M 229ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Avtorji: Gordana Mazić, Alexandra Dipchikova, Jelena Djurović, Pavlina Mitrevska Gjurovska, Nevenka Hajdaro- vić, Marija Jovancai, Janez Jug, Anka Rogina Moderatorka: Gordana Mazi} (Institut infor- macijskih znanosti, Maribor) Kontaktni naslov: gordana.mazic@izum.si Na okroglo mizo “Prevzemanje bibliografskih zapisov iz različnih okolij” smo povabili 11 predstavnikov nacionalnih knjižničnih sistemov COBISS z željo, da poiščemo odgo- vore na vprašanja o prostem pretoku bibliografskih zapisov. Prosti pretok je v skupnem interesu zaradi smotrnejše, kvali- tetnejše in učinkovitejše katalogizacije in je nedvomno samo en del skupnega napora knjižnic, da svojim uporabnikom ponudijo prav tiste informacije, ki jih potrebujejo. Knjižnice tega že od nekdaj ne počnejo same. Danes, v času odprtih družb in komunikacij, se nam medsebojno sodelovanje po- nuja kot smotrna rešitev za iskanje odgovorov na vedno večje izzive, s katerimi se srečujejo knjižnice. Izhodišče razprave so izkušnje s hitro naraščajočim številom prevzetih zapisov med knjižnicami v mreži COBISS.Net, v kateri so- deluje že pet držav in ki se bo v prihodnje še širila. Vsako okolje ima svojo specifično knjižnično tradicijo, ki je tesno povezana s kulturo in se izraža tudi v razlikah pri sicer dokaj standardizirani knjižničarski praksi. V mreži COBISS.Net uporabljamo pet različnih jezikov katalogiza- cije, v prihodnosti pa jih bo zagotovo še več. Področje, na katerem deluje in se širi COBISS.Net, je znano po številnih nacionalnih skupinah, sožitju različnih kultur, jezikov in veroizpovedi. Je področje, katerega prihodnost nedvomno temelji na medsebojnem dialogu, sodelovanju in strpnosti. Soočanje različnih izkušenj, ugotovitev in pričakovanj nas bo zagotovo pripeljalo do boljše vizije medsebojnega sode- lovanja v mreži COBISS.Net. Svoje izkušnje so na okrogli mizi predstavili: dr. Alexandra Dipchikova, vodja skupine za normativno kontrolo Nacionalne knjižnice “Sv. Ciril in Me- tod” (Sofija), mag. Ema Dornik, bibliotekarka na Inštitutu za biomedicinsko informatiko (Ljubljana), Jelena Đurović, ravnateljica Nacionalne knjižnice Črne gore (Cetinje), Ne- venka Hajdarević, redaktorica vzajemnega kataloga ViBBiH Centra (Sarajevo), Marija Jovancai, urednica Bibliografije Vojvodine v BMS (Novi Sad), mag. Janez Jug, bibliotekar Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja (Ljublja- na), Irena Kavčič, redaktorica vzajemne baze podatkov v NUK (Ljubljana), mag. Željka Komlenić, vodja oddelka za obdelavo v NUBRS (Banjaluka), Pavlina Mitrevska Gjurov- ska, bibliotekarka v NUB “Kliment Ohridski” (Skopje) in Anka Rogina, strokovna sodelavka v IZUM (Maribor). Knjižnice so sinonim za vzajemnost. Njihova naloga je, da priskrbijo gradivo in omogočijo dostop do informacij in jih dajo uporabnikom na voljo. Večji kot je sistem, katerega del je posamezna knjižnica, večja je verjetnost, da bo uporabnik našel publikacijo oz. iskano informacijo. S to idejo se je pred 20 leti začel COBISS. Ko danes govorimo o prostem pretoku bibliografskih za- pisov v sistemih COBISS, imamo v mislih tri segmente, ki prispevajo k učinkovitejši, kakovostnejši in cenejši katalo- gizaciji. To so: vzajemna katalogizacija, prevzem zapisov iz svetovno znanih baz podatkov oz. servisov in COBISS.Net. Online vzajemna katalogizacija je zasnovana na kooperati- vnem zbiranju in distribuirani obdelavi podatkov, kar omo- goča racionalno delitev dela in prihranek pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva.1 Vzajemna kata- logizacija je temeljni princip delovanja nacionalnih siste- mov COBISS. Podobni, vendar ne enaki modeli vzajemne katalogizacije so danes razširjeni po celem svetu. COBISS.XX Štev. knjižnic Štev. licenc Štev. zapisov Štev. kopiranj % kop. COBISS.BH Bosna in Herce- govina 21 85 248.920 50.671 20 % COBISS.CG Črna gora 10 32 113.089 16.975 15 % COBISS.MK Makedonija 22 53 364.496 83.939 23 % COBISS.SI Slovenija 345 775 3.175.918 4.961.431 156 % COBISS.SR Srbija 74 458 1.791.945 634.893 29 % Tabela 1: Število vključenih knjižnic in katalogizatorjev, število kreiranih zapisov in njihovih kopij v lokalne baze podatkov v posameznih nacionalnih sistemih COBISS PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV IZ RAZLI^NIH KULTURNIH OKOLIJ DOI:10.3359/oz0704229 230 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Podatki v tabeli nazorno govorijo o učinkovitosti vza- jemne katalogizacije, ki je premosorazmerna z velikostjo sistema. Večji je sistem, bolj učinkovita je vzajemna katalogizacija. Na primeru COBISS.SI vidimo rezultat (in tudi smiselnost) široko razvejanega nacionalnega ko- operativnega sistema, v katerem sodeluje večina knjižnic. Če podatke o številu kopiranih zapisov gledamo z vidika stroškov katalogizacije, vidimo, da lahko knjižnica z ve- likim številom prevzetih zapisov pri ustrezni kakovosti kreiranih zapisov zmanjša stroške katalogizacije celo za 2/3. Če primerjamo podatke iz drugih nacionalnih COBISS-ov, vidimo, da je korelacija med velikostjo siste- ma in njegovo učinkovitostjo nedvomna. Takšno je tudi dejansko stanje: knjižnice v večjih sistemih v COBISS-u se v večji meri poslužujejo kopiranja zapisov, medtem ko knjižnice v manjših sistemih kopirajo sorazmerno manj zapisov. Korak naprej glede prostega pretoka bibliografskih in- formacij v COBISS-u predstavlja začetek prevzemanja zapisov iz svetovno znanih sistemov in s tem povezane sistematične skrbi za kakovost bibliografskih zapisov. Najprej je bilo leta 1990 omogočeno prevzemanje zapi- sov za serijske publikacije iz baze ISSN. Po letu 2000 je slovenskim knjižničarjem na voljo še dostop do zapisov dveh velikih svetovno znanih sistemov: to sta WorldCat (vzajemni katalog OCLC-ja) in normativna datoteka imen Kongresne knjižnice (LC Names).2 Prva programska oprema za prevzemanje tujih zapisov za serijske publikacije iz baze podatkov ISSN je bila v sistem COBISS vključena leta 1990 v sodelovanju z Ju- goslovanskim bibliografskim inštitutom iz Beograda. Ko je bil leta 2000 v COBISS.SI vključen servis za pre- vzemanje zapisov iz OCLC-jeve baze podatkov World- Cat, so se tudi slovenske knjižnice uvrstile med množico evropskih in svetovnih knjižnic, ki si pri katalogizaciji, predvsem monografij, pomagajo s profesionalnimi