Mi »Sl "	»i Hi ' W	LIJ B	Ife [fc ® B
PHIIOGA	"
Letnik II.
27. julija 1951
Štev. 10.
Kateri dodatki se izplačujejo v času dopusta
Uredba o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev (Ur. 1. FLRJ št. 56/46 je že načelno določila, da pripadajo le-tem v času letnega dopusta isti prejemki, kakor so jih imeli neposredno pred nastopom do-pusta. Vendar je bila ta določba preveč splošna, da bi se mogla na njeni podlagi izoblikovati enotna praksa. Zato je dopolnitev k tej uredbi (Ur. 1. FLRJ št. 58/47) to vprašanje že rešila nekoliko bolj določeno: v redne prejemke, ki se morajo izplačevati v času rednega letnega dopusta, spadajo osnovna plača in stalni dodatki, to je za uslužbence predvsem funkcionalni in posebni osebni dodatek, ki e dodeli v stalnem mesečnem znesku.
Ker je bil medtem izdan poseben pravilnik o premijskih dodatkih za državne uslužbence, so se pozneje smatrali tudi premijski dodatki za tiste dodatke ki spadajo v redne prejemke državnega uslužbenca, ki jih mora dobiti v času rednega letnega dopusta.
V letu 1950 pa se ie ta snov dokončno utrdila, tako da sedaj ni več nejasnosti glede tega. kaj naj se šteje med tkzv. redne prejemke, ki so zagotovljeni delavca, uslužbencu in nameščencu v času rednega letnega dopusta. Kot podlaga za te nove predpise je bil novi zakon o socialnem zavarovanju, ki je v členu 20 razširil pojem redne plače, ki jo mora zavarovanec socialnega zavarovanja dobivati kot oskrbnino v času delanezmož-nosti na naslednji dodatke k osnovni plači:
a)	za delavce: dodatek preddelavca (brigadirja). dodatek za nepretrgano zaposlitev, dodatek za Izredne pogoje dela In dodatek za ločeno življenje;
b)	za uslužbence: funkcionalni dodatek, posebni osebni dodatek, premijski dodatek In dodatek za ločeno življenje.
Nedvomno so te določbe socialnega zavarovanja vplivale tudi na izdelavo najnovej-ših predpisov o rednem letnem dopustu, to je na navodila za izvajanje uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev (Ur. 1. FLRJ št. 40/50), ki so v točki 8 skoraj dobesedno prevzela zgoraj navedeno formulacijo zakona o socialnem zavarovanju. Prav je da so to določbe dejansko paralelne, kajti v enem in drugem primeru gre za polno nadomestilo za tisto plačo, ki bo jo prejemal delavec oziroma uslužbenec v času. ko je delanezmožen oziroma v času, ko mu zakonski predpisi in naša socialistična stvarnost dajejo pravico do plačanega letnega dopusta.
Navedena navodila torej predvidevajo, da imajo delavci, nameščenci in uslužbenci med letnim dopustom pravico do svoje redne
Plače. Redna plača obsega osnovno (temeljno) plačo in naslednje dodatke:
I.	za delavce: dodatek za nepretrgano zaposlitev, dodatek preddelavca (brigadirja), dodatek za izredne delovne pogoje In dodatek za ločeno življenje;
II.	za uslužbence; funkcijski dodatek, posebni osebni dodatek v stalnem mesečnem znesku, premijski dodatek in dodatek za ločeno življenje.
Pri teh dodatkih je pripomniti predvsem naslednje:	Dodatek za ločeno življenje ie
prav za prav nepravilen izraz za povračilo stroškov za ločeno življenje, to je povrnitev tistih večjih življenjskih stroškov ki jih ima delavec ali uslužbenec, ki mora zaradi pomanjkanja družinskega stanovanja živeti ločeno od svoje družine. Medtem ko v času bolezni to povračilo ne pripada delavcu (uslužbencu) ki živi v času bolezni pri svoji družini, pa je za primer dopusta to ravno nasprotno: tudi v času dopusta pripada povračilo stroškov za ločeno življenje v priznanem znesku delavcu (uslužbencu), čeprav živi ta čas skupaj s svojo družino oziroma gre skupaj z njo na počitnice.
