he. lebard in krenili so proti vojvodovemu stano« Vanju. — Začetek je slab, je pripomnil Bragaille — Bah! Kaj za to. če nas obesijo. Vsaj ni bom več žejen! je menil Brancaillon. — Kaj čenčaš, ga je ustavil Bruscaille Ali Že nisi dosti videl na monfokonskih vi slicah? Široko so se zibali v vetru in molili Rratelj dolge Jezike; bili so vendar žejni! Brar.caillon je obmolknil in urezal neznansko obupen obraz. Misel, da je obsojen na večno žejo. mu je bila skrajno neprijetn*. Pa ni bilo mogoče več drugače; nazaj niso pogli. V nekaj hipih so se že nahajali, vedno se obdani od straže v predsobi orožarnice* lamor je izgnil kapitan sam. Vrnil se je kmali Si je dejal: l ii — Počakati morate: Visokost se pogovar« a z dvema svetima menihoma, ki je pogle4 P- 555 — vanje in pogovor z njimi prijetnejši nego 2! yami nepridipravi. Res je bilo tako. Ivan Nevstrašni se je menil z menihoma, ki smo jih pravkar videli vstopiti čez dvižni most v palačo. Imenovala sta se: eden Piere Tosant. drugi Martin Lan-celot. Bila sta tista dva. ki sta bila določena, da ozdravita Karla Šestega z izganjanjem zaklinjanjem in s čudodelnimi zelišči. Meniha sta mirno stala drug ob drugem, vojvoda pa je razburjen begal po dvorani sem-tertja. — Najina služba je končana je lzprego-voril Tosant. Bog me varuj, da bi izrekel sla bo besedo o voljnosti kraljevo Nasprotno, ubogi sir je bil zelo voljan poslušati naše bese-dičenje. — Vse je sprejel, je vzdihnil Lancelot, in tudi pil bi bil... — Tudi pi> bi bil! je krikoma ponovil vojvoda. Meniha sta se obupano spogledala. — Prijeli so nas. je nadaljeval po kratkem premoru Lancelot, prijeli, ne da bi si mogla najmanj razlagati in opravičiti nasilno dejanje proti odposlancema božjima in vojvodi Burgundskemu. Straže Njegovega Veličanstva so nas pograbile v trenutku, ko sva kanila po mnogi moiltvi in strogem postu poskusiti zadnje zaklinjevanje. Ne brez bunk, ki se mi poznajo po celem telesu, so naju gnali iz Hiše Saint-Pol in za zbogom, za zahvalo, za ves najin trud. nama je zaklical kapitan, izvržek pekla; hodita k vragu. ^ !»Dan“ „Dan“ „Dan „Dan“ „Dan“ „Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1‘70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna j priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-nlcam ::: 1 po vsebini in opremi krasni Ganglovo knjigo: Beli rojaki. r m Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več. *:f Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.