servi- si. Uveljavljenje tega servisa je slovenskemu knjižničar- stvu prineslo veliko pozitivnih izkušenj in novega znanja, predvsem glede spoznavanja svetovno najbolj razširjenih katalogizacijskih pravil ter njim ustreznega formata. Z uveljavljanjem tujih servisov smo dobili več kot samo neposredno izkustvo z AACR2 in MARC 21 – dobili smo možnost primerjanja in kritičnega vpogleda v domačo katalogizacijsko prakso. Podatki o razmerju med kreiranimi in prevzetimi za- pisi v obdobju zadnjih petih let, predvsem pri zapisih za monografske publikacije in normativnih zapisih, kjer je prevzem zapisa iz tuje baze podatkov katalogizatorjeva prosta izbira, govorijo v prid prostemu pretoku biblio- grafskih zapisov. COBIB.SI Kontinuirani viri Monografski viri Normativni zapisi 2003−2007 O rig in al . k re ira ni za pi si Pr ev ze ti iz IS SN O rig in al . k re ira ni za pi si Pr ev ze ti iz O C LC (W or ld C at ) O rig in al . k re ira ni za pi si Pr ev ze ti iz LC N A M ES 8.327 47 % 9.172 53 % 430.457 80,5 % 103.736 19,5 % 290.838 60 % 191.717 40 % Tabela 2: Število originalno kreiranih in prevzetih zapi- sov po posameznih tipih v obdobju 2003–2007 Ko je bil leta 2003 podpisan sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net, je bil knjižnicam petih držav JV Evrope dan na voljo prvi brezplačni servis za medsebojno izmenjavo bibliografskih zapisov. Zato imamo, ko govo- rimo o mreži COBISS.Net, dejansko v mislih možnost skupne uporabe knjižničnih virov v regiji. S pojmom “knjižnični viri” označujemo tako vire, ki jih hranimo in dajemo na voljo uporabnikom, kot tudi strokovno znanje, ki ga imajo bibliotekarji in drugi strokovnjaki, zaposleni v knjižnicah. COBISS.Net 2005*−2007 Original. kreirani zapisi za mon. publ. Prevzeti zapisi iz COBISS.Net za mon. publ. % prevzetih zapisov COBISS.BH 37.430 14.841 39,6 % COBISS.CG 56.373 43.902 77,4 % COBISS.MK 36.822 6.221 16,9 % COBISS.SI 201.810 4.616 2,2 % COBISS.SR 201.802 12.176 6,0 % Tabela 3: Odnos med originalno kreiranimi zapisi za mo- nografske publikacije in zapisi, prevzetimi iz COBISS. Net v obdobju od 11. 11. 2004 do 11. 11. 2007 (tabela izključuje zapise, ki so prevzeti iz OCLC WorldCat) V COBISS.Net smo vgradili najboljše izkušnje iz vza- jemne katalogizacije in prevzemanja zapisov tujih bibli- ografskih servisov. Utemeljili smo ga na treh temeljnih principih: • prostovoljnost, • brezplačni prevzem, • programska konverzija besedilnih fraz. Tudi če zapis v nacionalni vzajemni bazi podatkov ne obstaja, prevzem zapisa ni obvezen. Knjižničar ga lahko po lastni presoji prevzame iz katere koli vzajemne baze podatkov. Pri tem ni nobenih stroškov. OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... M T 231ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Pri prevzemu zapisov smo upoštevali jezikovne razlike, ki obstajajo na prostoru mreže COBISS.Net. Polja, ki vsebujejo standardne izraze, ob prevzemu zapisa preva- jamo v lokalni jezik katalogizacije. Nadaljnje izboljšanje prevzemanja zapisov v mreži COBISS.Net naj bi prinesla tudi nova izpisna pravila, ki smo jih implementirali pred kratkim. Z njimi smo natančno definirali jezik in pisavo vsakega posameznega polja. Če pogledamo jezikovno strukturo prevzetih zapisov, opa- zimo precejšno raznovrstnost, ki daleč presega jezike iz prostora mreže COBISS.Net. V sistemu COBISS.SI smo zasledili prevzete zapise za dela v 15 različnih jezikih, največ v srbščini, hrvaščini in bosanščini. V COBISS.SR so prevzeli zapise za dela v 17 različnih jezikih, največ v angleščini in nemščini. Med zapisi, ki so prevzeti v CO- BISS.CG, pa najbolj izstopajo zapisi za dela v srbščini in hrvaščini. Obseg katalogizacije, ki se v posameznih državah opira na COBISS.Net, je dobra iztočnica za debato o strokov- nih, kulturoloških, jezikovnih in drugih razlogih prostega pretoka bibliografskih informacij. Na okrogli mizi smo s skupnimi močmi poskušali poiskati odgovore na nasled- nja vprašanja: • Kolikšen obseg katalogizacije se opira na prevzema- nje zapisov v vašem nacionalnem knjižničnem siste- mu? Kateri strokovni, kulturološki, organizacijski ali drugi razlogi največ prispevajo k temu? • Po podatkih S. Wilderja3 se je število katalogizatorjev v specialnih knjižnicah v ZDA v obdobju 1985−2000 zmanjšalo za 45 odstotkov. Hkrati se je število speci- alistov za vsebinski opis zvišalo za 64 odstotkov. Ali smo deležni sinergijskih učinkov delovanja knjižnic tudi pri nas? • Zapisi, ki so bili v COBISS.SI prevzeti iz baz poda- tkov OCLC, ISSN ali LCNAMES, so bili originalno kreirani po katalogizacijskih pravilih, ki se razlikujejo od pravil, ki jih uporabljamo v Sloveniji. Kljub temu smo v tem letu prevzeli več kot 40.000 bibliografskih zapisov. Je v tem smislu heterogenost pravil, formatov in jezikov katalogizacije ovira ali izziv v katalogizaci- ji? • Pravico do knjižničnega gradiva imajo tudi manjše, različne kulturne, socialne in etnične skupine. Ali jim lahko v naših knjižnicah zagotovimo zadostno in kakovostno gradivo? Koliko si pri tem pomagamo z gradivom, ki ga hranijo prestale knjižnice v naši regi- ji? Kako pri tem vidite vlogo mreže COBISS.Net? • Vse več gradiva je v digitalni obliki. Prost pretok bibliografskih informacij o tem gradivu ter dostop do samega gradiva je izpostavljen tudi v dokumen- tu COBISS.Net – II. faza. Kako vidimo katalog, ki združuje klasične in elektronske vire? • Z začetkom izvajanja projektov digitalizacije se je v evropskih državah dodatno okrepilo sodelovanje med knjižnicami, muzeji in arhivi. Se kaj podobnega do- gaja tudi v vaših državah? • Če se strinjamo, da je sodelovanje temeljna vrednota teh in prihodnjih časov, kako vidimo COBISS.Net v prihodnosti? Opombe 1 Razvoj sistema uzajamne katalogizacije kao zajedničke osnove je- dinstvenog bibliotečko-informacijskog sistema i sistema naučno- tehnoških informacija u SFRJ: projekat. Beograd: Jugoslovenski bibliografski institut; Maribor: Računski centar Univerziteta, 1988 (16 str). 2 Več o tem v članku SELJAK, Marta. Prevzemanje zapisov iz tujih baz podatkov v COBISS. COBISS obv. (Tisk. izd.), 2000, letn. 5, zv. 1, 18–23, tabele. Dostopno na: http://home.izum.si/cobiss/co- biss_obvestila/2000_1/Html/clanek_02.html. (pregledano 15. 1. 2007). 