Drugo vprašanje nastane pri uslužbencih, katerim je priznan v času dopusta premij-ski dodatek. Pojem premijskega dodatka je lahko zelo širok Če bi se ravnali po 30. členu uredbe o prejemkih državnih uslužbencev; tu so namreč nekateri dodatki, katerim bi /S* j* i zna^ lastnost premijskega dodatka (dodatek za nočno delo, terenski dodatek, •Ä* Sr.z& izredne pogoje dela, kilometraža itd). Pri tem je treba vzeti kot merilo, da mora imeti dodatek predvsem značaj stalnosti, ker to merilo usvaja navedeno navodilo o plačanem letnem dopustu. Zato ni nobenega dvoma, da pripada na primer uslužbencu v Času letnega dopusta dodatek za posebne pogoje dela ki je bil s spremembami uredbe o prejemkih državnih uslužbencev 1.. FLRJ št. 43/50) izločen iz prejšnjih posebnih osebnih dodatkov in premeščen med premijske dodatke. Tudi iz narave same tega dodatka, ki predstavlja naknadno za večjo porabo energije izhaja, da mora pripadati uslužbencu tudi v času dopusta, ko naj si uslužbenec ravno obnovi svoje telesne in duševne sile.
Precej časa je bilo sporno tudi vprašanje dodatka za ažurnost Šele s pravilnikom "o premijskem dodatku za ažurnost v knjigovodstvu (Ur. 1. FLRJ št. 59'50) je postalo nesporno, da spada tudi ta dodatek med tiste, na katere ima uslužbenec pravico v Času letnega dopusta. V 12 členu cit. pravilnika je namreč rečeno, da uslužbenec nima prar
vice do teera dodatka takrat kadar ne odsoten preko 30 dni. Ker do veljavnih zakonskih predpisih redno trajanje letnega dopusta ne presega 30 dni, je jasno, da mora uslužbenec v tem času dobivati tudi dodatek za ažurnost.
V vsakem primeru je treba torej preceniti. ali ima dodatek, ki naj se izplača v
času letnega dopusta, značaj vsaj relativne stalnosti, in po tem merilu ocenjevati pravico delavca oziroma uslužbenca In mu v konkretnem primeru — upoštevajoč seveda zakonite določbe o letnem dopustu — priznati ali odreči dotični dodatek v času dopusta.
Nekatera vprašanja dodatka za nepretrgano
zaposlitev
Ustrezne odredbe o plačah za posamezne gospodarske panoge (metalurgijo, gradbeništvo. rudarstvo itd.) določajo enako plačo za enakovredna dela v posamezni panogi. Že samo to dejstvo je zajezilo takrat dokaj močno fluktuacljo delovne sile; odpadel je motiv, prebirati delo zaradi obetane boljše plače Fluktuacljo pa so zavrle uredbe tudi še z dodatkom za nepretrgano zaposlitev. Dodatka za nepretrgano zaposlitev ne pri znavajo vse uredbe Dodatek za nepretrgano zaposlitev poznajo uredbe samo tistih panog, v katerih se je močneje odražala fluktua-cija. Uredbe, ki urejajo plače gozdnih, gra fičnlh, kmetijskih In transportnih delavcev, dodatka za nepretrgano zaposlitev ne poznajo.
Z dodatkom za nepretrgano zaposlitev se je učvrstila stalnost zaposlenih delavcev. Zato pa postavljajo seveda vse uredbe za pogoj dejansko zaposlitev, t. j. dejansko opravljanje dela In zato vežejo uredbe pra vlco do stalnega dodatka na pogoj, da je delavec: 1. dosegel zahtevani staž in 2. izpolnil v mesecu, v katerem naj dobi dodatek za stalnost, planirano število delovnih dni; med te delovne dneve pa je šteti tudi opravičene Izostanke do treh dni.