3 WILDER, Stanly. New hires in research libraries: demographic trends and hiring priorities. ARL: A Bimonthly Report, no. 221 (April 2002). Dostopno na: http://www.arl.org/bm~doc/newhires. pdf (pregledano 15. 1. 2007). Alexandra Dipchikova (Narodna knjižnica sv. Cirila in Metoda, Sofija): Kooperativna kata- logizacija – nova razsežnost medkulturnega dialoga na Balkanu Kontaktni naslov: dipchikova@nationallibrary.bg Zahvaljujem se organizatorjem za povabilo na okroglo mizo. Bolgarske knjižnice kot novinci v sistemu COBISS še nimajo kaj dosti izkušenj s prevzemanjem bibliograf- skih zapisov in tudi ne izkušenj s samim kreiranjem za- pisov v tem sistemu. Ob razmišljanju, kaj bi vas lahko zanimalo, sem se od- ločila za omembo dveh problemov, povezanih s procesom prevzemanja: • naše dosedanje izkušnje s tem postopkom na nacio- nalni ravni in • naša pričakovanja na mednarodni ravni, ko vstopamo v sistem COBISS. Naj začnem z dosedanjimi izkušnjami. Doslej je bilo možno prevzeti ali uporabiti bibliografske zapise (za bolgarsko gradivo), kreirane za tekočo nacionalno bibli- ografijo in mesečno posredovane (na podlagi naročnine) OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... 232 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 z elektronsko pošto iz Narodne knjižnice. Ko so prejele blok zapisov, so knjižnice nekatere od njih prenesle v svoje lastne strojne kataloge. Ta enostavni sistem je pre- slikava starega organizacijskega modela tiskanih katalož- nih listkov in njihovega pošiljanja po pošti. Ta trenutek uporablja te zapise več kot petdeset knjižnic v državi. Razen neučinkovitosti takšne organizacije ni drugih pripomb – tehnologija prevzemanja je zelo enostavna, normativne baze za katalogizacijo v državi so poenotene (standardi za bibliografski opis, katalogizacijska pravila, splošna klasifikacija itd.). Kakšna so pričakovanja za prevzemanje v prihodnosti? V procesu priprav na praktično delovanje v kooperativnem sistemu COBISS sodelujem pri prevajanju dokumentacije za ta sistem. Zato imam priložnost preizkusiti tehnologijo prevzemanja in prepričana sem, da ne bomo imeli nobenih problemov z njeno uporabo. S knjižničarskega stališča ocenjujem, da proces izmenjave zapisov med knjižnicami v državi ne bo povzročal težav. Prevzemanje zapisov na mednarodni ravni, med knjižnicami, ki so udeležene v si- stemu COBISS, pa lahko prinese nekaj problemov, vendar ne toliko v tehnologiji. Predvsem moramo biti prepričani o potrebnosti takšnega prevzemanja v širokem obsegu. Ko sem se s tem vprašanjem pripravljala na okroglo mizo, sem naredila nekaj poizvedb v lastni knjižnici. Iz nabavnega oddelka sem dobila informacijo, da je knjižnica letno na- bavila od 2.500 do 3.000 tujih naslovov knjig v obdobju zadnjih petih let (2002–2007). Povprečno jih je bilo od 30 do 50 odstotkov v cirilici, večji del v ruščini. V nave- denih petih letih je prišlo iz držav, ki imajo COBISS, 547 naslovov, kar ni več kot poprečno 110 naslovov letno in predstavlja manj kot 10 odstotkov vseh nabavljenih knjig. Ta mali preizkus je pomemben, ker pokaže, da uporaba zapisov iz drugih balkanskih držav ne more biti neka pri- oriteta in da ima medkulturni dialog druge pomembnejše razsežnosti. Verjetno je danes naša prioriteta zagotavljanje notranjega prevzemanja in izraba možnosti mednarodne predstavitve bibliografskih zapisov o bolgarski nacionalni tiskani produkciji ter prevzemanje zapisov iz velikih med- narodnih podatkovnih baz, kot so OCLC, ISSN itd. Seveda na to gledamo kot na nalogo za prihodnost. S teoretičnega vidika moramo širitev geografskih in kul- turnih meja sistema povezati z močnejšim poenotenjem njegove uporabe. Po mojem mnenju je najpomembnejši vidik konsistentnosti takšnega sistema vzajemne katalo- gizacije poenotenje standardov. Bibliografski zapisi so sestavljeni iz različnih sestavnih delov: bibliografski opis, predmetne značnice, klasifikacijska števila in podatki o zalogi. Bolgarija je prva “nejugoslovanska” država, ki vstopa v COBISS.Net. Pričakovane so razlike v norma- tivni bazi sestavnih delov zapisov in zato potrebujemo skupni imenovalec. Ni dvoma, da je za bibliografski opis takšen skupni imenovalec ISBD, ker so katalogizacijska pravila pač različna. Če želimo doseči konsistentnost, se moramo potemtakem oprijeti skupnega standarda, to pa je ISBD. Na drugem mestu bi morali težiti k prilagajanju glede uporabe enake klasifikacijske sheme – UDK. Dom- nevam, da ima vsaka država svojo lastno lokalno izdajo te mednarodne klasifikacije, in sicer z različnimi ravnmi razčlembe. Morebiti bi se bilo koristno pogovoriti o možnosti skupnega projekta prevajanja glavne referenčne datoteke (Master Reference File) standardne mednarodne izdaje UDK v vse jezike sistema na določeni ravni. Ob- stoj takšnega večjezičnega orodja za predmetno analizo bi nam prinesel možnost uporabe klasifikacijskih števil kot metajezika za informacijsko preiskovanje. Priznati moram, da ne bi predlagala odločitve o predmetnih značnicah. Trenutno bi jih morali organizirati na lokalni nacionalni ravni. Domnevam, da je za nekoga, ki je na začetku uporabe sis- tema COBISS, prezgodaj ponujati velike načrte in sklepe, toda nesporno dejstvo je, da smo povezani v mednarodni sistem kooperativne katalogizacije, kar je zelo očitna nova razsežnost medkulturnega dialoga na Balkanu. Iz angleščine prevedel Franci Pivec. Jelena Djurovi} (CNB “Đurđe Crnojevi}”, Ceti- nje): COBISS.Net v sistemu COBISS.CG Kontaktni naslov: jdjurovic@cnbct.cnb.cg.ac.yu Tri leta po vzpostavitvi mreže COBISS.Net, ki omogoča prost pretok bibliografskih zapisov, kreiranih v avtonom- nih sistemih držav članic mreže ter medsebojno povezo- vanje nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov na podlagi brezplačne izmenjave bibliografskih zapisov, ima COBISS.CG zelo pozitivne izkušnje. Razvidne so pred- vsem iz naslednjega: • Pospešena avtomatizacija knjižničnega poslovanja v knjižnicah, ki so se leta 2001, ko je bil vzpostavljen COBISS.CG, vključile vanj. • Povečano zanimanje preostalih knjižnic za vključitev v sistem COBISS.CG in za izrabo prednosti mreže COBISS.Net. • Izvedba II. faze projekta Virtualna knjižnica Črne gore – vključitev 14 novih članic s tendenco nadalj- njega širjenja. • Zagotovitev široke podpore COBISS-u in organiza- cijskemu modelu povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski sistem s strani Ministrstva za prosveto in znanost ter Ministrstva za kulturo Črne gore. OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... M T 233ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Brezplačno in neomejeno prevzemanje bibliografskih za- pisov, promovirano novembra leta 2004 na letni konferenci COBISS, je prispevalo k hitrejšemu, učinkovitejšemu in racionalnejšemu poslovanju v sistemu COBISS.CG: • Omogočen je velik prihranek časa in na ta način so pomembno zmanjšani tudi stroški katalogizacije knjižničnega gradiva. • Z izrabo prednosti vzajemne katalogizacije znotraj sistema COBISS.CG in s prevzemanjem zapisov iz COBISS.Net so uspele posamezne knjižnice v svoj lokalni katalog vnesti veliko večji del fonda, kar npr. velja za Univerzitetno knjižnico, ki prispeva 80 od- stotkov zapisov za skupni fond. • Nadaljnja prednost je hitra in učinkovita priprava tekoče črnogorske bibliografije, ki nastaja na podlagi teritorialnega, nacionalnega in predmetnega kriterija. Dne 30. junija 2007 je bilo v COBISS.CG naslednje šte- vilo zapisov: Kreirani zapisi 60.757 Prevzeti zapisi 118.802 Skupno število zapisov 179.559 Tabela 1: Število zapisov v sistemu COBISS.CG Od skupnega števila bibliografskih zapisov je 66,17 od- stotka prevzetih zapisov in 33,84 odstotka kreiranih za- pisov. Po letih so ti zapisi razvrščeni takole: Leto Štev. kreiranih zapisov Štev. prevzetih zapisov 2005 4.017 13.082 2006 4.341 8.927 2007 jan.–jun. 2.493 5.029 Skupaj: 10.851 27.038 Tabela 2: Število kreiranih in prevzetih zapisov od 2005 do junija 2007 Sklep: Od skupnega števila bibliografskih zapisov, vnese- nih v elektronski katalog CNB, je 71,4 odstotka prevzetih zapisov in 28,6 odstotka kreiranih zapisov. Prihranek časa in stroškov za katalogizacijo knjižničnega gradiva in racionalizacijo izrabe kadrovskega potenciala bomo prikazali na primeru CNB Črne gore: • Leta 2004 je bilo v mesecu dni preko COBISS.Net pre- vzetih 2.700 zapisov. Delo so opravili štirje bibliotekarji. Za kreiranje 2.700 zapisov bi štirje bibliotekarji sicer po- trebovali pet mesecev dela. To pomeni, da smo prihranili 4 mesece dela oz. tretjino letnega delovnega časa. • Leta 2005 je bilo v elektronski katalog vnesenih 17.099 zapisov, od česar jih je bilo preko mreže pre- vzetih 13.082, kreirano pa 4.017 zapisov. Celotno delo je opravilo 6 bibliotekarjev. Za kreiranje več kot 13.000 zapisov bi potrebovali 9 bibliotekarjev, ob podpori COBISS.Net pa sta delo prenosa zapisov opravila dva bibliotekarja. Za kreiranje vseh 17.099 zapisov bi potrebovali 13 bibliotekarjev, dosegli pa smo več kot 50-odstotno zmanjšanje števila izvrševal- cev nalog katalogizacije knjižničnega gradiva. Po pridobljenih začetnih izkušnjah s prevzemanjem zapi- sov smo ocenili, da lahko v primeru prevzemanja že redi- giranih zapisov iz drugih baz to delo opravljajo knjižnični delavci s srednjo in višjo strokovno izobrazbo. S tem so lahko bibliotekarji in bibliotekarji specialisti prevzeli zahtevnejša knjižnična opravila. Na ta način je dosežena racionalnejša delitev dela, s čimer so zadovoljni tako za- posleni kot uprava CNB. Na koncu lahko trdimo, da za majhen knjižnični sistem, kakršen je črnogorski, COBISS.Net prinaša možnost hitrej- šega razvoja knjižnične informacijske dejavnosti v državi kot tudi možnost preobrazbe knjižnic v sodobna informa- cijska središča. COBISS.Net bo omogočil racionalno izra- bo kadrov in časa v črnogorskih knjižnicah, ob tem pa še veliko zmanjšanje stroškov za obdelavo publikacij. Knjiž- nice bodo z izmenjavo in s povezovanjem podatkovnih baz prispevale k uresničitvi splošnega cilja – demokratizaciji, strpnosti in spoštovanju kulturne različnosti. Prevedel Franci Pivec. Pavlina Mitrevska Gjurovska (Narodna in uni- verzitetna knjižnica “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje): Prednosti in problemi prevzemanja zapisov iz COBISS.Net v okolje COBISS.MK Kontaktni naslov: pavlinam@nubsk.edu.mk Republika Makedonija je družbeno okolje, v katerem živi več nacionalnosti z lastno kulturo, etnogenezo, tradicijo, zato tudi v knjižni produkciji obstajajo publikacije v več jezikih – razen v makedonščini še v albanskem, turškem, romskem, srbskem, vlaškem (italijanskem) jeziku – ter v različnih pisavah – ob cirilici tudi latinica. Razlike v jeziku in pisavi vplivajo tudi na način izdelave bibliografskih zapisov, na uporabo mednarodnih standardov in načel ka- talogizacije, na uporabo sistemov za identifikacijo ISBN in ISSN, pa tudi na sprejemanje Priporočil Mednarodne konference bibliografskih servisov. Te posebnosti so obsta- jale že v tradicionalnem bibliotekarstvu, zato že od prej pri katalogizaciji enakopravno uporabljamo obe pisavi. OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... 234 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Makedonija je od samega začetka leta 1989 vključena v sistem COBISS. Programsko opremo je uporabljala tudi v obdobju osamosvajanja, tranzicije in v času turbulent- nega dogajanja. Leta 2001 je bila formirana vzajemna baza podatkov COBIB.MK, leta 2003 pa je sistem CO- BISS.MK postal del mreže COBISS.Net. Formiranje vzajemne baze COBIB.MK in možnost pre- vzemanja zapisov med knjižnicami znotraj Makedonije sta omogočila delovanje univerzalne bibliografske kon- trole, še posebej v zadnjih letih, ko se je v sistem vključi- lo veliko novih knjižnic. V COBIB.MK je bilo na dan 21. 11. 2007 preštetih 365.183 bibliografskih zapisov o monografskih in serijskih publikacijah ter sestavnih delih in vrstah neknjižnega gradiva. V sistemu deluje 22 knjižnic. Pred izdelavo izvirnega zapisa je treba preve- riti, če takšen zapis v skupni bazi že obstaja in če je že narejen, se ga prevzame. Če je takšnih zapisov več, je treba prevzeti najstarejši zapis. Vseeno se v bazi kopičijo duplikati, zato se bomo v naslednjem obdobju posebej posvetili razreševanju teh duplikatov. Večina bibliografskih zapisov za monografske publikacije iz nacionalne produkcije nastane v NUB „Sv. Kliment Ohridski”, vse druge knjižnice v sistemu COBISS.MK pa jih prevzemajo in po potrebi dopolnijo. Prevzemanje zapisov znotraj COBISS.MK je preprosto, saj so zapisi kreirani po „Pravilih za katalogizacijo, sistemizacijo in predmetno obdelavo”, ki velja v Makedoniji, dodajajo pa se lokalni podatki, specifični za vsako knjižnico. Prevzemanje bibliografskih zapisov