Zato še do leta 1950 nismo priznavali pravice do dodatka za nepretrgano zaposlitev za dneve, ko je delavec zaradi bolezni ali nesreče izostal od dela in kolikor je zna šala ta odsotnost nad 3 dni
V nadaljnjem razvoju pa je dobil dodatek drugačno oceno. Dodatek je zaradi ustalitve delovne sile zgubil na svojem prvotnem pomenu, ni pa seveda Izgubil pomena za delavca, ki je pomenil zanj upošteven dohodek. Zato se je v nadaljnjem razvijanju delovno pravne zakonodaje priznal dodatek tudi za dni dopusta: dodatek za nepretrga no zaposlitev je dobival delavec, ki je Iz ostal od dela zato. ker je sodeloval na kul turnih, umetniških in fizkulturnih prireditvah, prav tako pa tudi. če se je udeleževal kongresov družbenih organizacij. Za te In
take primere niso več zahtevali, da je v dot! -m mesecu izpolnil planirano število delo iith dni, marveč, zahtevali so le. da je dokazal zahtevano dobo nepretrgane zaposlitve. nepretrganega delovnega razmerja.
Na tej osnovi temelji tudi novi zakon o socialnem zavarovanju, ko določa, kaj je računati pri oskrbnini. Zakon izrečno predpisuje, da je upoštevati pri oskrbnini vselej tudi dodatek za nepretrgano zaposlitev in delavec dobiva zato z oskrbnino tudi dodatek za nepretrgano zaposlitev, četudi ne dela in torej ne dosega planiranega števila delovnih dni.
Ravno tako je z dodatkom za stalnost pr! nosečih ženah In porodnicah. One dobivajo oskrbnino, ki vsebuje tudi stalni dodatek, kolikor ga je noseča žena pred porodniškim dopustom prejemala.
Po teh ugotovitvah moremo odgovoriti tudi na vprašanje: Kako je z dodatkom za stalnost pri onih ženah, ki jim podjetje prizna po 5. členu Uredbe o varstvu nosečih žen in doječih mater skrajšan delovni čas.
Če se še vedno z vso ostrino postavlja za Izplačilo dodatka, da je delavec dopolnil zahtevano število delovnih dni in da more pravico dodatka uničiti celo zamudno prihajanje na delo, pa se na drugi strani s polno širino obravnava pravica do dodatka, če de lavec ali delavka ne delata iz razlogov, ki jih pozna in prizna za upravičene naša delovno pravna zakonodaja.
Zato moramo trditi, da gre ženi. ki uživa ugodnost skrajšanega delovnega časa, v času te zaposlitve pravica do dodatka za nepretrgano zaposlitev, kolikor si je to pravico pridobila, za vse tiste ure, za katere ji gre pravica do plače, za ure pa, ko ni delala In kl se ji upoštevajo pri odmeri plače v skrajšanem delovnem času, pa polovico dodatka, kakor ji gre polovica plače. V veljavni Uredbi o varstvu nosečih žen In doječih mater obsega pojem »plača« vse tiste dohodke, ki so osnova oskrbnine po predpisih zakona o socialnem zavarovanju.	L.
Plačevanje delavcev v času pripora in preiskovalnega zapora
Še vedno vladajo velike nejasnosti glede vprašanja prejemkov delavcev v času pripora in preiskovalnega zapora. Medtem ko je ta vprašanja uredil za uslužbence zakon o državnih uslužbencih v svojih členih 84—86 in se ti pred. piši smiselno uporabljajo tudi za zadružne uslužbence, nimamo za delavce (niti za nameščence) še danes ustreznih zakonskih predpisov. Vendar so pristojni organi — zlasti organi resora dela in javnega tožilstva — stoječ na stališču, da mora biti ureditev delovnih raz-
merij delavcev in uslužbencev enotna, uporabljali navedene uslužbenske predpise že doslej tudi za delavce, kajti v naši družbeni stvarnosti ne more biti razloga, da bi bili eni zapostavljeni za drugimi.