v mreži COBISS.Net, ki je možno od leta 2003, se uporablja za vse tiste publi- kacije, ki jih ni v sistemu COBISS.MK. Prevzemanje iz COBISS.Net pozitivno vpliva na skrajšanje procesa kata- logizacije. Toda različnost jezikov in pisav ter različnost katalogizacijskih pravil v knjižnicah znotraj COBISS.Net, včasih močno upočasnijo proces prevzemanja in je v takš- nih primerih mogoče veliko hitreje narediti nov zapis, kot pa popraviti prevzetega. En del problemov, s katerimi smo se srečevali pri prevzemanju zapisov, je bil rešen z izbolj- šanjem programske opreme in s konverzijo baze, ki je bila opravljena v začetku novembra leta 2007. Ko sedaj prevzemamo zapise v latinici, praviloma vedno dobimo zadovoljiv zapis, vsaj kar zadeva glavni opis, ki ga je mogoče nato lokalno dopolniti s predmetnimi ozna- kami, skladno s pravili predmetne obdelave v makedon- skem jeziku. Problemi nastajajo pri prevzemanju zapisov v cirilici, ki so transliterirani. Pri takšnih zapisih je potrebno uskla- jevanje in prilagajanje načelom katalogizacije v izvirni pisavi, kar terja večjo koncentracijo in korigiranje spe- cifičnih črk, da bi bil zapis predstavljen uporabnikom v zadovoljivi obliki. To je še posebej pomembno, ker se pri vnosu podatkov vse odvija v latinici, zato so vedno možne napake in pri preiskovanju preko interneta se takš- ne pomanjkljivosti takoj pokažejo pri izpisu. Obstajajo tudi razlike pri načinu obravnavanja imenskih kazalk V sistemu COBIB.MK se ime avtorja vedno piše v izvirni obliki, razen pri prevodih v makedonščino, ko napotimo uporabnika na izvirno obliko imena. V mreži COBISS.Net ni pravila za prevzemanje zapisov, zato je izbira baze, iz katere se prevzema zapis v celoti, stvar odločitve samega katalogizatorja. Če hočemo preve- riti, ali že obstaja zapis za določeno publikacijo, je treba vstopiti v vsako bazo posebej, za kar potrebujemo veliko časa, še posebej, če hočemo ob tem tudi preveriti, kateri zapis nam najbolj odgovarja. Za okolje, v katerem dela COBISS.Net, je značilna kul- turna različnost, različni jeziki, različne pisave. V vseh teh letih, kar ga uporabljamo, nam daje dobre rezultate, ob tem pa se vsakodnevno izboljšuje in prilagaja potre- bam tako uporabnikom knjižnic, kot tudi knjižnicam, ki so sooblikovalke COBISS-a. Iz srbščine prevedel Franci Pivec. Nevenka Hajdarovi} (Narodna in univerzitet- na knjižnica BiH, Sarajevo): COBISS.Net – uporaba v bosansko-hercegovskih knjižnicah Kontaktni naslov: nevenka.hajdarovic@vibbih.ba Sistem COBISS, ki kontinuirano ponuja celovite rešitve in se odziva na zahteve sodobnega knjižničarstva, je od- igral odločilno vlogo v razvoju bibliotekarstva v regiji v zadnjih dveh desetletjih. To je uspeval, ker spremlja to- kove v svetovnem knjižničarstvu in obenem gradi sistem, ki lahko zadovolji potrebe ne samo v deželah, nastalih z razpadom Jugoslavije, ampak tudi širše. Zato nas ne pre- seneča zanimanje držav naše regije za ta sistem, ki daje velike možnosti povezovanju knjižnic na mednarodni rav- ni. Povedano na kratko: sistem uspeva spremljati knjiž- nične standarde in ponuja možnost izmenjave podatkov z drugimi sistemi ter s tem prispeva k pospešitvi procesa obdelave dokumentov. Torej, vzpostavitev mreže CO- BISS.Net, ki se je izkazala za zelo učinkovito, o čemer govorijo podatki o velikem številu prevzetih podatkov, predstavlja pomemben prispevek k izgradnji nacionalnih informacijskih sistemov. V BiH je 30 odstotkov vseh obdelanih publikacij prevzetih iz mreže COBISS.Net, večino zapisov pa so prevzele javne knjižnice. Prevzema- nje zapisov iz mreže COBISS.Net je zelo preprosto, kar OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... M T 235ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 je dobrodošlo za knjižničarje, saj je 30 odstotkov fonda enakega v vseh knjižnicah. Pomembno bi bilo, da bi obdelava temeljila na praktično identičnih pravilnikih, ki so jih podedovale knjižnice v regiji. Poenotenje obdelave na ravni mreže zaradi lažjega in učinkovitejšega prevzemanja zapisov je področje, na katerem so potrebna večja prizadevanja tako pri formalni kot pri vsebinski obdelavi. Poseben problem predstavljajo stari, nepopolni in podvojeni zapisi, ki jih je kar precej v mreži in jih ni bilo mogoče urediti, pa tudi ne izbrisati iz baze. Pri prevzemanju zapisov iz drugih nacionalnih sistemov se srečujemo s spremembami glede na Pravilnik in priročnik za izdelavo abecednih katalogov (E. Verona), za olajšanje prevzemanja zapisov pa bi morali te spre- membe definirati ter z njimi seznaniti vse nacionalne centre. Največje neskladnosti so povezane z obdelavo knjig v delih, z opombami, značnicami, adligati itd. Po- sebej dobrodošla za izboljšanje kakovosti zapisov bi bila možnost uporabe priročnika online. Vsebinska obdelava je največji izziv in tukaj imamo sila pisano stanje. Ne glede na zbrane izkušnje, ki niso tako majhne, je očitna neusklajenost, v glavnem kot posledica odsotnosti normativnih datotek, katerih izdelava bi mo- rala biti skupni interes vseh članic sistema. Glede na to, da uporabniki pogosto preiskujejo katalog po strokovnih področjih ali temah, je zaželena natančna vsebinska obde- lava publikacij. Računalniki bodo iz dneva v dan v večji meri sami nadomeščali formalno obdelavo gradiva (še malo, pa nam ne bo treba več vnašati naslovov in drugih formalnih podatkov, ker bodo to namesto nas naredili različni strojni čitalci), ni pa zamenjave za razumevanje publikacije in za vsebinsko obdelavo. Težišče vsebinske obdelave bo treba prenesti na pripravo trdnih pravil, ki temeljijo na logičnih načelih. V “poplavi” založništva bodo morali bibliotekarji vse pogosteje obvladati tudi aksiološki pristop h gradivu. Podatek, povezan z jezikom publikacije (kar ni niti kata- logizacijski niti vsebinski podatek) v okviru sistema COBISS, je na voljo v delu uporabniškega vmesnika. Tega sploh ne bi omenjala, če ne bi prav podatek o jezi- ku izzval pri nas hudih polemik, ki so prestopile okvir bibliotekarske stroke. Zagovarjamo spremembe uporabni- škega vmesnika, ki naj bi uporabnikom ponudil popolne podatke po naslednjem vrstnem redu: priimek in ime, naslov dela in leto objave. Pri podatkih, povezanih s prevzemanjem zapisov iz dru- gih knjižničnih informacijskih sistemov, je očitno, da le slovenske knjižnice prevzemajo zapise tudi iz drugih sistemov. Seveda vemo za razloge – druge članice mreže nimajo dostopa do OCLC. Treba je preveriti, pod kakš- nimi pogoji bi lahko članice COBISS.Net brez omejitev prevzemale zapise, ki so jih slovenske knjižnice že pre- vzele iz drugih sistemov. Včasih od nas pričakujejo, da smo tudi vizionarji, kar glede na mesto in vlogo COBISS-a v regiji in širše niti ni tako težko. Lahko predvidimo, da bomo kmalu pridobili naslednje nove možnosti: • prevzemanje zapisov iz drugih sistemov, • preiskovanje in prevzemanje zapisov na ravni mreže, • možnost ukaza new/incl na ravni COBISS.Net, • tiskanje izpisov glede na različne parametre in z več možnimi kombinacijami, • transkripcije pisav (arabsko, hebrejsko itd.), • poenoten katalogizacijski opis, • normativne datoteke (npr. predmetne značnice – več- jezična normativna datoteka), • več podatkovnih baz, • povečano število knjižnic članic sistema, • povečano število držav članic sistema, • okolje windows, • preglednejši vmesnik. Vloga COBISS.Net je iz dneva v dan večja in zelo po- membna tudi za razvoj nacionalnih sistemov v okviru mreže. Z nadaljnjo izgradnjo mreže in poenotenjem dela v mreži se bomo približali cilju, h kateremu teži sodobno bibliotekarstvo, saj bo celovito zagotovljena univerzalna bibliografska kontrola (UBC). Preostane nam še upanje, da bodo vse to kot koristno prepoznali tudi končni upo- rabniki bralci, zaradi katerih smo vsi mi sploh tukaj. Prevedel Franci Pivec. Marija Jovancai (Biblioteka Matice srbske, Novi Sad): Kreiranje in prevzemanje bibli- ografskih zapisov v COBISS.Net v Biblioteki Matice Srbske Kontaktni naslov: jovancai@bms.ns.ac.yu Biblioteka Matice srbske (BMS) sodeluje v sistemu vza- jemne katalogizacije COBISS od leta 1989. Ta sistem je na ravni nekdanje Jugoslavije omogočil ustvarjanje lokal- nih baz na računalnikih posameznih knjižnic in vzajemne baze na računalniškem sistemu gostitelja. Vzajemna baza je nastala kot rezultat koordinirane in enotne bibliograf- ske-katalogizacijske obdelave knjižničnega gradiva na način, da so se podatki o publikaciji vnašali le enkrat in na enem mestu. Z razpadom Jugoslavije je razpadel tudi omenjeni sistem. V Srbiji je bil v začetku leta 2003 v ok- viru projekta Virtualna biblioteka Srbije znova vzpostav- ljen sistem vzajemne katalogizacije COBISS.SR. Podlago OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... 236 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 novega vzajemnega elektronskega kataloga tvorijo baza BMS (ki je imela takrat največ zapisov) ter baze Narodne biblioteke Srbije, Univerzitetne biblioteke “Svetozar Mar- ković” in Jugoslovanskega bibliografsko-informacijskega inštituta. BMS aktivno sodeluje pri bogatenju skupne elektronske baze z opisom publikacij, objavljenih in tiskanih na teri- toriju Vojvodine, ki jih zbira kot obvezni izvod ter prido- biva z nakupom, darili, zamenjavo ali na druge načine. Svojo lokalno bazo dopolnjujemo tudi s prevzemanjem zapisov, ki so jih kreirale druge knjižnice članice sistema. Iz primera obdelanih publikacij v letu 2006 je razvidno, da je v BMS več kreiranih kot prevzetih zapisov. Vrsta gradiva Kreirani zapisi Kopirani zapisi Skupaj Monografske publikacije 12.965 9.110 22.075 Serijske publikacije 409 522 931 Prispevki v serijskih publikacijah 17.459 2.554 20.013 Drugo 3.112 759 3.871 Skupaj 33.945 12.945 46.890 Tabela 1: Število obdelanih publikacij v BMS v letu 2006 Rekatalogizacija starega fonda Sistem vzajemne katalogizacije je prispeval k racional- nejši delitvi dela v knjižnicah in na ta način omogočil izvedbo drugih nalog. Zato je bil v BMS že leta 1991 na- rejen program za retrospektivni opis knjig, obdelanih na klasičnih katalogizacijskih listkih, da bi na ta način lahko v elektronskem katalogu našli podatke o vseh knjigah v različnih zbirkah. Rekatalogizacija poteka “de visu”, s knjigami v roki, ki jih jemljemo iz skladišča glede na format in “numerus currens”. Po tej poti izvajamo tudi kontrolo in kontinuirano revizijo zbirk, delo pa je organi- zirano tako, da ni ovirana uporaba oz. servis uporabnikov. Analitična obdelava prispevkov v periodiki Leta 1993 se je začela realizacija drugega programa, ki zajema analitično obdelavo prispevkov v serijskih pu- blikacijah. Zastavili smo si nalogo, da bomo analitično obdelali vsa besedila v serijskih publikacijah Matice srbske in BMS. Najprej smo izdelali opise prispevkov v Letopisu Matice srbske, sledili pa so prispevki v devetih Matičinih znanstvenih zbornikih ter v letopisu (Godišnjak Biblioteke Matice srpske). Po ponovno vzpostavljenem sistemu vzajemne katalogizacije leta 2003 in v dogovoru z Narodno biblioteko Srbije, ki pripravlja Bibliografijo Srbije, je bilo odločeno, da se obdelava razširi na vse tekoče strokovne in znanstvene časopise iz Vojvodine in da se ti zapisi vključijo v omenjeno Bibliografijo. Sedaj se obdelujejo prispevki iz več kot 150 časopisov, tudi dnevnikov in tednikov, ki izhajajo v srbščini in jezikih narodnih manjšin. Bibliografija knjig v Vojvodini Od leta 1989 se v BMS iz njene elektronske baze formira Bibliografija knjig v Vojvodini. Ta Bibliografija v letnih zvezkih izhaja od leta 1981 (do leta 1991 pod naslovom Bibliografija Vojvodine. Serija 1, Monografske publikaci- je). Temelji na teritorialnem načelu, ki je edino možno in pravično v večnacionalnem okolju, kakršna je Vojvodina in opisuje vse knjige, objavljene v Vojvodini kot tudi tiste, ki so nastale v njej v času enega koledarskega leta. Gre za opise knjig v srbskem, madžarskem, slovaškem, romunskem, ruskem jeziku in drugih, ki so odvisno od jezika razvrščeni po azbučnem ali abecednem vrstnem redu. Celoten opis knjig v vseh rubrikah bibliografske obdelave, vključno z materialnim opisom in opombami, je narejen v jeziku in pisavi same publikacije. Pri po- sameznih vrstah publikacij (zbirke pravljic, esejev, anto- logije in druge) zapisi vsebujejo tudi popis celotne vse- bine. Bibliografski opisi se delajo na podlagi muzejskega primerka, ki ga najprej katalogiziramo, sledi pa biblio- grafska obdelava. Bibliografija vsebuje sedem registrov (imenski, predmetni in geografski register, register deci- malnih oznak, zbirk, založnikov in tiskarn) in dopolnitve že izdanih zvezkov. Takšen način priprave bibliografije je bibliografom zelo olajšal delo. To se še posebej nanaša