Pripor in preiskovalni zapor sta ukrepa naše kaznovalne politike, ki naj zagotovita prisotnost osumljenca zaradi ugotovitve materialne resnice. Pripor se odredi takrat, kadar je osumljenec zasačen pri samem dejanju, kadar je predvidevati njegov pobeg, kadar je podana
nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje ter kadar je podana utemeljena bojazen, da bo onemogočil ali otežkočil poizvedbe. Preiskovalni zapor pa se sme odrediti samo v primeru, kadar se uvede zoper osumljenca preiskava; ta pa se obvezno uvede takrat, kadar je za dotično dejanje zagrožena (alternativno) smrtna kazen.
Ker se pripor kakor tudi preiskovalni zapor lahko končata z obsodbo osumljenca, lahko pa tudi z njegovo izpustitvijo iz pripora (preiskovalnega zapora), ozir. njegovo oprostitvijo pred sodiščem, ne more s samo uvedbo pripora ali preiskovalnega zapora prenehati delovno razmerje, temveč traja dalje (razen kolikor se ne razveže po veljavnih zakonskih predpisih). Za delavce sicer ni predviden poseben pravni institut suspenzije, kakor za uslužbence, ker ta institut z ozirom na naravo delavčevega dela ni potreben.
Kar se tiče prejemkov delavca v priponi ali preiskovalnem zaporu, velja naslednje: v času pripora (preiskovalnega zapora) pripada delavcu tretjina njegovih prejemkov po času (računajoč sem tudi njegove stalne dodatke); če pa vzdržuje družino, polovica njegovih rednih prejemkov, pri čemer ostane dodatek za otroke sploh prost vsake odtegnitve. če ima delavec samo ženo. ki pa je zaposlena, se ne šteje, da vzdržuje družino; pač pa, če imata vsaj enega otroka ali tudi drugega člana rodbine (brate, sestre, starše), ki ga dejansko vzdržujeta.
Kot stalne dodatke, ki jih je treba šteti med redne prejemke pri izračunavanju tretjine ozir. polovice prejemkov, ki pripada delavcu v času pripora ozir. preiskovalnega zapora, je treba smatrati predvsem tiste, ki jih štejeta kot del rednih prejemkov 20. člen zakona o socialnem zavarovanju ter 8. točka navodil Za izvaianje uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev (Ur. 1. FLRJ št. 40/50): to
je dodatek za nepretrgano zaposlitev, dodatek preddelavca (brigadirja), doda. tek za izredne delovne pogoje in doda. tek za ločeno življenje. Vsi tl dodatki Imajo značaj stalnosti in spadajo kot taki v redne delavčeve prejemke.
V	primeru, če je delavec z odločbo pristojnega državnega organa izpuščen iz pripora ali preiskovalnega zapora ali je kazenski postopek proti njemu ustavljen ali je oproščen krivde in kazni s pravnomočno sodno odločbo, se mu mora v vseh teh primerih povrniti vsa razlika med plačo, Id jo je prejemal v času pripora ozir. preiskovalnega zapora (glej zgoraj) in njegovo polno pripadajočo plačo po času. Pripomniti je, da to ne velja za delavca, ki je bil sicer oproščen kazni, ne pa tudi krivde, kakor tudi ne za delavca, ki je bil pogojno obsojen: v obeh teh primerih se ni izkazala njegova popolna nedolžnost in mu torej ne gre povrnitev odtegnjenih prejemkov. Nasprotno pa delavcu ni treba vračati izplačanih prejemkov v času pripora ozir. preiskovalnega zapora v primeru, če je bil pozneje obsojen, in to niti tedaj, če mu je v kazen vračunan pripor ozir. preiskovalni zapor. Namen teh določb je namreč predvsem ta, da se omogoči družini priprtega minimum sredstev za življenje za čas, dokler se dokončno ne ugotovi njegova krivda.