na izdelavo registrov, za katere smo nekoč porabili veliko več časa. Sleherni bibliografski zapis je od trenutka vnosa dostopen online in ni treba čakati na natis, ki lahko traja zelo dolgo. Tiskani katalogi starih in redkih knjig V elektronski bazi se obdeluje tudi bogata zbirka raritet, ki zajema rokopise, stare tiske in redke knjige, časnike in časopise. Na osnovi te baze se oblikujejo in tiskajo tri serije katalogov: 1. Cirilične rokopisne knjige BMS, 2. Katalog starih in redkih knjig BMS in 3. Katalog legatov BMS. V prvi seriji je objavljenih že dvanajst knjig, v dru- gi in tretji pa po pet knjig. Bibliografija Matice srbske Upoštevaje, da se v elektronski bazi nahajajo opisi vseh prispevkov iz serijskih publikacij, ki jih izdajajo Matica srpska in njene ustanove – knjižnica, založniško podjetje in galerija – bo iz te baze v BMS generiran tudi šesti del Bi- bliografije Matice srbske za petletno obdobje 1981–1985. Prejšnji štirje deli so bili narejeni ročno v Matici srbski. Poenotenje zapisov v vzajemni bazi COBISS.SR Čeprav obstajajo katalogizacijska pravila, ki so v večini segmentov dovolj natančna in uporabljiva, je katalogiza- torjem vseeno dopuščena določena svoboda, da na osnovi svoje lastne presoje neki podatek iz publikacije vnesejo ali ne in da izbirajo način, kako bodo to naredili. Prav ti OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... M T 237ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 različni pristopi k publikacijam glede katalogizacijskih – bibliografskih opisov, še posebej pa glede vsebinske obdelave (v pomembnem delu gre tudi za napake in spreglede), prispevajo k temu, da imajo zapisi različno obliko in dolžino, da so neizenačeni. Ko je bil ponovno vzpostavljen sistem vzajemne katalogizacije v Srbiji, so bile formirane skupine redaktorjev iz knjižnic članic vza- jemnega kataloga z nalogo, da pregledujejo zapise in na podlagi narejenih analiz predlagajo načela, ki bodo pri- spevala k večji izenačenosti zapisov. Te skupine so bile formirane za vsako vrsto knjižničnega gradiva posebej, pri monografskih publikacijah pa obstajata posebni sku- pini za imenski opis in za vsebinsko obdelavo. Doslej je največ naredila skupina za opis monografskih publikacij, ki je analizirala vnos vseh podatkov, še posebej pa tistih v blokih polj za identifikacijo, kodirane podatke, opis, opombe in podatke o odgovornosti. Dogovorjena načela in rešitve v obliki navodil na desetih straneh so bila po- sredovana knjižnicam in bibliotekarjem, ki delajo z vza- jemnim katalogom. Te skupine se sestajajo še naprej, ker je še veliko nerešenih vprašanj (glede izbire pisav v znač- nici), saj je dosedanja praksa v knjižnicah različna, glede obdelave večdelnih publikacij in drugega gradiva. Referenci [1] Novka Šokica, Željko Vučković (2000). Deset godina elektron- skog kataloga Biblioteke Matice srpske, Godišnjak Biblioteke Matice srpske za 1999, 32–44. [2] Dušica Grbić, Marija Jovancai, Radovan Mićić (2006). Pogled na izdavačku delatnost Biblioteke Matice srpske, Savremena biblio- teka, 23, 64–68. Iz srbščine prevedel Franci Pivec. Janez Jug (Fakulteta za družbene vede, ODKJG): Nekaj izku{enj s prevzemanjem za- pisov Kontaktni naslov: janez.jug@fdv.uni-lj.si 1. Splošni problem prevzemanja zapisov v sistemu COBISS je, da so nekateri zapisi v vzajemni bibliograf- sko-kataložni bazi COBIB.SI manj popolni kot v kaki od lokalnih baz. Najbolj očiten primer so CIP-zapisi s sta- njem zaloge. To se dogaja zato, ker katalogizator po pre- vzemu zapisa iz COBIB.SI dopolnjeni zapis shrani samo v lokalno bazo. Razlogi za to so: (1) katalogizator nima pooblastila za shranjevanje v vzajemno bazo; (2) kata- logizator ima pooblastilo, vendar ne uporabi ustreznega ukaza za shranjevanje, kadar njegova knjižnica ni kreator zapisa; (3) katalogizator ima pooblastilo, vendar ne shrani zapisa v vzajemno bazo, ker je medtem druga knjižnica dopolnila zapis in bi moral dopolnitve prepisati v lokalni zapis. Problem bo odpravljen z uvedbo COBISS3/Kata- logizacije, ko v bibliografskem delu ne bo več razlik med vzajemno in lokalno bazo. 2. Pri prevzemanju zapisov iz OCLC v COBISS je problem nepregleden izpis predmetnih oznak v COBISS/OPAC v uporabniškem izpisnem formatu zaradi večjega števila pred- metnih oznak v več jezikih in vrstnega reda vnosa. V prevze- tih zapisih je več predmetnih oznak kot v kreiranih zapisih, ker so v njih predmetne oznake iz več tezavrov, zato je upo- rabniški format izpisa v COBISS/OPAC nepregleden. Npr. v zapisu na sliki 1 so predmetne oznake Kongresne knjižnice (LC), Narodne knjižnice Kanade v francoščini (CAF) in predmetne oznake ODKJG v 11 vrsticah. Slika 1: Izpis prevzetega zapisa iz OCLC 3. Po prevzemu zapisa iz OCLC katalogizatorji zbrišejo nekatere predmetne oznake, ker so po njihovem mnenju odveč, npr. predmetne oznake iz GOO-trefwoorden thesa- urus (gtt). Pri verifikaciji bibliografskih zapisov smo na- leteli na primer prevzetega zapisa iz OCLC, v katerem je bibliograf zbrisal formalno predmetno oznako “Congress- es” in konferenčnemu zborniku določil tip dokumenta 2.01 (znanstvena monografija). 4. Posebna oblika prevzemanja zapisov iz vzajemne bi- bliografsko-kataložne baze COBIB.SI se od leta 2002 uporablja v digitalni zbirki visokošolskih del Fakultete za družbene vede Dela FDV (http://dk.fdv.uni-lj.si/DelaFDV/) in drugih zbirkah celotnih besedil, ki so bile oblikovane po tem vzoru (zbirka Družboslovna besedila ODKJG (http:// dk.fdv.uni-lj.si/db/), zbirka Diplomske, specialistične, ma- gistrske in doktorske naloge Ekonomsko-poslovne fakulte- te Maribor (http://www.epf.uni-mb.si/ediplome/). Poveza- va med COBIB.SI in zbirko Dela FDV je v bibliografskem zapisu v polju 856, kjer je v podpolju u vnesen URL za dostop do celotnega besedila dela v formatu PDF. Poveza- vo zbirke Dela FDV z bazo podatkov COBIB.SI omogoča OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... 