V	času prestajanja kazni, to se pra-
vi od obsodbe dalje, delavec nima več pravice do prejemkov s strani svojega delodajalca niti v zmanjšanem obsegu. V tem primeru se uporabljajo določbe pravilnika o nagradah za delo obsojencev, ki prestajajo kazen (Ur. 1. FLRJ št. 55/49), In sicer brez ozira na to, ali je zaradi obsodbe delovno razmerje prenehalo ali ne. če pa je bila sodba ali sicer odločba o kaznovanju naknadno razveljavljena (bodisi po poti obnove ali drugače), se moraio delavcu povrniti vsi izgubljeni prejemki za ves čas, ko je po nedolžnem prestajal kazen, pripor ali preiskovalni zapor.	L. S.
Vračunavanje časa, prebitega izven službe, v efektivno delovno dobo
Marsikdaj se postavlja vprašanje, kateri čas, prebit izven delovnega (usluž-benskega) razmerja, se računa kot efektivna delovna doba, ki pride v poštev pri določanju raznih pravic iz delovnega (uslužbenskega) razmerja. Pri tem moramo seveda izvzeti ustrezne predpise zakona o socialnem zavarovanju (čl. 60 in sledeči), kjer je prilično točno odre-
jeno, katera doba se računa v delovno dobo, potrebno za pridobitev pravic za pokojnino.
Za ostale primere (n. pr. računanje dobe za priznanje povišice, za oprostitev od strokovnega izpita itd.) pa pridejo predvsem v poštev določbe uredbe o prejemkih državnih uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 83/47 s kasnejšimi dodat*
kl). Po 8. členu te uredbe se računa v čas, všteven za povišanje plače, tudi čas, prebit v partizanskih odredih, NOV in JA, na delu v narodnoosvobodilnih odborih, v zaporih, taboriščih, internaciji, na prisilnem delu ter v ujetništvu, kolikor se dotični ni pregrešil zoper narodnoosvobodilno gibanje. Te določbe so pomanjkljive; zlasti ne predvidevajo primera, ko je bil nekdo (delavec ali uslužbenec) odpuščen iz službe zaradi svojega antifašističnega in patriotične-ga zadržanja ali iz nacionalnih, verskih ali rasnih razlogov; prav tako ni pred-viden primer, ko je nekdo bil prisiljen sam zapustiti službo iz teh razlogov.
Spričo tega, da priznava novi zakon o socialnem zavarovanju tudi to dobo kot vštevno za pridobivanje pravic iz socialnega zavarovanja, moramo nujno zavzeti isto stališče tudi za pridobitev ostalih pravic iz delovnega (uslužben-skega) razmerja. Če torej delavec (uslužbenec) dokaže, da je bil odpuščen ozir. je sam zapustil službo iz politično. ideoloških razlogov, kakor so zgoraj na-
šteti, se mu mora tudi ta doba priznati kot vštevna za pridobitev pravic iz delovnega (usiužbenskega) razmerja.
Tu je rešiti še eno sporno vprašanje. Navedeni 8. člen uredbe o prejemkih državnih uslužbencev ne govori nič o tem, ali je moral biti delavec (uslužbenec) že pred nastopom navedenih dejstev (sodelovanje v NOB, internacija itd.) v delovnem razmerju, da bi se mu ta doba štela v efektivno delovno dobo. Prav zato, ker navedena uredba o tem ničesar ne govori, moramo šteti v efektivno delovno dobo tudi zgoraj omenjeni čas, čeprav prizadeti delavec (uslužbenec) pred nastopom teh dejstev ni bil v delovnem razmerju. Tako razlago zahteva že sama ugotovitev, da bi v nasprotnem primeru bili na boljšem tisti delavci (uslužbenci), ki so stopili v službo v času okupacije in ostali v njej vso dobo okupacije, medtem ko so drugi sodelovali v NOB oziroma bili internirani itd. ter tako niso mogli nabirati službenih let.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Podr. cestarjev Renče. 1. Ali pripada cestarjem dodatek za nepretrgano zaposlitev? — Odgovor: Cestarji so kot državni uslužbenci z ustreznim nazivom iz gradbene stroke državni uslužbenci, ki prejemajo prejemke po predpisih uredbe o prejemkih dr-zavnih uslužbencev Ta uredba za državne uslužbence ne določa nikakršnega dodatka za nepretrgano zaposlitev
L Ali se od temeljne plače smejo odtr-gova.ti prispevki za socialno zavarovanje in davek na dohodek? — Odgovor: Od odločbe o povišanju plač delavcev in uslužbencev od februarja 19p0 dalje se od prejemkov ne smejo več odtrgovati kakršni koli prispevki za socialno zavarovanje ali dohodnina. Na osnovi cit. odločbe je bila objavljena posebna tabela o prejemkih, ki se izplačujejo odslej delavcem m uslužbencem v smislu cit. odločbe Ce vam je bila z odločbo pred tem časom določena temeljna plača v znesku din 8200.—. vam od uveljavitve cit. odločbe pripada temeljna plača v znesku din 2930.— mesečno. To je odslej temeljna plača za naziv, ki vam je bil odrejen z odločbo o nastavitvi ozir. prevedbi, če vam je bila izdana odločba 1. marca 1950, je morala biti določena temeljna plača v znesku 2930 din.
Če je cestarju odrejeno delo izven območja svojega sektorja potem ima pravico do dnevnice po predpisih uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnim uslužbencem in delavcem, ki je objavljena v 17. številki Ur. lista FLRJ iz leta 1951-
S. F. Kamnik. 1. Na prvo vprašanje dobite odgovor v 8. številki lanskega letnika n, ? priloge v članku »Prekinitve dela In plačevanje delavcev«, 4. točka. Če ste brez dela, t. j da pride do prekinitve dela zaradi malomarnosti uprave podjetja, kot trdite, potem vam mora podjetje'za* take prekinitve plačati <0 % plače po času. Ta nadomestek pa pripada delavcem za največ 8 ur na dan in za največ 48 ur v mesecu.
2.	Kot rezervriesra «ficirja JA vas je vojni odsek vpoklical za 10 dni za komandirja taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje. Za teh 10 dni vam podjetje noče iz-plačati pripadajočih prejemkov. — Odgovor: Podjetje vam je dolžno plačati pripadajoče prejemke za teb 10 dni tako, kakor če bi bili vpoklicani na vojaške vaje.
3.	Po vašem opisu dela mislimo, da prejemate ustrezne živilske nakaznice.
G. C. Novo mesto. Na vaše vprašanje ni mogoče odgovoriti. V istem dopisu zatrjujete, da ste ekonom, potem da ste hlapec in končno, da ste preddelavec. Ce ste ekonom, potem morajo hiti urejeni vaši prejemki po uredbi o prejemkih državnih uslužbencev, če ste pa hlapec aiii pa preddelavec, potem se vaši prejemki urejajo po predpisih uredbe o plačah delavcev državnih in zadružnih kmetijskih posestev. Za delavce na teh posestvih in tudi na državnih ekonomijah je predpisan naslednji delovni čas. V novembru, decembru, januarju In februarju traja delovni čas 8 ur, marca in oktobra 9 ur, ostale mesece pa 10 ur.
VSEBINA DANAŠNJE PRILOGE:
Kateri dodatki se izplačujejo v času dopusta — Nekatera vprašanja dodatka is nepretrgano zaposlitev — Plačevanje delavcev v času pripora in preiskovalnega zapora — Vračunavanje časa, prebitega izven sinžbe, v efektivno delovno dobo —
Vprašanja in odgovori.