238 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 COBISS.SI-ID bibliografskega zapisa visokošolskega dela, ki je vnesen v lastnosti dokumenta besedila visokošolskega dela v formatu MS Word. Ko uporabnik klikne na naslov najdenega dela (slika 2), se v spodnjem okviru strani na- mesto seznama zadetkov izpišejo bibliografski podatki o diplomskem delu (slika 3) iz COBIB.SI. Slika 2: Rezultat iskanja Slika 3: Izpis bibliografskih podatkov o diplomskem delu Anka Rogina (Institut informacijskih znanosti, Maribor): Obseg prevzemanja zapisov v COBISS.SI Kontaktni naslov: anka.rogina@izum.si Prispevek poskuša odgovoriti na vprašanje, kolikšen obseg katalogizacije se v slovenskem nacionalnem bibli- ografskem sistemu opira na prevzemanje zapisov. Podatki temeljijo na podatkih iz bibliografske baze podatkov COBIB.SI na dan 15. 11. 2007. Ponovna uporaba bibliografskih zapisov prispeva k učin- kovitejši in cenejši katalogizaciji. K ponovni uporabi zapisov v tem prispevku štejemo vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI ter prevzemanje zapisov iz tujih bibliografskih baz podatkov, med drugim iz baz podatkov v sistemu COBISS.Net. Vzajemna katalogizacija v sistemu COBISS.SI – nekaj statističnih podatkov V vzajemni bazi podatkov COBIB.SI je trenutno nekaj manj kot 3.200.000 bibliografskih zapisov. Baza poda- tkov vsebuje približno 55 odstotkov zapisov za mono- grafske publikacije, 36 odstotkov zapisov za sestavne dele oz. članke, 7 odstotkov zapisov za neknjižno gradivo in 2 odstotka zapisov za serijske publikacije. Učinek vzajemnosti se kaže v deležu zapisov, kopiranih v lo- kalne baze podatkov. Knjižnice so v svoje lokalne baze kopi- rale 24 odstotkov vseh zapisov iz vzajemne baze COBIB.SI. Ta delež bi se lahko zdel majhen, vendar postane smiseln, ko ga porazdelimo po vrstah gradiva: v lokalne baze knjižnic je bilo kopiranih približno 31 odstotkov zapisov za mono- grafije, 50 odstotkov zapisov za serijske publikacije, 17 od- stotkov zapisov za članke in 1 odstotek zapisov za neknjiž- no gradivo. Poudariti je treba, da zapisi, ki so bili kopira- ni, niso bili kopirani samo v eno lokalno bazo. V sistemu COBISS.SI je bilo izvedenih skoraj 5 milijonov kopiranj zapisov, kar pomeni, da je bil vsak kopirani zapis povprečno skopiran v 7 lokalnih baz. To je seveda le povprečje, nekateri zapisi so bili kopirani v več kot 100 lokalnih baz. Slika 1: Deleži zapisov, kopiranih v lokalne baze poda- tkov (Deleži v diagramu so deleži v celotni bazi podatkov COBIB.SI.) Če za monografske publikacije malo natančneje pogleda- mo, kaj so knjižnice kopirale v svoje lokalne baze, vidimo, da je med kopiranimi zapisi npr. 15,8 odstotka zapisov za literarna dela. Vidimo, da so knjižnice kopirale zapise za OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ... M T 239ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 sorazmerno novejša dela, saj je skoraj 26 odstotkov kopi- ranih zapisov za dela, izdana po letu 2000. Razumljivo je tudi, da so največ knjižnicam skupna dela v slovenskem jeziku, kar se kaže v 42 odstotkih kopiranih zapisov. Ker govorimo o vplivu različnih kulturnih okolij, poglej- mo še porazdelitev kopiranih zapisov po jezikih: sloven- skemu jeziku sledijo publikacije v angleškem jeziku z 29 odstotki, iz česar bi lahko sklepali, da je angleščina jezik, ki ga Slovenci med tujimi jeziki najbolje obvladamo. Tako velik delež pripade angleščini tudi zato, ker je naj- več strokovne literature, z različnih področij, publicirane v angleščini. Sorazmerno nizka sta deleža kopiranih zapi- sov v jezikih narodnostnih manjšin, tj. v madžarskem (le 1 odstotek) in italijanskem jeziku (3 odstotke). 16 odstot- kov kopiranih zapisov v jezikih bivše skupne države kaže na živahno sodelovanje med narodi kljub novim mejam. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je približno 8 odstotkov prebivalcev Slovenije ob zadnjem popisu prebivalstva enega od teh jezikov navedlo kot svoj materni jezik [1]. Poglejmo še, česa knjižnice v svoje lokalne baze niso kopirale. Kakšne so torej monografije, ki jih imajo samo v eni knjižnici? Prvi podatek nam pove, da gre predvsem za strokovna dela (42,4 odstotka) in manj za literaturo (9,9 odstotka). 32 odstotkov zapisov, ki niso bili kopirani, je za monografije v angleščini, kar lahko pripišemo pre- vladi angleščine v strokovni literaturi. Na prvi pogled je visok tudi odstotek zapisov za dela v slovenščini, gre za 25 odstotkov oz. približno za 280.000 zapisov. Če dela v slovenščini natančneje analiziramo, vidimo, da 53 odstotkov teh del predstavljajo diplomska, magistrska in doktorska dela, za katera je razumljivo, da niso široko raz- širjena. Nadaljnjih 22 odstotkov predstavljajo dela, ki jim je dodeljena tipologija in so torej sestavni del bibliografij razi- skovalcev. Še nadaljnjih 13 odstotkov predstavljajo druga strokovna dela. Slika 2: Nekopirani zapisi za monografije v slovenščini Prevzemanje zapisov iz tujih bibliografskih baz po- datkov Drugi segment ponovne uporabe zapisov predstavljajo zapisi, prevzeti iz tujih baz podatkov, tj. iz baze podatkov ISSN, iz OCLC-jeve baze WorldCat in iz bibliografskih baz v sistemu COBISS.Net. Skupaj vsi prevzeti zapisi predstavljajo le 6,6 odstotka vseh zapisov v vzajemni bazi COBIB.SI. Tudi tu dobimo bolj jasno sliko, če pogledamo razmerja po vrsti gradiva. Vidimo, da je bilo 60 odstotkov vseh zapisov za serijske publikacije kopiranih iz baze ISSN. Za prevzemanje iz OCLC-jeve baze WorldCat so najprimernejši zapisi za monografske publikacije; prevzeti zapisi predstavljajo že skoraj 10 odstotkov vseh zapisov za monografije. Delež zapisov, prevzetih iz COBISS.Net v bazi COBIB.SI je majhen (doslej je bilo prevzetih manj kot 5.000 zapisov) in predstavlja komaj 0,15 odstotka vseh zapisov v bazi. Največ zapisov je bilo prevzetih iz COBIB.SR, manj pa iz preostalih treh bibliografskih baz. Skladna temu je tudi porazdelitev prevzetih zapisov po jezikih: največ zapisov je za publikacije v srbskem jeziku, sledita makedonski in hrvaški jezik, nato pa še bosanski, angleški in madžarski. Pri vrednotenju teh deležev je treba upoštevati tudi, da lah- ko zapise iz baze ISSN v bazo COBIB.SI kopiramo že od začetkov sistema COBISS, tj. 20 let, zapise iz OCLC-jeve baze WorldCat lahko kopiramo zadnjih 7 let, prevzemanje zapisov iz COBISS.NET pa je možno zadnja 3 leta. Slika 3: Delež zapisov, kopiranih iz baz ISSN in WorldCat v celotni bazi podatkov COBIB.SI Referenca [1] Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, go- spodinjstev in stanovanj 2002. Dostopno na: http://www.stat. si/Popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=9. OKROGLA MIZA: PREVZEMANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV ...