KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
l(0.2>?>5j to'%
Radio/brežice
•a 88,7 In 9S,9 MHz
Številka 103
Leto 4
Bo sadjarjem v Evropi bolje?
Krško - Za uveljavitev in razvoj slovenskega sadjarstva si prizadevata Strokovno sadjarsko društvo, ki ga vodi dr. Franci Štampar, prodekan ljubljanske Biotehniške fakultete in Odbor za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici s predsednikom Francijem Bogovičem. Štampar je ugotovil, da bi bilo za rast panoge koristno, če bi se enkrat srečali strokovnjaki, pridelovalci, trgovci in proizvajalci tehnične podpore ter skozi izkušnje ocenili, katera so šibka področja za sadjarje v tržnih evropskih pogojih.
Dr. Franci Štampar in Boštjan Kozole na prvem Slovenskem sadjarskem kongresu
Tako se je zgodil prvi Sadjarski kongres v Krškem, kjer je poleg sadjarja župana tudi sedež največjega slovenskega pridelovalca jabolk Evrosada. Direktor Boštjan Kozole, ki je tudi predsednik upravnega odbora lani ustanovljene zadruge kot organizacije proizvajalcev, ima za razvoj panoge v posavski regiji že izdelane načrte. Sadjarstvo je poleg zelenjadarst-va edina panoga v kmetijstvu, kjer je možno solidno živeti s štirimi ha sodobnega nasada z namakanjem in protitočno mrežo.
...na strani 4
K._________________________________________________________
----------------------------------------N
Naslednja številka bo izšla 15. aprila 2004.
Gledalci so bili solzni ...od smeha
Zagorje pri Lesičnem - Mladi iz kozjanske vasice so za svoje starše pripravili zanimivo predstavo, ki je potekala v obliki televizijske oddaje. V njej ni manjkala oddaja po domače pa kulturna °ddaja, v top šop prodaji so ponujali vse, česar nikoli ne potrebuješ, gledalci so si lahko ogledali videospotnice, nastopila sta strašna Jožeta in podobno. Z odlično naštudirano četvorko so najmlajši prebivalci kraja skoraj prekosili naše maturante. Prireditev je lepo uspela in do solz nasmejala zbrano publiko, kar je bil tudi njen namen. N.Č.C.
Rodovniku vinske trte se je nekaterim malčkom “la vindi vu... ” ar Pošteno zapletel.
Otroci - naše največje
bogastvo?
Brežiški osrednji vrtec z vzdrževanim, a zastarelim igriščem
Posavje - Večina slovenskih županov je z državno politiko za vrtce nezadovoljna in si prizadeva, da bi občine kot ustanoviteljice dobile vpliv na določanje plač zaposlenih v vrtcih. Posamično in združeno občasno “naskakujejo” šolskega ministra, vendar brezuspešno, kajti vlada ne razmišlja, da je javna poraba v Sloveniji že alarmantno nagri-zla trhle stebre gospodarstva.
S finančnimi stiskami se ubadajo vsi slovenski vrtci. Da bi rešili situacijo v korist otrok, staršev in zaposlenih, je pred dnevi Skupnost slovenskih vrtcev na posvetu ministru Slavku Gabru predstavila problematiko organiziranja in financiranja vrtcev pri nas.
V Posavju vrtci nimajo posebnih težav z rednim financiranjem dejavnosti iz občinskih proračunov. Več preglavic imajo pri pridobivanju sredstev za investicijsko vzdrževanje. Tako se držijo reka: “Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.” Z malčki izdelujejo novoletne voščilnice, organizirajo prireditve in s pomočjo staršev zbirajo
denar donatorjev. Da bi občine pokazale, kako se zavedajo, da so otroci naše največje bogastvo, potem nekaj primaknejo še iz občinskega proračuna.
V brežiškem osrednjem vrtcu Mavrica so skoraj sami postavili ograjo, zdaj bi želeli po določilih kurikuluma urediti še zunanja igrala, saj je zunanji
prostor v vzgoji enako pomemben kot notranji. Kljub denarni stiski z aprilom v Mavrici odpirajo varstveno družino.
...na strani 3
Foto: Marija Sušnik
Zopet je pred nami čas, ko bo zacvetela velikonočnica. Čeprav na Bizeljskem ne domuje, na prisojnih ilovnato peščenih legah nad repnicami raste njen sorodnik - navadni kosmatinec. Razbohotil se je na velikih rastiščih, kjer ni intenzivne rabe travnikov in pašnikov. Cvete marca in aprila in njegovi temno vijolični cvetovi krasijo krajino in popestrijo turistični izgled Bizeljskega, kjer ga ščitijo na pobudo sekcije za naravno dediščino.
0 izbrisanih na referendumu
Slovenija, Posavje - Pred nedeljskim naknadnim zakonodajnim referendumom o tehničnem zakonu o izbrisanih je v tem tednu mogoče predčasno glasovati. Volivke in volivci, ki na referendumsko nedeljo, 4. aprila, ne bodo v kraju, kjer imajo stalno prebivališče in kjer so vpisani v volilni imenik, lahko svoj glas predčasno oddajo še do 1. aprila na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij med 9. in 17. uro. Tistim, ki jim prihod na volišče preprečuje bolezen, zakonodaja daje možnost, da glasujejo na svojem domu, vendar morajo svojo željo okrajni volilni komisiji sporočiti najpozneje tri dni pred dnem glasovanja, torej do vključno 1. aprila.V nedeljo bodo volišča odprta kot običajno od 7. do 19. ure.
Volivke in volivci se bodo na referendumu izjasnili, ali so za uveljavitev zakona o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča iz aprila lani. Ta predvideva povrnitev statusa stalnega bivališča za nazaj tistemu delu izbrisanih, ki so si dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji pridobili že na podlagi drugih zakonov. Tehnični zakon o izbrisanih ureja pogoje in postopek izdaje dopolnilnih odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji, in sicer za čas od nezakonitega izbrisa februarja 1992 do takrat, ko so si na podlagi drugih zakonov pridobili dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji. S.V.
“Rdeče presenečenje”
Posavje - Moralni pritisk na delodajalce s posebno akcijo izvajajo industrijski delavci pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov (ŽSSS) tudi v Posavju. Kot je dejal sekretar območnega sindikata Lado Rožič, so se pridružili delavci tekstilne, lesarske, kovinarske in energetske industrije, ki so tovarne oblepili z rdečimi plakati, na haljah in kombinezonih pa so nosili nalepke z napisom “Danes solidarni - jutri združeni v stavki”. Čeprav so delali, so vodstvo in lastnike vseeno opozorili na svoje zahteve.
Sindikalne aktivnosti so v večji meri izvajali tudi v krški celulozi, kjer sindikat Pergam prav tako zaostruje svoje aktivnosti. Pospešeno pa se tudi pripravljajo na shod, ki bo 3. aprila v Ljubljani. Z območja Dolenjske in Posavja naj bi se na shod v soboto odpeljalo okrog petnajst avtobusov. S.V.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Sava Glas, 1.4.2004
Soglasno za proračun
Brežice - Letošnji proračun občine Brežice je v novi državi prvi, ki so ga svetniki soglasno sprejeli. Župan Andrej Vizjak pravi, da je takšen rezultat glasovanja posledica aktivnosti konstruktivne opozicijske koalicije in na splošno dobro pripravljenega proračuna, ovrednotenega na 3,8 milijarde SIT. Od tega je 1,4 milijarde SIT planiranih za investicije.
POSAVSKE m/SICE
Naša “kritična masa" je premajhna
Ugibanj okrog čateških Term je, vsaj za zdaj, konec. Verjetno sta Borut Mokrovič, prvi človek najuspešnejšega slovenskega naravnega zdravilišča, in Bojan Petan, njegov prvi nadzornik in večinski lastnik, zakopala bojno sekiro in si segla v roke. Morebiti je to ta hip najpomembneje in prav nič več ne kaže razmišljati, čemu je Petan kost o odstavitvi Mokroviča vrgel v javnost in ali je začasno prestavil tudi odločitev o vrnitvi v Brežice.
Pomembneje za Posavje in njegovo lokalno skupnost je, da brežiška, krška in sevniška občina po zunanjih znakih sodeč lepo sodelujejo, podrobnejši pogled pa kaže, da temu le ni tako. Na vrhu Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju - ta naziv so politiki iznašli v Krškem še za časa županovanja Danila Siterja in odtlej pokrajino še kar naprej ustanavljajo - je Kristijana Janca zamenjal Franc Bogovič in prav ta dva župana sta se
pred dnevi mudila v prestolnem mestu. Kaj sta naklepala brez prisotnosti brežiškega župana Vizjaka, ni znano, prav gotovo pa takšni posamični obiski na “dvoru” v Ljubljani niso dokaz vzornega posavskega sodelovanja. Tako kot je dokaz nesodelovanja razdrobljeno načrtovanje višjih in visokih šol. Zdaj v Krškem snujejo redni študij logistike in energetike, v Brežicah so se že odločili za turistično smer in po svoje razmišljajo tudi v Sevnici. Nihče pa ne da pobude, da bi ustanovili skupno višje in visokošolsko študijsko središče, kar omogoča zakonodaja. S takšnim nastopom bi bilo Posavje močnejše in njegova “kritična masa” večja, da bi se zoperstavili sosednjim regijam. Se župani, ki so sicer najbolj enotni, kadar imajo kupico v rokah, in svet pokrajine, res ne morejo dogovoriti, kje bo sedež takega študijskega središča? Kot jim to ne uspe v primeru središča bodoče pokrajine. Hote ali namenoma se odmika tudi razprava o regionalizaciji in neuresničen ostaja sklep o okrogli mizi na to temo, sprejet natanko pred letom dni! Očitno občine in župani dobro sodelujejo takrat, ko se nič ne zmenijo. In “kritična masa” Posavja je zato takšna, kakršna je.
Samo spomnimo, da je pred poldrugim desetletjem občina Krško po bruto družbenem proizvodu bila na četrtem mestu v Sloveniji(l), kar pomeni, da je tudi regija imela več-
jo “kritično maso”.
Neizrabljene
priložnosti
Pa ima Posavje dovolj priložnosti in možnosti, da bi lahko v slovenskem prostoru bolj opozorila nase. O tem je tekla beseda tudi ob nedavnem obisku ministrice Zdenke Ko-
Dražen Levojevič
vač, ki je povedala, da se je Posavje med prvimi v državi lotilo projektov in regionalizacije, a so nato razpravljalci dodali, da bo zdaj. treba preiti od besed k dejanjem, da ne bi, kot je dejal sevniški župan Janc, bolj bogati postali še bolj bogati, revni pa še revnejši! Ministrica, ki ji je ob predstavitvi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pomagal mladi strokovnjak Dražen Levojevič, sicer Brežičan, je odgovorila, da Posavje v primerjavi z ostalimi območji dobiva veliko. Verjetno je imela v mislih državne projekte, kot so gradnja savskih elektrarn, schengenske meje ali avtoceste, od česar pa občine na jugu nimajo prave koristi. Ob omenjenih naložbah so posavske firme le zadnji podizvajalci podizvajalcev in tudi akumulacija, ki jo denimo ustvarjajo redki prevozniki ali prihaja od koriščenja naravnega bogastva iz peskokopov, kamnolomov in gramoznic, se steka drugam. Morda z deli ob meji
nekaj več iztržijo le brežiški komunalci in bodo zato zaslužili celo toliko, da bodo lahko ropotarnico iz mesta preselili drugam. Ker so objekte na Borštu namenili za sortirnico odpadkov, se bo treba ozreti drugam. Bo KOP Brežice uspel za bazo pridobiti Petrolove prostore in zemljišča v Šentlenartu? Kakorkoli že, zdaj, ko se država bolj ukvarja sama s sabo, bi se morali tudi Posavci bolj posvetiti sebi! Mimogrede, obiska ministrice sta se udeležila župana Bogovič in Janc z vsemi svojimi podžupani. Andreja Vizjaka seveda
zaradi poslanskih obveznosti ni bilo, podžupana pa nima, zato je občinsko zastopstvo izostalo tudi v Posavskem muzeju, kjer so ob navzočnosti ministrice Kovačeve odprli bogato razstavo Prestiž Slovenije. Zato pa se je dogodka udeležil Štefan Teraž iz Sevnice, ki si je nabral lepo število funkcij. Poleg zaposlitve je še državni in občinski svetnik, podžupan, predsednik sev-niških gasilcev in morda še kaj. Pred desetletji podobne zadolžitve ne bi bile spodobne.
Območje, žal, nima nič tudi od sklada za financiranje razgradnje krške nuklearke.
Vanj seje steklo že blizu 19 milijard SIT, tako da je v njem že 25 milijard. To je več denarja, kot predstavljajo dvoletni proračuni vseh treh posavskih občin skupaj! Od tega denarja, razen nekaj zaposlenih z direktorjem Milanom Vene-kom na čelu, Posavje nima nikakršne koristi. Tudi v Krškem, kjer je sedež sklada, ne. Bi v Brežicah, kamor se je menda preselil Venek, znali bolj izkoristiti priložnost, če bi zdaj sedež sklada preselili k njim? Privoščljivci seveda razmišljajo drugače; po njihovem se je Venek v Brežice preselil zato, da bo bliže igrišču za golf v Mokricah! /
V znamenju posavsko-štajerskega vinca
Vse bliže pa prihaja tudi predvolilni čas. V Brežicah se denimo obeta poplava kandidatov za bodoče parlamentarce. Nedvomno bosta med njimi dosedanja državna poslanca Avšič in Vizjak, pa Rok Kržan, na Bizeljskem pa naj bi imeli še enega kandidata. Kar presenetljivo se v okrilju Janševega odpadnika Hvalice v boj za poslanca spušča tudi Milko Veršec, nagnan iz SDS. V Krškem naj bi se kandidaturi že odrekel Branko Janc, pa tudi Vojko Sotošek naj ne bi več bil med kandidati. Zato pa bo menda na listi LDS Damjan Lah, slišati je tudi ime Antona Podgorška. Delodajalec premier Tone Rop bo moral razsoditi, kako bo še s kanadidaturo Sivega panterja Nika Žibreta. Ime župana Franca Bogoviča se medtem pojavlja na listi kandidatov za člana evropskega parlamenta, s čimer pa naj bi le stehtal svojo težo in možnosti za jesensko kandidiranje v državni zbor. Iz Sevnice še ni potrjenih glasov o poslanskih kandidaturah, le Kelemina se je menda odločil, da se bo poslovil od parlamenta.
Ob tem izdvojimo kadrovsko spremembo na vrhu krške
Kmečke zadruge, saj se bo prihodnji mesec upokojil direktor Anton Planinc, ki bi ga ob pod-
pori članstva lahko zamenjal mladi Janez Živič. Marsikaj se premika prav na področju posavskega vinarstva, ki se bo razcepilo na cvičkarijo in na štajerski okoliš. Bizeljanci, ki so brez prave zadruge, predsednik Janez Šekoranja pa za direktorja vabi tudi Antona Planica, si od novosti veliko obetajo. Čudno, da že do-
slej niso izkoristili domačih strokovnjakov, denimo žal nedavno umrlega Darka Marjetiča, ki ima vinograd sredi Drenovca, uveljavil pa se je med ljubitelji cvička. Sicer pa se mora z bizeljskimi vinogradniki in vinarji tudi zdaj truditi Alojz Kunej izpod Sremiča. Smo pa medtem novinarji s cvičkom nazdravljali Abrahamu kolege Ernesta Sečna z Dnevnika, dobro vince so okušali tudi udeleženci igrive razstave Oskarja Gerjeviča v piceriji Pepe in obiskovalci v brežiškem gradu. Tam se je izkazalo podjetje Vino, ki zapira trgovine, med mnogimi interesenti za najem pa je menda zelo resna tudi Era iz Velenja.
Morda je dobro vince okušal tudi tiskarski škrat, ki nam je zadnje čase kar nekajkrat ponagajal. Bojana Petana je preimenoval v Boruta, Blaža de Costo v Blaža de Glerio in vinogradnika Staneta Jarko-viča prekrstil kar v krškega notarja Borisa Pavlina. Če so bili prizadeti, jim seveda velja opravičilo.
Vlado Podgoršek
Popravek
SavaGlas, št. 102, str. 2'
Avtorju rubrike Posavske mušice se je v prejšnji številki SavaGlasa zapisala zava-jujoča neresnica, ko je zapisal: “Menda je župan podpisal tudi dokument o oddaji šolskega vinograda v večletni najem. Nasad je s 2500 trtami v polni rodnosti in ga bodo interesenti izpogajali za letno najemnino vsega 25.000 SIT?”
Resnica je povsem drugačna. OŠ Bizeljsko, kije doslej skrbela za šolski vinograd, se je odločila, da ne bo več obdelovala vinograda. Občina Brežice, ki je lastnik zemljišča vinograda, je na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 18.3.2004 začela postopek oddaje vinograda v zakup in objavila javno ponudbo. Znesek zakupnine znaša 164.500 SIT na leto. Občina želi na transparenten način in po zakoniti poti oddati vinograd v najem, zato odločno zanikam, da bi podpisal kakršenkoli dokument o oddaji vinograda, preden so zaključeni z zakonodajo predpisani postopki. Občinski svet občine Brežice je tudi sklenil, da gre celotna najemnina od vinograda OŠ Bizeljsko za novo šolo.
Mag. Andrej Vizjak, Župan občine Brežice
Kot smo že poročali, so svetniške skupine SNS, LDS, DeSUS, LORKS in PUM pred drugim branjem proračunskega predloga županu predstavile dodatne zahteve, predvsem za vlaganja v krajevne skupnosti, ki so bile sprva ovrednotene na 170 milijonov SIT. V pogajanjih z županom so sprejeli dopolnitve v višini 140 milijonov SIT, za kar so bili na prihodkovni strani proračuna določeni novi viri, 27 milijonov SIT pa je presežkov prihodkov iz preteklega leta. Tako dodatni projekti ne “za-žirajo” investicijskih planiranj v osnutku proračuna.
Predstavnik opozicijske koalicije Stane Radanovič je ob doseženem soglasju popravljenega proračuna napovedal, da je potrditev na seji občinskega sveta zagotovljena. Na sami seji pa je predložil še dva amandmaja in sicer, da se za opremo in posodobitev brežiške osnovne šole nameni 6,5 milijona SIT na račun zmanjšanja postavk za občinska praznovanja, reprezentanco in pokroviteljstva, drugi amandma pa bi županu prepovedal prerazporejanje sredstev nad višino dveh milijonov SIT. Glede denarja za brežiško osnovno šolo je župan predlagal, naj ne bi posegali v postavko obeleževanja spomina na pomembne dogodke v občini in zagotovil, da bo šola ta denar dobila iz načrtovane prodaje občinskega premoženja, s čimer so se svetniki strinjali.
Za proračun 2004 so se opredelili do 24 amandmajev, ki jih je občinska uprava v večini zavrnila. Svetniki so sprejeli štiri amandmaje Petra Žiganteja in Andreja Božiča, s katerimi se je strinjal tudi župan, ter nekaj amandmajev na amandma, ki so jih uskladili v upravi in so bolj usmeritvene narave. Med zanimivejšimi je zmanjšanje županove pravice prerazporeditve sredstev na 10 odstotkov po postavki, saj je župan želel več svobode.
Županu Franciju Bogoviču pa so zmešeli štrene še s sprejetimi tremi amandmaji, ki jih je občinska uprava zavrnila in sicer za investicijsko vzdrževanje okolice in igrišča OŠ Kostanjevica, izrabo termalne vode v kmetijstvu ter asfaltiranje vinskih cest, vsi so Božičevi. Vendar ti niso bistveno vplivali na višino proračuna, tako da so ga s 25 glasovi le potrdili, ob tem pa zadolžili župana Bogoviča, da vsake tri mesece občinski svet obvešča o realizaciji prihodkov in odhodkov in če ti niso uresničeni, naj zmanjšuje proračunske postavke. Zavezali so ga še za pravočasno sprejemanje rebalansov
Prepoved prerazporejanja proračunskih sredstev pa po županovem pojasnilu lahko blokira katero od investicij, saj te v predlogu ne morejo biti do tisočaka natančno ovrednotene. Za primer, da je tudi morebitno prerazporejanje transparentno prikazano, je navedel lanske primere, ko so se zneski vrteli od 11 tisoč SIT pa do največ milijon SIT. Županovo pojasnilo je svetnike prepričalo, da so mejo dovoljenega prerazporejanja povišali s predlaganih dveh na pet milijonov SIT.
Po osvojenih amandmajih je bila potrditev letošnjega proračuna samo še formalnost, čeprav je pred tem kazalo, da se njegov sprejem lahko zavleče. Ivan Molan iz SDS se je namreč postavil v bran županu pri razpravi o morebitnem prerazporejanju sredstev, češ da ta nikoli ni pokazal samovolje pri gospodarjenju s proračunom in da Stane Radanovič s takšnim amandmajem nabira politične točke. Ker ima opozicija v občinskem svetu glasovalno premoč, bi iahko jezo nad to opazko pokazali drugače, tako pa so za ohladitev zahtevali premor za kratek posvet in sklenili, da izpolnijo dano obljubo o sprejemu proračuna na seji 18. marca.
Sicer pa je prav smešno, če si politiki očitajo nabiranje točk, saj za to vendarle gre v tej branži, mar ne?
in proračunov še pred zadnjim letnim kvartalom, ne strinjajo se namreč, da proračun za tekoče leto sprejemajo šele sredi marca.
Proračun 2004 je na prihodkovni ravni težak 5 milijard 388 milijonov SIT, na odhodkovni pa 5 milijard 485 milijonov SIT. Manjkajoče milijone bodo pokrili s predvidenim novim zadolževanjem. Pri dohodkih je več kot 40 odstotkov proračuna planiranih kot investicijska sredstva. Nekateri so opozorili, na primer Franc Lekše ali Miroslav Mikeln, da so male krajevne skupnosti in nekateri kraji zanemarjeni zaradi favoriziranja drugih.
Nadzorni odbor, ki so mu pritrjevali tudi svetniki, ima na proračun kritiko, da je preopti-mističen in da že nakazuje rebalans, predvsem zaradi postavke visokih kapitalskih prihodkov.
Proračun za leto 2005 je bil sprejet brez večjih pripomb, saj vsi kalkulirajo z rebalansom. Predvidevajo še večje obremenitve, saj je proračun za leto 2005 ovrednoten na približno 5 milijard 600 milijonov SIT.
Suzana VahtariČ
Nadzorni odbor je tudi zadolžil župana, da pripravi pisno poročilo z dokumentacijo o nakupa delnic družbe Kostak Krško v 43 odstotnem lastninskem deležu s pojasnilom, zakaj tak delež, ki ne omogoča večine.
Posavski župani na vinogradniškem slavju
Svetnika Štefan Teraž in dr. Jože Mencinger
Janez Živič in Anton Planinc
Branka DernovSek
Sprejeli proračuna za leti 2004 in 2005
Krško - Svetniki so potrdili proračuna za dve leti, kljub nekaterim sprejetim amandmajem pa se proračuna, ovrednotena vsak nad 5 milijard SIT, v številkah nista bistveno spremenila. Vendar nadzorni odbor pa tudi svetniki z zastavljenim niso povsem zadovoljni.
AKTUALNO
SavaGTos, 1.4.2004
,	x Otroško varstvo v Posavju
Kaj plačujejo starši in kaj občine?
Posavje - Za povprečno mlado družino z dvema majhnima otrokoma, ki živi v eni od posavskih občin, položnica za plačilo vrtca predstavlja dokajšen strošek. Marsikdo misli, da plačuje skorajda polno ceno vrtca, razliko pa tako mora pokriti država, ki skrbi za otroško varstvo. Toda država za to področje vzgoje skrbi zgolj z zakoni in predpisi, s katerimi predpisuje pogoje in normative za izvajanje dejavnosti, finančno breme delovanja vrtcev pa nalaga občinam kot ustanoviteljicam in uporabnikom.
Otroško varstvo je organizirano v obliki samostojnih zavodov in v sklopu osnovnih šol. Cena na oddelek v vrtcu se izračunava po pravilniku o metodologiji, ki ga izda šolsko ministrstvo. V ceni morajo biti zajeti stroški dela, materiala in storitev ter živil za otroke. Upoštevajoč te parametre cene skupaj z vrtcem usklajujejo na oddelkih za družbene dejavnosti v vsaki občini in jih dajejo v potrjevanje občinskemu svetu. Govorimo o polni oziroma ekonomski ceni vrtca, ki v celotnem Posavju bremeni le malo staršev in ti plačniki ne presegajo številke 30. Ostali starši prispevajo le določen delež od polne cene, ki je izračunan glede na materialno stanje družine. Starši so razvrščeni v plačilne razrede in več kot tri četrtine posavskih staršev je v prvih treh plačilnih razredih, kar pomeni, da plačajo najnižje deleže glede na polno ceno vrtca. Najbolj socialno ogroženi starši pa so plačila oproščeni. Prispevek staršev pomeni za vrtec komaj četrtino potrebnega dohodka, razliko pa mora zagotoviti občina iz proračuna.
Zakaj so cene vrtcev različne?
V strukturi cene predstavlja strošek dela, to so plače zaposlenih, 80 odstotkov vseh stroškov. Občine na višino plač zaposlenih v vzgoji nimajo nobenega vpliva. Te so določene s kolektivno pogodbo in pravilnikom o plačah šolskega
Prebivalce Posavja veže v glavnem ista usoda; ne glede °a to, ali imajo pokrajino uradno ali neuradno. V svoji soseščini imajo nuklearko, na račun katere so zaradi manjvrednega Prostora vse tri občine uspele Priti do svežega kapitala, Posavje bo zaznamovala gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, Vse tri občine družno rešujejo Problem komunalne deponije, bo poslej v Novem mestu, iz sredstev ISPA bosta tako sev-niška kot krška občina dobili Precej denarja za čiščenje odpadnih voda. Kljub velikim us-Pehom pa je v zraku še precej °dprtih vprašanj, pa naj gre za nejasno usodo oziroma prenos centra za zaščito in reševanje, 5** selitev carinske uprave v
ministrstva. Plače v javni porabi so torej določene po principu enakovrednega obravnavanja dela vzgojiteljice v Ljubljani ali v Sevnici. Vodstvo vrtca mora pravilnik spoštovati. Resorno ministrstvo namreč ne dopušča, da bi se plače v vrtcih določale glede na ekonomsko moč okolja, kjer ta deluje. In ker glavnino stroškov predstavljajo plače zaposlenih, ima odločilen vpliv na ceno vrtca sestava kolektiva, kar pomeni starost zaposlenih (dodatek za minulo delo) in stopnja izobrazbe, nekaj malega pa vpliva tudi število otrok v oddelku. Večina slovenskih županov je s takšno državno politiko za vrtce nezadovoljna.
Metodologija za izračun cene vrtca ne dopušča, da bi bili vanjo vključeni stroški investicij, ko je potrebno obnoviti ostrešje, kuhinjo, sanitarije in podobno. Zajeta niso niti sredstva za obnovo obrabljenega pohištva in igral. Vse to mora občina zagotavljati posebej, pa tudi sredstva za odpravnine in druge izredne oblike finančnih obveznosti (morebitne tožbene odškodnine).
Vrtec Krško
Poleg Vrtca Krško kot samostojnega zavoda, ki vključuje 280 otrok, deluje v občini v sklopu osnovnih šol še sedem vrtcev. Za razliko v ceni občinski proračun letos namenja 570 milijonov SIT. Določena sredstva so še posebej namenjena za večja vzdrževalna dela in opremo na šolah v občini in vrt-
Brežice, za določitev visokošolskega središča v Posavju, odprto je tudi vprašanje tako imenovane sedežne knjižnice, ki jo narekuje novi zakon o pokrajinah; rešiti bi bilo potrebno problem zavoda za zdravstveno zavarovanje, saj Sevnica in Brežice sodita pod pristojnost celjskega zavoda, Krško pa pod Novo mesto. Ustanoviti bi bilo potrebno nov zavod ali odpreti vsaj izpostavo v Posavju.
Dela bo v evropskem letu veliko, saj se bo zvrstilo kar nekaj volitev, poleg tega pa zakon o pokrajinah še ne bo sprejet in bo treba - kot pravi novi predsednik sveta Bogovič, bdeti nad prebliski posameznih ministrov, da nam ne bodo do zaključka svojega mandata kak-
cih, o njihovi razdelitvi pa se na podlagi potreb in načrtov dogovarjajo na aktivih ravnateljev. Krški vrtec iz tega vira letno povprečno dobi do 10 milijonov SIT. Med drugim s tem denarjem poskrbi za zadostno opremljenost z igrali, ki jih vsako pomlad tudi skrbno pregledajo in servisirajo, je povedal ravnatelj Dušan Tomažin. Zavedajoč se obveznosti, ki jih za proračun predstavlja otroško varstvo, se ravnatelji povsod po občini trudijo skrbno ravnati s premoženjem in denarjem, ki ga dobijo za dejavnost.
Vrtec Brežice
V občini je osem vrtcev, ki jih skupaj obiskuje okoli 550 malčkov. Osrednji brežiški vrtec Mavrica je minulo leto zaključil s pozitivno ničlo, pravi ravnateljica Ana Kupina. Pojasnila je, da so v nove pogoje dela ob uveljavitvi devetletke prešli brez večjih pretresov in stroškov za občino, na kar so se sicer pripravljali pet let. Vrtec je kljub vsemu polno zaseden, saj ga obiskuje 300 otrok. Občina za predšolsko vzgojo v tem letu namenja nekaj tolarjev manj kot 500 milijonov. Po besedah Aleksandra Denžiča so v proračunu za investicijsko vzdrževanje le 4 milijoni za ograjo pri vrtcu Dobova in milijon za pridobitev dokumentacije za zamenjavo kotlovnice pri vrtcu Mavrica. Kot pravi Kupinova, s financiranjem redne dejavnosti iz proračuna res nikoli niso imeli težav, predloge vrtca so v službah vedno sprejeli, res pa je, da se nikoli v vrtcu niso razkošno obnašali. Dodatna sredstva za investicijsko vzdrževanje so doslej krili iz cene, česar zakon več ne omogoča, pri teh sredstvih pa tudi v občinskem svetu ne dobijo potrditve. Materialni pogoji morda zadoščajo le še za nekaj let, zato da so obdržali standard pred spremembo pravilnika, občina plačuje nadstandard zunaj cene za daljši obratovalni čas in večji obseg kadra v oddelkih jasli. Z lastno akcijo so uspeli pridobiti sredstva za
šno stvar mimogrede odpeljali iz Posavja.
V letošnjem letu bo potrebno pozorno spremljati razne razpise, ki lahko prinesejo obilo kapitala v pokrajino; pomemben bo tudi program izgradnje državnih cest, kjer bi se Posavje lahko vključilo s posodobitvijo ceste Zidani Most - Drnovo. Sevniški župan Janc pa meni, da bi se morali v Posavju poenotiti tudi glede medijev; po njegovem naj bi imela regija en regionalni radio in en regionalni časopis. Novi predsednik sveta Bogovič je ta izziv sprejel, vendar meni, da je treba najprej opraviti razgovor z mediji, ki so vpeti v različna lastniška razmerja.
Nada Černič Cvetanovski
ograjo. Zdaj svet staršev vodi akcijo zbiranja sredstev za ureditev sodobnega igrišča. Vendar bo na pomoč morala pristopiti tudi občina kot ustanoviteljica.
Vrtec Sevnica
Skoraj 450 otrok iz sevniške občine obiskuje vrtec. Največ, kar 357, jih je vključenih v otroški vrtec Ciciban Sevnica. Poleg tega pa približno 30 otrok obiskuje vrtce v sosednjih občinah, za katere tudi plačuje sevniški proračun. Za redno dejavnost vrtcev je sevniška občina v lanskem letu namenila skoraj 295 milijonov SIT, v letošnjem letu pa ima planiranih 300 milijonov SIT.
Danica Bačič
Največji “porabnik” sredstev je sevniški vrtec Ciciban, ki je ob koncu lanskega leta predlagal povišanje cen, a svetniki zaradi prevelikega dviga predlagane cene niso sprejeli. O povišanju cen pa so svetniki razpravljali tudi na marčevski seji sveta. Kljub devetletki v vrtcu ugotavljajo, da število otrok, vključenih v vrtec, narašča. S 1. aprilom jih imajo kar 13 več kot v začetku tega leta. Poleg tega pričakujejo, da bodo sčasoma v večjem številu prišli v vrtec petletni otroci.
Sevniški vrtec je imel lani za izvajanje redne dejavnosti na voljo nekaj manj kot 306 milijonov SIT . Od tega je občina prispevala 221 milijonov in še dodatni milijon namenskih sredstev.
Za vzgojni material in igrače so v lanskem letu namenili 2 milijona SIT. Ponovno pa so izpeljali akcijo izdelovanja novoletnih voščilnic. Izdelali so več kot 7 tisoč voščilnic in z njimi zaslužili skoraj milijon SIT, ki so jih namenili za nabavo vzgojnega materiala, igrač, s temi sredstvi so pokrili prevoz otrok na predstave in podobno. Kot pravi ravnateljica sevniškega vrtca Danica Božič, so mnenja o takih akcijah deljena; nekateri jih hvalijo, drugi menijo, naj se raje posvečajo svojemu poslanstvu.
V sevniškem vrtcu si želijo bolj urejenih igrišč, boljših prostorskih in materialnih pogojev. V preteklih letih je bila realizirana plinifikacija, nabavili so nekaj večjih igral, uredili kotičke v igralnicah, zamenjali stole in mize.
Pred dvema letoma je bila adaptirana kuhinja, v lanskem letu pa so uredili prezračevanje kotlovnice in garderobo v kuhinji. Dodatna finančna sredstva je zagotovila občina Sevnica, saj to ni vključeno v ekonomsko ceno.
Branka Dernovšek, Suzana Vahtrič, Nada Černič Cvetanovski
Boris Papac, predsednik Sveta staršev Vrtca Mavrica Brežice: Starši smo spoznali, da moramo storiti prvi korak k uresničitvi obnove igrišča in posodobitvi igral. Zaključili smo sklop filmskih matinej, v aprilu pa začenjamo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov na širšem področju mesta Brežice. Ne želimo več čakati, da bo čez nekaj let na vrsti obnova igrišča. Res je, da je občina dolžna skrbeti za ustrezne pogoje za delovanje vrtcev, vendar ne bi želeli, da bi bil. povod za obnovo igrišča kakšna nesreča zaradi dotrajanih igral. Za naše otroke je pomemben sedanji čas, kajti oni sedaj preživljajo otroštvo, za katero si prizadevamo, da bi bilo zdravo, ustvarjalno, igrivo in predvsem varno.
Nihče oškodovan, nihče favoriziran
Krško - Po enoletnem vodenju Sveta Pokrajine Posavje v ustanavljanju je sevniški župan Kristjan Janc, ki meni, da mora Posavje reševati stvari tako, da nihče ne bo oškodovan in nihče favoriziran, predal posle krškemu kolegu Franciju Bogoviču. Slednji je takoj predlagal, da se besedici “v ustanavljanju” črtata, saj je Posavje že dolgo regija. Prav v evropskem letu pa je pred njo obilo izzivov.
AHKETA
Kdo naj dela - domačini ali tujci?
V Sloveniji belečimo dokaj visoko stopnjo brezposelnosti,
) kljub vsemu vsako pomlad, na začetku sezonskih del v kmetij- \ stvu, gradbeništvu in še kje, podjetja iščejo in zaposlujejo \ tujo delovno silo, v glavnem z območja nekdanje skupne države. \ Zavod RS Slovenije za zaposlovanje je sicer če doslej število dovoljenj tujcem poskušal čimbolj znižati in ponuditi delo j domačim brezposelnim osebam, vendar niso uspeli zadostiti potrebam, saj se je odzvalo le manjše število brezposelnih. \ Kaj je narobe v našem sistemu, da brezposelni nočejo sprejeti kakršnega koli dela, je država preveč radodarna z denarno pomočjo brezposelnim. Tudi delodajalci z domačimi delavci \ niso najbolj zadovoljni, ker niso dovolj učinkoviti in so drajži. In kaj o tem menijo naključno vprašani Posavci?
Daniel Zalokar, študent iz Zagorja pri Lesičnem: Ne zdi se mi prav, da ljudje, ki so i brezposelni, zavračajo delo, ob tem pa še ; naprej dobivajo državno podporo. Urediti bi morali kriterije, kdaj se sme delo zavrniti, in uvesti stroge sankcije. Pri nas je kopica brezposelnih, na delo pa prihajajo tujci. Po mojem je smiselno dati delovno dovoljenje le tistim tujcem, ki so strokovnjaki in jih pri nas pri- i manjkuje.
Monika Novak, zdravstvena tehnica iz Krškega: Niso vsi brezposelni kondicijsko in z znanjem usposobljeni za opravljanje sezonskih' del v kmetijstvu, vendar tako zelo teh del ne bi smeli odklanjati. Pomoč, ki jo brezposelni dobiva, naj se mu v primeru sezonskega dela ne ukine, ker bi bil s tem vendarle dodamo stimuliran, saj ta dela niso dobro plačana. “Uvoz” delovne sile pa naj se ukine, ker delavci iz dežel s skrajno nizkim standardom našim delavcem znižujejo ceno.
Bojana Preskar, prodajalka iz Globokega: Glede na toliko brezposelnih v državi ni prav, da zaposlujemo tujce. Po drugi strani pa naši nočejo - zlasti ne sezonsko delati iz različnih razlogov, ker se jim delo ne zdi dovolj plačano, ker imajo slabe izkušnje, ker delodajalci sploh ne plačujejo ali jih ne prijavijo, ponekod tudi malice ne dobijo. Res pa je tudi, da nekateri brezposelni izkoriščajo državne podpore in se jim ne splača delati.
Vinko Radanovič, voznik iz Bukovja na Bizeljskem: Slovenci enostavno nočejo delati, izbirajo “bolj fina” dela in ne poprimejo za vsako delo, ki jim ga ponudijo na zavodu. Še zlasti ne sezonska dela v kmetijstvu. Mislim, da je eden od razlogov tudi ta, da država to podpira z velikimi podporami in ko brezposelni skombinirajo še socialne pomoči, morda otroške dodatke, skratka vse, kar lahko dobijo, si že pridobijo toliko, kot bi delali, so pa doma
Branko Novak, policist iz Krškega:
Pri sezonskih delih naj bo delavec plačan samo od delodajalca in ne še preko zavoda. Da pa bo delodajalec lahko dvignil ceno za sezonsko delo, naj ga država razbremeni pri davkih. Ljudje dela ne bi smeli odklanjati,, kajti za zdravo rast družbe mora biti zaposlene čim več aktivne populacije. Tujim sezoncem pa ne bi prepovedal dela pri nas.
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC V BREŽICAH
V sredo, 7. aprila 2004
Obisk je namenjen vsem, ki se želijo pogovoriti o problemih, ki sodijo v pristojnost varuha človekovih pravic. To so primeri kršenja človekovih pravic in drugih nepravilnosti pri delu državnih organov v odnosu do posameznika.
Pogovorili se boste lahko v prostorih Občine Brežice.
Kdor želi priti na pogovor, naj se o tem predhodno dogovori na brezplačni telefonski številki
080-15-30 najkasneje do torka, 6. aprila 2004!
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
1. slovenski sadjarski kongres
Prodaja je najmočnejši člen
Krško - V Kulturnem domu Krško je potekal 1. slovenski sadjarski kongres z mednarodno udeležbo. V treh dneh se je zvrstilo 300 udeležencev, strokovnjaki so predstavili 79 referatov, sklepne ugotovitve o možnostih slovenskega sadjarstva v združeni Evropi pa je dr. Emil Erjavec podčrtal s podukom: “Tisti, ki bo vzel “kufer” in šel prodajat jabolka v Nemčijo, bo pomembnejši od stroke in protitočnih mrež.’’
Prodekan Biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Franc Štampar je Sadjarski kongres organiziral z namenom, da se srečajo in si prisluhnejo vsi sodelujoči v verigi pridelave in prodaje sadja. V strukturi slovenskega kmetijstva imajo namreč največje možnosti solidnega preživljanja po evropskih kriterijih prav sadjarji. Medtem ko je za eno delovno mesto v drugih panogah potrebnih dosti več ha zemlje, kakor jih premore povprečna slovenska kmetija, omogoča sadovnjak na štirih ali petih ha družini soliden dohodek. Toda pridelovalci ne bodo smeli ostati “prosti strelci”, ker jih bodo trgovci izsiljevali s prenizkimi cenami. Kot je poudaril dr. Erjavec, bo njihova moč edino v združenem nastopu za celotno Slovenijo. Če bodo organizacije proizvajalcev, ki so se že oblikovale, dojele pomen trženja, si lahko sadjarji po 1. maju obetajo celo rahel dvig cen. Za resno prisotnost na trgu pa bi morali povečati skupni obseg pridelave. Po oceni Štamparja naj bi bila potrebna količina 120 tisoč ton letnega pridelka, kar pomeni dodatno zasaditi 1000 ha nasadov; od tega 500 ha na novo in 500 ha obnoviti z novimi sortimenti. Cena novega ha sadovnjaka z namakal-
nim sistemom in protitočnimi mrežami se giblje od 5 do 7 milijonov SIT, če se pripravlja skupaj več ha, se strošek zniža. Doslej se je letno obnovilo 200 ha, planirano povečanje pa bi bilo moč doseči v štirih letih, če bo država namenila sadjarstvu subvencije. Janja Kokalj s kmetijskega ministrstva je povedala, da je za naložbe v kmetijska gospodarstva za dve leti skupaj namenjenih 9 milijard SIT. V sadjarstvu bo moč pridobiti pomoč za obnovo nasadov, nabavo protitočnih mrež in namakalnih sistemov v vrednosti od 45 do 60 odstotkov projekta.
Za kakršnokoli pomoč pri financiranju namakalnih sistemov bo moral prosilec predložiti soglasje za vodne pravice
Dr. Emil Erjavec
Agencije za okolje. Državni sekretar Ministrstva za okolje Radovan Tavzes je povedal, da je država zavezana evropski direktivi o gospodarjenju z vodami. Iz rek, kjer je ogrožen biološki status, ne bo dovoljeno črpati vode za namakanje, kar bodo nadzirali inšpektorji s pogostimi obiski na terenu. Krka je ena od teh “prepovedanih” rek. Podzemne vode so nadpovprečno onesnažene z nitrati, stanje bo treba popraviti do leta 2013. Na področju s podzemnim vodonosnikom naj ne bi bilo več možno intenzivno kmetijstvo, bo pa dovoljeno namakanje na vodovarstvenem pasu, vendar ne s črpanjem, ampak iz zadrževalnikov za površinske vode.
Vodne pravice se bodo podeljevale za celotni vodo-nosnik, ker se le tako lahko izračuna dinamična zaloga vode in presodi, za kakšen način namakanja ta zadostuje. Trenutno na okoljskem ministrstvu rešujejo vlogo Evrosada Krško za vodonosnik Vrbina, ki zadostuje za kapljično namakanje in ne za oroševanje. Nosilec vodne pravice bo moral na črpališču namestiti merilnik vode in država bo preverjala, če jo koristi v skladu z dovoljenim načinom.
Branka Dernovšek
Opusti panogo, ki ne prinaša uspeha!
Krško - Evropski strukturni skladi so dobro zavezane vreče denarja, ki pa se ne odpirajo same od sebe. Evropa namreč namenja za razvoj kmetijstva najrazličnejša sredstva, kmetje pa morajo slediti razpisom in kmetijski politiki, če hočejo biti zraven. Poleg tega se morajo hitro prilagajati. “Opusti panogo, za katero vidiš, da ne prinaša uspeha, je eno pomembnih pravil,” je na srečanju v Krškem dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) Peter Vrisk. Naši kmetje vedo, da je malo takih panog, ki prinašajo dobiček, poleg tega se predpisi tako hitro spreminjajo, da jim ne morejo slediti.
Janja Kokalj , Martin Mavsar Peter Vrisk in Franci But
Tako minister Fanci But kot predsednik KGZ Peter Vrisk, ki sta sodelovala na okrogli mizi o evropskih strukturnih skladih, sta prepričana, da bodo mladi gospodarji lažje kos zahtevam, ki jih prinaša Evropa. Povprečna starost na slovenskih kmetijah je danes 58 let, ponekod tudi 65 let. Zato naj bi ukrep zgodnjega upokojevanja pripomogel k pomlajevanju gospodarjev, napredku na kmetijah in drugačnemu razvoju podeželja. Lastniki kmetij, stari od 55 do 65 let, lahko sedaj izkoristijo priložnost in predajo kmetijo mladim prevzemnikom. S takim ukrepom bodo pomagali mladim gospodarjem priti do finančnih spodbud, sami pa si bodo za deset let zagotovili rento. Nadzor države nad izvajanjem tega in drugih ukrepov bo oster in bo preprečil trgovanje s kmetijskimi zemljišči. Eden od pogojev za zgodnje upokojevanje je tudi ta, da je gospodar zadnjih pet let plačeval obvezno kmečko zavarovanje. Nekateri kmetje pa so
prav zaradi slabega dohodka na kmetiji to nehali plačevati. Ukrep zgodnjega upokojevanja bo zato doletel manjše število kmetov; kot pravi minister But, naj bi bilo takih letos približno sto, nato pa se bo to širilo do leta 2007, ko bo ukrep v veljavi. Mnogi kmetje se bojijo prepuščati kmetije, saj nikoli ne vedo, kakšna usoda jih bo doletela ob “ta mladih”. 55-let-ni kmet iz Brežic je navrgel, da po izteku 10-letne rente še ne
namerava umreti in kdo ga bo potlej živel?
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Vrisk je poudaril, da morajo biti kmetje v svojih prizadevanjih enotni, če hočejo uspeti. Eden od takih uspehov je po njegovem tudi dogovorjena cena za odkup mladega pitanega goveda, ki je dosegla najmanj 550 SIT. Vrisk dodaja, da nekateri kmetje kljub dogovoru niso spoštovali bojkota in so živino prodajali po nižjih cenah. Poleg tega je ošvrknil govedorejske organizacije, ki v času pogajanj niso rekle nobene besede v podporo prizadevanjem kmetov, ampak so zgolj kritizirale predsednika zbornice. In če so kmetijci dosegli uspeh pri prodaji živine, je prav gotovo neuspeh napovedano nižanje odkupnih cen mleka, ki naj bi že ta teden padle za 10 SIT.
Nada Černič Cvetanovski
Ob koncu tedna je v Krškem potekalo državno tekmovanje v kvizu “Mladi in kmetijstvo”, ki ga je organiziralo Društvo podeželske mladine Krško v sodelovanju s krško izpostavo novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Pomerilo se je 11 ekip iz vse Slovenije. Prvo mesto je pripadlo prvi krški ekipi, ki so jo sestavljali Maja Marušič, Miha Bohorč in Anton Mavsar. Drugo mesto je osvojila ekipa Moravč, tretji pa je bil Šentjernej. Zmagovalcem običajno pripade čast, da organizirajo naslednje državno tekmovanje. A ker so Krčani zmagovalci že drugo leto zapored, bo prihodnje leto državno tekmovanje “Mladi in kmetijstvo” v Moravčah.
Klavnica bo dober sosed
Sevnica - Kmečka zadruga Sevnica je v lanskem poslovnem letu dosegla 3 milijarde 300 milijonov SIT realizacije in milijon SIT dobička, kar je za strukturo zadružnega poslovanja zadovoljiv rezultat. Direktor Joško Kovač pravi, da kmetijska proizvodnja ne upada, reja pitancev in proizvodnja mleka pa se vse bolj koncentrirata na večjih kmetijah. V klavniški dejavnosti zadruga spleta nove poslovne povezave, sicer pa sevniško klavnico intenzivno prenavljajo, da bo ustrezala evropskim kriterijem.
Leta 1991 popolnoma prenovljena sevniška klavnica evropskih veterinarskih inšpektorjev ni v celoti zadovoljila. Zahtevajo brezhibnost in točno določeno zaporedje tehnoloških naprav za spremljanje proizvodnje, glede urejenosti površin pa so pregledali vsak kotiček in pokazali na vsako razpoko v ploščicah. Zato so se v klavnici lotili temeljite obnove, kar bo zadrugo do 15. aprila, ko bodo dela zaključili, stalo 120 milijonov SIT. Od tega so uspeli pridobiti 20 odstotkov nepovratnih sredstev in 10 odstotkov kredita od ribniškega sklada. V znesek investicije je všteta še mehanska čistilna naprava, ki bo zgrajena letos spomladi in bo vezana na kanalizacijo Drožanjske ulice. Direktor Kmečke zadruge Joško Kovač je povedal, da sta za ugoden razplet lani zaostrenih odnosov stanovanjske soseske s klavnico zaradi smradu, ki ga
povzročajo njene odplake, poskrbeli Komunala in občina, ki sta v izvedbeni program postavili izgradnjo kanalizacije omenjene ulice. Prenovljeno
Joško Kovač
klavnico bo aprila obiskala inšpekcija Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS) in direktor je prepričan, da bodo dobili pričakovani ovalni žig.
Načrt o predvideni širitvi klavnice so začasno opustili, saj se razmere v klavniško predelovalni industriji spreminjajo. Predvidena nova linija za klanje prašičev danes ne bi zagotavljala profitabilnosti, zato so se odločili, da od L marca vozijo prašiče na klanje v šentjursko klavnico in s tem dosegajo boljši poslovni rezultat. Dobra praksa je sevniško zadrugo, Kmečko zadrugo Laško, klavnico v Šentjurju in Litijsko mesarijo povezala v močno grupacijo, v kateri imajo vsi večje možnosti trženja. Drug drugemu so se zavezali s pismom o nameri. Sevniška klavnica je vzpostavila tesno poslovno navezo tudi z brežiškim Agrojurjem.
Po zagotovilu Kovača mesnine sevniške klavnice v vsej proizvedeni količini najdejo kupca. Dobro sodelujejo z Mercatorjem, počasi pa se prebijajo tudi v veletrgovca Tliš.
Branka Dernovšek
*
Vodnik po “gostilnah”
Sevnica - Obrtna zbornica Sevnica je izdala publikacijo z naslovom “Vodnik po gostinski ponudbi”, v kateri predstavlja gostince z območja, ki ga zbornica pokriva s svojo dejavnostjo in je večje od občinskih meja.
Ta čas se na območju, ki ga pokriva Obrtna zbornica Sevnica, z gostinstvom ukvarja 31 obrtnikov in vsi so v obliki seznama navedeni v vodniku, 19 gostincev pa je podrobneje predstavljenih. Lična knjižica bralcu razkrije, da gostinci ne ponujajo le pogrnjene mize in postelje za nočitve, ampak se vsak v svojem okolju trudi gosta opozoriti na znamenito kulturno dediščino, na lepote neokrnjene narave in možnosti aktivnega preživljanja prostega časa. Vsak ponudnik je v vodniku označen s številko in vrisan na priloženem zemljevidu.
Predsednica obrtne zbornice Milena Mastnak pravi, da jih je k izdaji vodnika vodila želja predstaviti turističnim organizacijam možnosti enodnevnih ali večdnevnih obiskov tega konca dežele med Štajersko in Dolenjsko.
V imenu gostincev se je sekretarka zbornice Anita Pečnik udeležila odprtja Sejma počitnice Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču, kjer je imelo tudi letos Posavje svojo stojnico. Nosilec predstavitve treh posavskih občin je bil Razvojni center Brežice. Vsaka od občin je imela v času sejma od 19. do 23. marca na stojnici še “svoj” dan, ko so se predstavila društva, specifične jedi in vina iz okolišev.
Ker v Obrtni zbornici Sevnica menijo, da se več poslovnih učinkov doseže s predstavitvijo ponudbe ob delavnikih, so se odločili, da publikacijo “Vodnik po gostinski ponudbi” predstavijo že na sam otvoritveni dan sejma. Njihov cilj je namreč, da bi knjižica prišla v roke organizatorjem izletov in počitnic, saj je smisel nastopa na takšnih sejmih doseči poslovni učinek za strukturo, ki jo predstavljaš. B.D.
kmetijski nasveti
Za sadjarje
Pridelovalcem breskev
Trenutno za zatiranje breskove kodravosti ter luknjičavosti koščičarjev pride v poštev uporaba organskih pripravkov, kot so ZIRAM 76 WG, ZIRANE, DELAN, DELAN SC750, MER-PAN 50 WP, MERPAN 80 WDG, EUPAREN MULTI, SYL-LIT. Pri škropljenju je potrebno celotno drevo dobro omočiti, paziti pa je potrebno tudi na zaščito vrhov.
Pridelovalcem jabolk
Pridelovalce jabolk strokovne službe obveščajo, da je glede na razvojne faze jablane trenutno čas za zaščito jablan proti jablanovemu škrlupu. Priporočajo uporabo bakrovih pripravkov, kot so CHAMPION 50WP, CUPRABLAU Z-UL-TRA, KUPRO 190 SC, KUPROPIN ali RAMIN. Omenjeni pripravki imajo preventivno delovanje tudi na razvoj bakterije Envinia amylvora, ki povzroča hrušev ožig.
Pozornost je potrebno nameniti času uporabe bakrovih pripravkov; prenizka temperatura namreč lahko povzroči prehodno fitotoksičnost.
Pridelovalcem hrušk
Pridelovalce hruške strokovne službe obveščajo, da je trenutno primeren čas za prvo škropljenje proti hruševemu škrlupu. Priporočajo uporabo bakrovih pripravkov, kot so BORDOJSKA BROZGA, CHAMPION 50 WP, CUPRABLAU Z, CUPRABLAU Z ULTRA, KUPROPIN ali RAMIN 50.
Za poljedelce
Strokovne službe priporočajo čimprejšnje dognojevanje. Količino gnojila prilagajajte gostoti posevkov. Najprimernejša gostota znaša med 280 in 380 rastlin/m2. Posevki z gostotami nad 500 rastlin/m2 po prezimitvi so pregosti in jih razredčite z mrežasto brano. Pri gostoti pod 170 rastlin/m2 težko pričakujete pridelke nad 4t/ha, kljub obilnemu dognojevanju in ostali intenzivni oskrbi.
Za pričakovani pridelek med 5,5 in 6,5 t/ha je potrebno v fazi razraščanja čimprej pognojiti pšenico s 50 do 75 kg/ha čistega dušika, oziroma 200 do 280 kg/ha KAN-a, ali 15 do 20m' gnojevke ali gnojnice, razredčene z vodo v razmerju 1:1. Gostejše posevke, z gostoto nad 500 rastlin/ha, dognojite z 10% nižjimi odmerki dušika. Če v jeseni ob setvi niste pognojili s NPK gnojili, lahko posevke pšenice dognojite s 300 kg NPK 15:15:15 na ha. Ječmen in rž dognojite s 40 do 60 kg/ ha čistega dušika.
Kmetijska svetovalna sluiha Krško organizira predstavitev uredb, vlog in postopkov za subvencije v kmetijstvu za leto 2004, ki bo v četrtek, 1. aprila, ob 11.30, ter v petek, 2. aprila, ob 9.30 in še ob 17. uri, vedno v sejni sobi A Občine Krško.
Vloge za subvencije
Slovenija - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo letošnje vloge upravičencev za pridobitev neposrednih plačil za kmetijstvo zbirala od 1. aprila do 15. maja. Skupno bo letos agencija dodelila 41 milijard SIT neposrednih plačil za kmetijstvo in razvoj podeželja, kar je občutno več od 30 milijard SIT sredstev za ukrepe iz preteklega leta. Pri letošnjih izplačilih oziroma ukrepih kmetijske politike bo poleg večjih sredstev še obilo drugih novosti, je povedala direktorica agencije Sopja Bukovec in vlagateljem priporočila, da se za pomoč tudi letos obrnejo na kmetijske svetovalce. J.K.
____________________________________ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
Zgodaj odkriti raka
Čatež ob Savi - Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku je ob svoji 5-letnici uspešnega delovanja pripravilo srečanje, ki je potekalo pod nazivom “Za naše skupno zdravje”. Društvo povezuje že preko 300 članov, za uspešno delo so zaslužne zavzete aktivistke in dr. med. Alenka Krenčič Zagode, ki je za neutrudno delo prejela plaketo Zveze društev za boj proti raku. Izhodišče tokratnega srečanja je bilo doseči nujen premik v naši miselnosti in vedenju, saj prav s tem in z doslednostjo prevzemamo skrb za lastno zdravje.
Prof.dr. Stane Repše je predaval o raku črevesja in danke; povedal je, da sta rak debelega Črevesa in rak danke ena najpogostejših rakavih bolezni. Za boleznijo zboli vsako leto več ljudi, predvsem moških. V Sloveniji je leta 2000 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1060 ljudi, od tega 579 moških in 481 žensk. Sicer pa letno na svetu na novo odkrijejo več kot 678.000 primerov tega raka, za njim pa umre več kot 400.000 ljudi. Viš. med. sestra Magda Brložnik je poudarila pomembnost patronažne službe pri obravnavi takšnega bolnika, dipl. med. sestra Vladka Tomšič pa je predstavila izvedbo zdravstveno vzgojnih programov v Posavju.
Intenzivni razvoj molekularne patologije v zadnjih letih ter poznavanje defektov pri dednem raku debelega črevesa in danke omogočata diagnosticiranje dedne družinske bolezni in odkrivanje prenašalcev, s tem pa svetovanje, preprečevanje in zgodnje zdravljenje. Za zgodnje odkrivanje je mogoče uporabljati teste prikrite krvavitve v blatu, za postavitev diagnoze pa kolonoskopijo. Tako kot pri drugih rakavih boleznih je tudi pri tem raku pomembno zgodnje odkrivanje.
V začetnem stadiju nekateri bolniki nimajo nikakršnih znakov bolezni, nekateri pa tožijo zaradi bolečin v trebuhu, napenjanja, vetrov, minimalnih sprememb iztrebljanja, zaradi krvi na blatu ali slabosti. Večina omenjenih simptomov je povezanih tudi z drugimi boleznimi - razjedo na želodcu, žolčnimi kamni, hemeroidi ali z reakcijo na kakšno hrano, zaradi česar veliko ljudi zamudi zgodnji pregled. Drugi bolezenski znaki so odvisni od lege tumorja na Črevesju.
Tumorji v danki lahko dajejo občutek polne danke, povzročajo krvavitve iz nje, boleče spazme in spremembe v preme-
ru blata. Tumorji debelega črevesa in danke se ne pojavljajo enakomerno pogosto po vsem črevesju, nevarnost za razvoj tega raka je od človeka do človeka različna, zaradi česar so priporočeni različni ukrepi. Do 25 odstotkov bolnikov zaradi obstrukcije ali perforacije črevesa operirajo urgentno, pri vseh ostalih pa opravijo preiskave in se o načinu zdravljenja zdravniki odločajo po izvidih.
Srečanje je bogato popestril kulturni program ŽePZ Orlica Pišece, MPZ Kapele in komedija Toma Stopparda “Rozenkranc in Gildenstem sta mrtva” v izvedbi Gledališča Glej.
N at ja Jenko Sunčič
Udeleženci srečanja “Za naše skupno zdravje"
Osteoporoza ogroža tudi vas
Čatež ob Savi - Osteoporoza je dokaj redna spremljevalka življenja, ki se ne zgodi čez noč, saj se spremembe v kosteh kopičijo leta. Pojavi se brez posebnih znakov in opozoril, zato ji pravijo tudi tiha bolezen. V Sloveniji ima osteoporozo okrog 140 tisoč ljudi, pet tisoč pa je članov Zveze društev bolnikov z osteoporozo, ki ima po Sloveniji 13 društev.
Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje, ki ga vodi Milena Jesenko, je bilo ustanovljeno ob koncu leta 2002. Število članov se je dvignilo s takratnih 52 na 153; največ, kar 105, jih je iz Brežic.
Najpomembnejša naloga društva za preprečevanje osteoporoze je ozaveščanje ljudi, da bi posvetili več skrbi svojim kostem v času, ko so še mlajše in zdrave. Skrb za zdrave kosti v mladih letih se'bogato obrestuje v tretjem življenjskem ob-
dobju. Prizadevajo si, da bi prve znake bolezni pomaknili v pozno starost ali pa bolezen z zdravim načinom življenja celo preprečili. Smisel druženja v društvu je torej predvsem seznanjanje s to tiho in nebolečo boleznijo skozi predavanja in pogovore, ki obravnavajo različne vidike bolezni in preventive ter navajajo na zdravo življenje.
Člani Društva za preprečevanje osteoporoze Posavja so v preteklem obdobju lahko pri-
sluhnili zanimivim predavanjem o nastanku in zgodnjem odkrivanju bolezni, o načinu zdravljenja, o zdravi prehrani, telesni dejavnosti, opravili pa so tudi tri pohode. V dogovoru z Zdraviliškim domom v Termah Čatež poteka terapevtska gimnastika, hidrogimnastika in plavanje. V to obliko je vključenih kar 72 članic, ki so razporejene v tri skupine. Z vsemi temi oblikami izobraževanja in vadbe bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Zelo odmevna pa je bila tudi lanskoletna akcija presejalnega merjenja mineralne kostne gostote z ultrazvokom, ki pomaga pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Kar 195 žensk se je odzvalo v vseh treh posavskih občinah in kar 40 odstotkov so jih zaradi suma bolezni usmerili na nadaljnje preiskave.
Zanimiv je podatek, da smo v Sloveniji dobili prvo napravo za merjenje mineralne kostne gostote pred desetletjem in pol, v Posavju pa šele leta 2002, ko je te meritve začel opravljati Zdravstveni center Aristotel v Krškem.
Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje nima svojih prostorov. Gostoljubje jim nudi Bolnišnica Brežice, strokovno pomoč pa Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, ki jo vodi Duša Hlade Zore, dobitnica nagrade Mednarodne fundacije za osteoporozo.
Nada Černič Cvetanovski
rojstva v porodnišnici brežice
Od 16.3. do 31.3. 2004
Deklice so rodile: Aleksandra Resnik s Stolovnika, Mateja Murgelj iz Novega mesta m Marica Vodeb iz Dolenje vasi pri Krškem.
Dečke so rodile: Mateja Lavrinšek iz Krškega, Jožica Škerbec s Pokleka pri Podsredi, Milena Novak s Piršenbrega in Lavra Omerzel s Križ.
SIMPI.V CLIVf*
Pooblaičeni prodajalec varil Skoda:
AVTOLINE KRŠKO, Bohoričeva 10, Tel.: 07 490 21 20
Pazite se klopov
Slovenija, Posavje -Začelo se je obdobje, ko klopi postanejo aktivni in nevarni za ljudi, z njihovim ugrizom se namreč lahko prenesejo povzročitelji bolezni, kot sta klopni meningoencefali-tis in borelioza. Najbolj učinkovito se je proti klopom mogoče zavarovati s ceplenjem, ki ga opravljajo tudi v vseh treh posavskih zdravstvenih domovih.
Klopni meningoencefali-tis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Bolezen se razvije sedem do štirinajst dni po okužbi, najprej kot slabo počutje, bolečine v mišicah ter glavobol, kasneje nastopi visoka temperatura, močan glavobol, lahko celo nezavest in smrt. Lani je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji zbolelo 275 ljudi. Edina učinkovita zaščita in preventivni ukrep pred boleznijo je cepljenje, ki mora biti izvedeno v treh intervalih. Najprej je potreben posvet z osebnim zdravnikom, nakar se je za cepljenje potrebno naročiti v zdravstvenem domu. Poteka v treh intervalih; prvemu sledi cepljenje po enem mesecu in tretjič še čez pol leta. Obstaja pa tudi hitrejša različica, ko prvemu cepljenju sledi drugo že čez dva tedna in tretje čez dvanajst tednov. Zaščita nastopi štirinajst dni po drugem odmerku cepiva in je 70 do 80-odstotna. Cena prvega odmerka je 4.500 SIT, preostalih dveh pa 4.200 in je v celoti samoplačniško. Spodnja starostna meja je eno leto, zgornje starostne meje ni. J.K.
Savgfe.
Mladi o EU
Artiče - Na šoli so v okviru predmeta etika in družba gostili rojaka, državnega sekretarja na Ministrstvu RS za obrambo dr. Milana Jazbeca. Gost je spregovoril o diplomaciji in na splošno o Evropski uniji, ki jo na šoli spoznavajo že vse leto. Učenci pa so mu zastavljali tudi svoja vprašanja in v nazornih odgovorih dobili pojasnila. Mlade smo povprašali, kaj vedo o EU.
David Deržanič, 7.b. 9-letke iz Arnovega sela: Mislim, tako vsaj pravijo, da nam bo boljše v EU. Dr. Jazbec je to pokazal na primerih. Sicer se o EU učimo že celo leto in razredi med seboj pripravljamo kviz. Zdi se mi dobro, da na tem področju ne bo mej, da bo prost pretok po EU. Boljše bo za šolanje in za iskanje službe. Slovenci smo bolj nagnjeni k EU kot proti.
Luka Koprivc, 7.b. 9-letke iz Glogovega Broda: Zanimivo je bilo predavanje gosta o začetkih nastanka Evropske skupnosti, od kreganj med narodi do ustanovitve povezave. Zdaj je vse drugače, narodi se strinjajo med seboj. Slabo pa bo menda za kmetijstvo, slovenski kmetje ne bodo mogli več tako prodajati. Zdi se mi dobro, da spoznavamo države EU, kmalu bomo imeli še evro.	^
Jerneja Kožar, 5.r. iz Dečnega sela: EU pomeni, da se bomo združili, da bomo kot ena država. To pomeni, da bomo imeli iste zakone in mislim, da ne bomo sovražniki, temveč prijatelji. Dobro bo, da bomo morali znati več jezikov. Veliko se o EU učimo v šoli, nekaj izvem tudi iz knjig in po televiziji.
Tadej Godler, 7.r. iz Pečic: EU bo za nas dobra, ne bo toliko mej, razen zunanje. Predstavlja izboljšanje odnosov med državami, olajša potovanje zaradi odprtih mej, jezika, enotnega denarja. Avtomobili bodo dražji, njihove oznake pa za vse enake. Največ o EU izvem od sorodnikov, ki živijo v EU, iz časopisov in televizije, nekaj v šoli.	_	.
Katja Rožman, 8.r. iz Dečnega sela:
O EU govorijo že vsi, tema je povsod zastopana. Ljudje bodo več potovali zaradi odprtih mej, cenejših potovanj in enotnega denarja. Zdi se, da se zdaj na EU pripravljajo z “velikim kupovanjem”, čeprav ne vedo, da potem ne bo veliko dražje, pa še carin v EU ne bo. Kolikor slišim, bo v šolstvu boljše v EU, za slovenskega kmeta pa slabše zaradi dražjih potrebščin in konkurence.
Reforma visokošolskega sistema mladih ne zanima?
Brežice - Klub posavskih študentov je v sodelovanju z Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice organiziral drugo okroglo mizo “Z besedo na plan”. Tokrat je bila tema “Študij po reformi visokega šolstva - bolonjski proces” s podnaslovom “Vpliv reforme na študente”.
Državna sekretarka za šolstvo, znanost in šport dr. Lučka Lorber in predstavnica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Kamšek sta pojasnili dosedanji potek bolonjskega procesa.
V letu 1999 so v Boloniji opredelili načrt razvoja skupnega evropskega šolskega sistema. Glavni cilj bolonjskega procesa je prilagoditev in oblikovanje skupnega evropskega visokošolskega prostora, ki bo najbolje odgovarjal izzivom skupne Evrope. Za dosego teh ciljev je potrebna uvedba prepoznavnih in primerljivih diplomskih stopenj na osnovi krajšanja študijskih stopenj, uvedba kreditnega točkovanja, priloge k diplomi ter enotno evropsko primerljiv sistem zagotavljanja kakovosti in akreditacije v visokem šolstvu ter okrepitev pospeševanja sode-
lovanja med različnimi šolskimi sistemi. Po besedah predstavnice ŠOS naj bi reforma odpravila doslej tog študij, stare programe ter notranje ocenjevanje kakovosti.
Vendar so bili mladi organizatorji lahko razočarani nad udeležbo, saj drugih zainteresiranih mladih ni bilo; okrogle mize sta se udeležila dva dijaka, nekaj profesorjev in ravnateljev srednjih in višje šole ter direktor območne enote Zavoda za zaposlovanje.
Vodja projekta “Z besedo na plan” Maja Molan je udeležence seznanila, da je v Posavju več kot 2500 študentov. Od tega
na Višji šoli Brežice 387 rednih in izrednih študentov. Klub posavskih študentov se je ob koncu okrogle mize zavezal, da bo nadaljeval z aktivnim obveščanjem dijakov, študentov in vseh ostalih, vključenih v izobraževalni sistem. Prav tako si bo po svoji moči prizadeval za večjo preverljivost znanja, mobilnost in pogoje študija v Posavju. S.V.
Okrogla miza je bila slabo obiskana.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
SmGlas, 1.4.2004
. Vodovodni odbori tečejo zadnji krog
Slovenija, Posavje - Z zakonom o vodah, ki je bil sprejet ob izteku leta 2002, je država prevzela nadzor nad vodnimi viri, kar pomeni, da daje vodno soglasje za vsak vir, ki je v funkciji preskrbe prebivalcev s pitno vodo ali za namakanje. Upravljavci morajo Agenciji za okolje do 10. avgusta letos prijaviti vodne vire, ki jih koristijo. Enako velja za lastnike vodnjakov. Prav tako država določa in nadzoruje režim obdelave in gradnje na vodovarstvenih pasovih, kar so doslej počele občine.
Zakon je že leta 1993 določil, da so upravljavci vodovodov lahko le komunalna podjetja, režijski obrati in koncesionarji. Komunalci so morali popisati vrednost vodovodov, ki so jih imeli v upravljanju in jih lastniško prenesti na občino. Krajevne skupnosti in vaški odbori tega s svojimi vodovodi niso storili. Občine v Posavju pa niso pretirano vztrajale pri spoštovanju tega zakona. Če so se vaščani trmasto upirali prepustiti vodovod v upravljanje komunalnemu podjetju, je doslej lahko ostalo po starem. Tako je v občini Brežice približno 20 odstotkov prebivalcev prepuščenih lastni vodo-oskrbi, v občini Krško 15 odstotkov in v sevniški občini 57 odstotkov. Na podlagi zakona o vodah bodo morali vsi upravljavci vodnih virov od Agencije za okolje dobiti vodno soglasje, vaški vodovodi in celo hišni vodnjaki pa dovoljenje za uporabo. Rok za prijavo vodnih virov je 10. avgust 2004.
Komunalna podjetja v Posavju so na agencijo predala vloge in so v fazi pridobivanja dovoljenj, težko pa je priti do podatkov, kako se na zakon o vodah odzivajo vaški oziroma vodovodni odbori po krajevnih skupnostih. Ministrstvo za okolje bo potrebne obrazce
razdelilo županom, ki bodo morali poskrbeti, da se bo na njihovem območju zakon izvajal. Kdor obrazca do 10. avgusta ne bo izpolnil in bo še naprej uporabljal vodni vir, bo v prekršku. Po tem datumu tudi ne bo več mogoče graditi lokalnih vodovodov v lastnem upravljanju, razen v izjemnih okoliščinah, ko se uporabniki ne bodo mogli priključiti na javni vodovod.
Država z zakonodajo prevzema evropsko direktivo o celovitem ravnanju z vodami, za kar je register vodnih virov in njihova uporaba osnovni dokument. Ta omogoča spremljanje zalog pitne vode, spremembo nivoja podtalnice in osuševanja globinskih plasti. Komunalna podjetja morajo z letošnjim letom podati poročilo o načrpani in prodani vodi. V povprečnem vodovodnem sistemu, če ni zgrajen čisto na novo, izgube vode od vira do porabnika predstavljajo 30 odstotkov. Vodno povračilo, ki gre v vodni sklad, znaša trenutno 13,1 SIT po kubičnem metru vode. Za lansko leto bodo komunalci plačali 25 odstotkov “izgubljene” vode, prihodnje leto 50 odstotkov, naslednja leta pa bo vodno povračilo z določeno ceno bremenilo vsak kubični meter razlike med
Z dobrimi projekti do regionalnih spodbud
Krško - Ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj Zdenka Kovač je na srečanju v Krškem povedala, da je Posavje med prvimi v Sloveniji začelo delovati regionalno, saj je v svojih razvojnih programih poskušalo izpostavljati tiste infrastrukturne objekte, ki lahko regijo popeljejo naprej.
Po zaslugi dobro pripravljenih projektov se je v zadnjih letih z naslova neposrednih regionalnih spodbud v Posavje steklo kar nekaj denarja. V letih 2000, 2001 in 2002 je v Posavje prišlo 440 milijonov SIT, pravi direktorica Regionalne razvojne agencije Mateja Jazbec. Porabili so se za pripravo elaborata za univerzo za JV Slovenijo, postavljene so bile zasnove kmetijskega menedžmenta, urejala se je cestna infrastruktura, gradili vodovodi ter vinsko turistična cesta. V lanskem letu je pri črpanju teh sredstev stopil v veljavo drugačen programski pristop; regije so namreč določile prioritete. 109 milijonov SIT neposrednih regionalnih spodbud je šlo za reševanje prostorske stiske v brežiški knjižnici, v Krškem je bil oblikovan visokošolski program tehnologije oskrbovalnih sistemov, formiral se je Tehnološki center Posavje, popolnila se je posavska štipendijska shema.
V letošnjem
letu je za Posavje rezerviranih 280 milijonov SIT neposrednih regionalnih spodbud, ki se bodo namenile za ureditev prostorov za potrebe visoke strokovne šole v Brežicah, za zbirno-reciklažni center Boršt v Brežicah, za odkup zemljišč za poslovno cono Vrbina, za komunalno opremljanje industrijske cone Boštanj, za registracijo tehnološkega, centra Posavje ter za štipendijsko shemo. Poleg omenjenih so v teku še nekateri regijski projekti, kot so ureditev gospodarskega terminala Obrežje, Turistična cona ob Sotli in Gorjancih, formiranje centra za razvoj podeželja ter širitev mreže vseživljenjskega učenja.
Nada Černič Cvetanovski
Zdenka Kovač, Mateja Jazbec in Kristijan Janc
načrpano in prodano vodo. Interes komunalnih podjetij bi bil, da lahko čimprej obnovijo zastarele vodovode, za kar pa bodo potrebna velika vlaganja, ki jih podjetja sama ne bodo zmogla. Vodnega povračila država ne bo vračala v okolje za namenske investicije, tako kot to počne s takso za obremenjevanje voda. Ceno vode limitira država in občine. V lokalnih skupnostih prevladuje miselnost, da mora biti voda skorajda zastonj. Poceni voda je izgovor vaških odborov, da ne prenesejo svojih omrežij v upravljanje komunalnim podjetjem, toda nova zakonodaja jih bo v to prisilila. Tildi sedanja praksa kaže, da osnovna cena vode pri lokalnih upravljavcih ni nujno nižja od cene komunalnega podjetja, le da se zakonsko določeni upravljavec ne more izogniti pobiranju taks in pristojbin, ki jih zapoveduje zakon.
Poleg reda pri vodooskrbi država nase prevzema tudi varovanje vodnih virov z zaščitnimi pasovi, kar so doslej počele občine. Osnova za postavljanje registra so občinski odloki, ki ta čas varujejo dobro polovico vseh vodnih virov v Sloveniji, preostale pa bo država uspela zaščiti šele do konca prihodnjega leta.
Branka Dernovšek
Gasilska zveza o minulem delu
Mostec — Ob udeležbi številnih delegatov prostovoljnih gasilskih društev (PGD) iz Posavja in sosednje Hrvaške so izvedli občni zbor, ki se ga je udeležil tudi član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Alojz Tir-gušek. Sicer pa brežiška zveza združuje 33 PGD in godbo na pihala.
Predsednik Mihael Bora-nič je z delovanjem zveze le delno zadovoljen, saj so v minulem letu pomagali pri investicijah za nabavo vozila PGD Veliki Obrež, Skopice in Mihalovec. Dodelili so donacije 31 društvom, dvema industrijskima društvoma in gasilski godbi.
Vendar pa, kot je opozoril Boranič, nabava osebne in skupne zaščitne opreme in tehnike ne poteka v skladu z dolgoročnim planom, ki so ga zastavili do leta 2010, saj sredstva proračuna ne zadovoljujejo nabavo planiranega. Operativne enote zveze so lani po podatkih poveljnika zveze Franca Ureka opravile 82 intervencij, tako kot leto prej, ter 236 prevozov vode. Po besedah predsednice komisije za delo z ženami Martine Živič so tudi gasilke izredno dejavne in letos imajo dve ekipi za državno tekmovanje. Delo žena gasilk je posebej pohvalil tudi Tirgušek Na zboru so sprejeli vsa poročila in načrt dela za letošnje leto. S.V.
Prvi izurjeni vozniki
Cerklje ob Krki - V
tamkajšnji vojašnici je potekal prikaz usposabljanja za poklic voznik. Celotno usposabljanje, ki ga je zaključilo 30 kandidatov in med njimi ena kandidatka, je bilo poleg upoštevanja cestno prometnih predpisov prepleteno z osnovami vojaške taktike prometne službe.
V poseben program Centra za usposabljanje so se vključili 23. februarja in se v petih tednih usposabljali in urili za vožnjo z vojaškimi tovornimi vozili. Veliko pozornosti pri urjenju so namenili zahtevni terenski vožnji po neurejenih prometnih poteh.
Ob zaključnem preverjanju so javnosti prikazali pridobljeno znanje in izkušnje, tako mlade voznike kot obiskovalce pa je najbolj navdušila vožnja s terenskimi vozili po tako imenovanih poligonih. S.V.
Priznanja in izkaznice
Brežice - Na letnem zboru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brežice so prisotni imeli priložnost izvedeti, kaj vse je bilo opravljeno v preteklem letu in kaj bodo počeli letos. 430 članov je v brežiškem združenju, v celem Posavju pa že nad tisoč, vendar v Sevnici še vedno nimajo svojega združenja.
Veteran Slavko Rožman in predsednik Silvester Jeršič
Letos bo pomemben dogodek za vso Slovenijo odkritje spominskega obeležja, ki bo spominjal na boj v Krakovskem gozdu. Zaslužnim članom so izročili priznanja in plakete, novim pa članske izkaznice. M.V.
prejeli smo...
;Vi
Letos 100 let
gasilstva
Veliki Obrež - Med aktivna društva Gasilske zveze Brežice sodi tudi prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Veliki Obrež, ki letos praznuje 100 let obstoja. Vaščani so na svoje društvo ponosni, saj so njegovi člani aktivni in nadaljujejo delo svojih predhodnikov. Pohvalijo se lahko tudi z ptla-dinci in pionirji, ki se udeležujejo številnih tekmovanj in društvu prinašajo pokale in priznanja. Tega so zelo veseli, saj se jim tako ni treba bati, da dela, začetega pred 100 leti, ne bi imel kdo nadaljevati.
0 vojaški reformi
Krško - Posavski seniorji so si že v prvih letošnjih mesecih zastavili pester delovni program. Za začetek so pripravili javno tribuno o reformi Slovenske vojske, o čemer sta jim spregovorila dr. Milan Jazbec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, in Igor Nered, ki je v istem ministrstvu zadolžen za vojaška vprašanja. Poudarila sta, da pomeni prehod iz dosedanje naborniške v poklicno vojsko velik projekt, ki predstavlja najbolj radikalne spremembe v naši vojski od leta 1991.
Novosti posebej zadevajo tudi pomemben gospodarski Posavje, kjer je več vojaških vidik, kar v primeru Posavja objektov. Na javni tribuni je bi- pomeni izkoristek prevozniš-la ovrženo pričakovanje, da bo kih in kmetijsko-prehrambenih letališče Cerklje ob Krki poslej zmogljivosti, ob načrtih visoke služilo kot baza za letalske sile šole pa bi kazalo razmišljati NATA. Sele ko bo letališče, ki tudi o logističnem terminalu, je zdaj učni center logistike in Kot sta povedala predstavnika letalska baza, dodobra oprem- obrambnega ministrstva, je v
Igor Nered, Milan Jazbec in Edo Komočar

ljeno, bo lahko uporabno za začasne pristanke Natovih letal, za prečrpavanje goriva ter oskrbo in počitek posadk. Del sedanjega letališkega kompleksa pri Borštu pa bi ob večjem zanimanju lokalne skupnosti lahko namenili tudi za civilne potrebe. O prihodnosti in namembnosti ostalih vojaških objektov v Posavju, denimo delavnic v Slovenski vasi ali rezervoarjev v Žlapovcu, še ni dokončnih rešitev. Kot je bilo mogoče povzeti iz uvodnih prispevkov in razprave, imajo spremembe v Slovenski vojski
Posavju sicer zadostno zanimanje za vključevanje mladih v profesionalne enote.
Medtem na območnem združenju seniorjev pripravljajo nove dogodke; vodstvo se bo srečalo s prvimi možmi svojih kolektivnih članov, 13. aprila pa bodo imeli svojo letno skupščino. Povezali jo bodo s 50-letni-co podjetja Kostak Krško in ob tem pripravili tudi javno tribuno in predavanje z naslovom “Urejena komunala - kakovost življenja”. V pripravi imajo še širšo razpravo o nacionalnem kulturnem programu. V.P.
"Slovenija je zgled dobrega sodelovanja!"
Brestanica - Na povabilo Društva izgnancev Slovenije (DIS) se je v Posavju mudil direktor Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Dirk de Winter.
Dirk de VVinter si je s predsednico DIS prof. Ivico Žnidaršič, državnim sekretarjem z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Francem Žnidaršičem ter predsedniki krajevnih organizacij (KO) DIS Kozje, Bučje Polje ob Sotli, Izlak, Leskovca, Krškega in Brestanice ogledal Muzej slovenskih izgnancev na rajhen-burškem gradu in bližnje grajske hleve, skozi katere je šlo na pot izgnanstva 63.000 Slovencev in si jih DIS želi prav tako urediti v muzej izgnancev. Naslednji dan je de Winter sodeloval na seminarju v Ljubljani, ki je potekal v prisotnosti vseh 86 predsednikov KO DIS, kjer so govorili o uveljavljanju odškodnin za prisilno delo po nemškem in avstrijskem zakonu, govorili so zlasti o pospešitvi izplačil drugega obroka odškodnin za prisilno delo po nemškem zakonu “Spomini, odgovornost in prihodnost” ter o nekaterih problemih, povezanih z izplačilom odškodnin otrokom, ter o težavah, do katerih je prihajalo pri vlaganju odškodnin za gmotno škodo. Dirk de VVinter je dvodnevni
obisk v državi sklenil na Bledu ob srečanju s predstavniki območne organizacije DIS Gorenjske.
Sicer pa je razlog za ponoven obisk Dirk de VVinter utemeljil s plodovi dobrega sodelovanja s Slovenijo, s katero ima, kot je dejal, tesne vezi, bolj kot s katerokoli drugo državo. Pri delu se je poskušal s sodelavci vživeti v usode Slovencev, pri tem pa jim je bilo v veliko pomoč DIS, ki je ves čas dajalo pravo sliko tragične zgodovine naroda. Preden se je poslovil, je dejal: "Slovenija je najboljši dokaz, kako se z dobrim sodelovanjem lahko veliko doseže.”
Predsednik KS Brestanica Miroslav Mikeln pa je izpostavil dolgoletno željo krajevne skupnosti, da bi z obnovitvijo hlevov in s tem širitvijo muzeja, ta postal evropski muzej (pri obnovi bo soudeležba vsakega izgnanca po 1000 SIT, pričakujejo pa tudi prispevek IOM-a), ki bi ga odprli junija 2005, ob 60-letnici vrnitve izgnancev v domovino.
N. Jenko S.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
za mlade...
RECEPT ZA VSAK DAH
Blandina Markovič Randič
"Zadovoljstvo je izpolnitev ciljev!”
mmmmm
V Na dan najinega srečanja je sonce prvič letos grelo kot za stavo, iz ¥ njenega improviziranega ateljeja v svetlem stanovanju v Krškem i	f	Pa sva prijetno klepetanje tu in tam prekinjali z občudovanjem
f	/	Gorjancev, kjer so se v vrhovih še bleščale zaplate snega. Sicer
mila sogovornica odkriva čvrsto naravo, s katero udejanja zastavljene cilje. Risati in slikati je pričela v ranem otroštvu, nagrade za likovna dela je prejemala že v osnovni šoli, študij na Stomatološki fakulteti v Zagrebu ji je to danost postavil v ozadje, njena ustvarjalnost je naposled znova vzela zamah leta 1997 z včlanjenjem v Likovno društvo OKO Krško, ki mu je tudi predsedovala.
Zibka je Blandini Markovič Randič pričela teči v Zagrebu 20. avgusta 1950, kjer je živela ob mami, očetu, bratu Branku in sestri Bibijani. Želela si je v eno od umetniških šol. ”Pa me starši niso pustili, ker je bila zanje ta šola negotova in so bili prepričani, da to ni poklic z zagotovljeno prihodnostjo. Končala sem študij, se poročila in z možem Antejem vzgojila tri sinove Bruna, Nikolo in Ivana,” pove del svoje zgodbe pred selitvijo v Krško leta 1981.
“Pred vključitvijo v Krško OKO sem si dušo polnila z oblikovanjem priložnostnih prazničnih spominkov, ki še zmeraj rešijo kakšno stisko pri nenadnih obdarovanjih. V društvu sem se udeležila prvega organiziranega tečaja, ki ga je imel akademski slikar Rajko Čuber iz Brestanice, potem pa sem kar začela slikati. In sem risala in slikala. Udeležila sem se še tečajev, ki sojih imeli umetniki Vladka Štoviček, Vlado Cedilnik, Cvetka Miloš in Apolonija Simon.”
Veliko je delala na sebi in se izobraževala: ”Že od začetka sem hotela biti svoja in imeti svoj stil. Vedeti je treba, kaj hočeš od sebe in vztrajati na zastavljeni poti. Zanima me portret, rišem človeško figuro, krajine in iz domišljije. Za mojim delom je nekaj olj, najraje pa se posvečam akrilu na platnu. Sem slikar hitrosti, kar imam v glavi, mora hitro na platno, motiv malo prespim in
ga potem dokončam.”
Blandina tudi piše - literarno zanimive poglobljene vodnike čez svoje razstave in zgodbice iz otroštva, ki jih ima v glavi. In ilustrira, kar je še eno poglavje.
Razstavljala je na nešteto skupinskih razstavah, pripravila pa je tudi štiri samostojne, ena od teh je “Razmišljanja o življenju v devetih slikah in eni skulpturi”, prav posebno ustvarjalno življenjsko
nianso pa ima njena samostojna razstava baščanskih motivov v Baški na otoku Krku, kjer od rojstva do današnjih dni preživlja poletja. Razstava je bila odmevna, domačin Mauricije Ma-gašič je z Blandinino likovno in celotno ilustratorsko opremo knjige “Baščanske besede” zapustil mlajšim rodovom neizmerne vrednote kraja od legend, zgodovinskih dogodkov, kulturnih obeležij, naravnih in specifičnih značilnosti do anekdot Baške. Z oblikovanjem omenjene knjige se je svojim Baščanom zapisala v večnost enkrat, s sliko, ki krasi cerkev Sv. Ivana Krstnika drugič in najbrž ne zadnjič. Ob tem pove: “Ko so želeli to sliko, so upoštevali mojo željo, da je na njej upodobljena narodna noša Baške (na fotografiji).”
Blandina je koordinatorka za zobozdravstveno preventivo v
Zdravstvenem domu (ZD) Krško za občino Krško in je aktivna v društvu za oralno zdravje. ”Cilj preventive je ohraniti zdrave zobe, na tem polju smo orali ledino in beležimo lepe uspehe, a to je že nova tema,” pravi. Morda
ima na nek način prav, a je iz svojega profesionalnega polja zagrizla še v ilustracijo učnega pripomočka za predšolske otroke za slikovno vabljivo knjižico Zobomiška.
Že od začetka sem hotela biti svoja in imeti svoj stil
Je dobitnica srebrne Prešernove plakete za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture, ki ji jo je podarila Zveza kulturnih društev Krško; direktor ZD Krško dr. Ladika ji je zaupal organizacijo razstav v zdravstvenem domu, štiri so že bile, načrtuje že nove, saj pacientom tako poskušajo omogočiti prijetnejše obiske v njihovi ustanovi. “V društvo OKO bom še naprej aktivna, moje slikanje gre naprej...”, je odločno zaključila najin pogovor.
Natja Jenko Sunčič

SavaGlas, 1.4.2004
Pomladna utrujenost? Kje pa!
Pomlad je tu! Pričakali smo jo delovno in nadvse zanimivo. Za to smo poskrbeli z vključitvijo v projekt “Pomladni dan”. Za nas se je simbolično pomlad začela v torek, 23. marca ob 10. uri. Po šolskem radiu se je odvijala naša oddaja, v kateri smo spregovorili o EU, njenih simbolih in pomenu vključitve Slovenije vanjo. Ob 10. uri je pomlad oznanil zvonček, zvonil je za mir, za vrednoto, po kateri mnogi žal le hrepenijo, mi pa bi jo morali ceniti. V večnamenskem prostoru smo uredili pomladni kotiček, kjer lahko učenci najdejo številne informacije in preberejo literarne prispevke, nastale v delavnicah.
K sodelovanju smo povabili vse UNESCO ASP-net šole, ki
sodelujejo v projektu “Dobre vesti”. Oglasile so se nam z mislimi, pesmimi, spisi... Uredili smo spletno stran. Na njej so prispevki o pomladi, o razpoloženju, o življenju, ki pomladi
kar prekipeva. Veseli nas, da sta pomladni dan in “Pomladni dan” še poglobila sodelovanje.
Novinarski krotek in UNESCO klub, OŠ XIV. divizije Senovo
Postopek:
Na maščobi prepražimo čebulo, ko oveni, dodamo narezano korenje, nekoliko popražimo in dodamo ajdovo kašo, zalijemo z eno in polkratno količino vode. Po zavretju dušimo na štedilniko-vi plošči, nato postavimo v pečico in dušimo. Dušeni kaši dodamo gobe, ki jih pripravimo tako, da na maščobi prepražimo čebulo, dodamo peteršilj, nekoliko popražimo, dodamo gobe, nekoliko podušimo, nato dodamo škrob, zalijemo z vodo, na koncu dodamo še kislo smetano.
Sesekljan polpet s skuto
Sestavine:
25 dag mlete nemastne junetine
25 dag mlete nemastne svinjine ali
perutnine
25 dag skute
sesekljan peteršilj
12 dag kruha kruha
mleko
2 jajci
morska sol
poper
majaron
česen
kruhove drobtine Postopek:
Mletemu mesu dodamo pretlačeno skuto, v mleku namočen in dobro ožet kruh, jajci ter vse začimbe po okusu. Sestavine zelo dobro premešamo v gladko maso. Najbolje nam to uspe v mešalniku. Iz pripravljene mase oblikujemo polpete, ki jih povaljamo v drobtinah. Pečemo jih v ogreti pečici ali v ponvi na olju.
Umetni vodni krog
(raziskovalni projekt)
Učenci in učiteljici prve triade OŠ Studenec smo se prijavili na natečaj, ki ga organizira Inštitut za celostni razvoj in okolje (1CRO) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo.
Ker je bila tema natečaja umetni vodni krog, smo najprej ponovili naravno kroženje vode, ki so ga učenci že spoznali pri pouku naravoslovja. Učence sva želeli naučiti, da voda začne svoj umetni krog na vodnem viru (na hribu nad Studencem). Odpravili smo se na vrh Studenca, kjer je vodno zajetje. Učenci so pri tem spoznali, da je treba vodo očistiti. To storimo s filtri. Raziskovanje pa se je začelo, ko smo začeli ugotavljati, koliko cevi je speljanih po Studencu, da voda nadaljuje pot do hiš, šole, trgovine, pošte. Otroke je najbolj presenetila informacija, da so od
uporabnikov zopet speljane cevi, po katerih pa teče odpadna voda. Ugotovili smo, da se tam začne drugi krog umetnega vodnega kroga. Vse te cevi peljejo do filtrirne naprave, ki pa je na Studencu nismo našli. Torej naša
odpadna voda od uporabnikov steče naravnost v reko, morje? Ne, seveda ne. Imamo čistilno napravo. Raziskali in ogledali si jo bomo v tretjem razredu.
Po končanem opazovalnem sprehodu sva v razredu organizirali delo po skupinah. Skupine so bile oblikovane po naključju. Po končanem delu smo opravili končno evalvacijo v krogu, kjer je vsaka skupina predstavila svoj izdelek in ponovila celoten umetni vodni krog.
Zapisala Erika Anzelc Intihar, OŠ Sava Kladnika Sevnica, podružnica Studenec
Leonardo da Vinci
Brežice - Mladinski center Brežice letos že drugo leto zapored sodeluje v evropskem programu Leonardo da Vinci s projektom “Get a job III”. Nadaljujejo uspešno sodelovanje z italijansko organizacijo Eurocen-tro iz province Macerata.
Leonardo da Vinci je program, ki podpira mednarodno sodelovanje na področju izboljšanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja.
Njegov namen je razširitev strokovnega in kulturnega obzorja, izpopolnjevanje v tujem jeziku ter spoznavanje ljudi in dežel. Eurocentro je v programu Leonardo da Vinci omogočil udeležbo petim dijakinjam poslovno turističnih šol iz omenjene province, ki so se izkazale kot najboljše v svojem letniku.
Mladinski center je poskrbel za delovno namestitev v različnih organizacijah, pri tem pa so upoštevali želje in interese udeleženk. Dekleta so v Brežice prispela sredi marca in bodo ostala tri tedne. V prvem uvajalnem tednu so jim predstavili Brežice z okolico, jih seznanili s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi ter jim predstavili delovna mesta. Druga dva tedna sta namenjena izključno njihovi praksi, ki jo opravljajo na Razvojnem centru Brežice, Zavodu za turizem Brežice, v Termah Čatež in okrepčevalnici Vrtnica.
V Mladinskem centru upajo, da bodo ob zaključku projekta, podobno kot lanska skupina šestih dijakov, gostje odšle zadovoljne, z veliko novimi izkušnjami in znanjem s poklicnega pa tudi kulturnega področja. S.V.
0 mami
Mama je zaspana mama ni bolana, mama te smrči, jo urica zbudi. Mama hitro vstane, si oči pomane, mama skuha čaj
in pogleda, kje je njen otročaj. Njen otročaj pa spi, mama ga zbudi, otročaj pa spije čaj in gre spat nazaj.
Manuela Altenbaher, Domen Kostevc 2.razred, OŠ Koprivnica
So razlogi za praznovanje
Kazbor pod Lisco - “Kakor večerno nebo brez zvezd, je življenje brez praznikov”, pravi pregovor. Ob vseh naporih, ki jih zahteva življenje, je okrepitev, ko si vzameš čas za premor in praznuješ. 8. marec -dan žena, 19. marec, Jožefovo - dan fantov in očetov, 25. marec - dan mater je bil razlog, da so v soboto na Razboiju pod Lisco praznovali. Ansambel Dori in domači otroci so v prenapolnjenem Domu krajanov poskrbeli za lep in prijeten večer. Najprej prisrčno voščilo - takšno, kot ga lahko izrazijo le otroci, potem pa prijetna glasba in med njo hudomušni dodatki otrok. Skratka, večer, kot si ga je zopet kmalu želeti. Če ne prej, v petek, 16. aprila, ko bo ob 19. uri na Razboiju dobrodelni koncert (za nadaljevanje obnove stavbe šole življenja - komune). Takrat bodo nastopili Modrijani, Adi smolar, Dalja Švajger in še kar nekaj znanih imen iz sveta zabavne in narodno zabavne glasbe. I).R
Korenčkov golaž
Sestavine:
3/4 kg korenja 1/4 kg mletega mesa 1 mala čebula 1 žlica olja 1 jušna kocka
poper, lovorjev list, rdeča slad. paprika,
bazilika
1 žlica moke
0.25 1 sladke smetane
Postopek:
Čebulo zrežemo na drobno in popražimo na žlici olja. Dodamo meso in čez nekaj trenutkov še na manjše kocke narezano korenje, začimbe in jušno kocko. Prilijemo 1 del vode in kuhamo, dokler ni korenje mehko. Na koncu dodamo še v smetano zamešano moko. Kuhamo še 5 minut. Jed je gotova.
Ajdova kaša z gobami
Sestavine:
20 dag ajdove kaše
voda
sol
10 dag korenja 5 dag čebule 5 dag olja 15 dag gob 3 dag moke poper smetana peteršilj
KULTURA
Sava Glas, 1.4.2004
Zbor iz zamejstva se je predstavil nekoliko drugače, s spremljavo na harmoniki.
Zbor Viva je uveljavljen v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru, julija se odpravljajo na turnejo po Franciji, z dosedanjih gostovanj pa jih vežejo prijateljske vezi z obema gostojočima zboroma. “Ker pesem nenehno združuje, je tudi ta koncert v znamenju prijateljstva in je radostni vzklik pomladi,” pravijo Vivini pevci. Za prijateljsko sodelovanje so se zahvalili tudi župniku Milanu Kšeli, ki jim stoji ob strani in zato radi prepevajo tako v farni cerkvi kot v cerkvici Sv. Roka.
Suzana Vahtarič'
Žarki osvetlili Kosovela
Brežice - Kulturno društvo Žarek si je dan rojstva Srečka Kosovela, ki je bil rojen 18. marca pred 100 leti, izbralo za vsakoletni praznik svojega literarnega društva. O pesnikovem življenju in delu sta podrobno spregovorila Rudi Stopar in Drago Pirman, člani pa so, sicer redke, a hvaležne spremljevalce počastili s prebiranjem Kosovelove in svoje poezije.
Srečko Kosovel, pesnik romantik, impresionist, otroški pesnik, avandgardist, modernist, prozist, esejist, je svojim rojakom zapustil neizmerno bogato literarno dediščino, z njo pa smo Slovenci ves čas orokavičeno ravnali. Tragična sta bila tako Kosovelo življenje in mnogo prerana smrt kot usoda njegove lirike, ki je nadvse plodna žetev komaj 22-letne-ga življenja, je v predstavitvi povedal Stopar. Kosovelova prva zbirka je bila izdana 1927, druga 1931, prva zbrana dela 1946, druga 1964, Integrali 1967, drugi zvezek poezije 1974, proza, pisma in zapiski pa leta 1977. Kosovel je tudi avtor petnajstih “zapovedi”, v katerih je med drugim zapisal: ”Ne bodi ozkosrčen in samoljuben, bodi kritičen, izpopolnjuj se, spoznavaj umetnost, posvečuj njeno poslanstvo in ji služi pošteno”.
V Žarku so se dogovorili, da začno z letom 2004, torej ob
100-letnici Kosovelovega rojstva, podeljevati odličja - medaljon Srečka Kosovela. Odličje bo nagrada za uspešno, predvsem pa predano delo na literarnem področju in je namenjena tistim, katerih kultura je življenje in življenje kultura, izražena v pošteni svobodni besedi. Prva sta jo prejela Drago Pirman in Ivana Va-
tovec, pa tudi v prihodnje bodo poiskali tiste tihe, preslišane in odmaknjene pisce, ki jih uradna ljubljanska elita ne najde.
Vzporedno z lepo besedo je na ta večer šla tudi glasba, ki so jo iz klavirskih tipk suvereno izvabile Pija Repše, Kristina Škof ter Ana in Eva Stopar.
N. Jenko S.
Ivana Vatovec, Rudi Mlinar in Dragica Dani
Četrta samostojna razstava
Krško - V Galeriji v Krškem so minuli petek odprli razstavo akademskega slikarja Uroša Weinbergerja, še ne 30-letne-ga Trboveljčana, ki živi in ustvarja v Novem mestu in v Ljubljani. Ponaša se s študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo, na natečaju za portret Ite Rine je dobil prvo nagrado, leta 2002 se je študijsko izpopolnjeval tudi v Sofiji, sedaj pa nadaljuje magistrski študij. Njegovo slikarstvo temelji na modernistični tradiciji, tematsko pa izhaja iz upodabljanja figure, ki se ji je intenzivno posvečal že v študijskih letih. Razstava bo na ogled do 26. maja, od torka do sobote med 10. in 13. uro ter 16. in 19. uro.
Pesem združuje
Brežice - Mešani pevski zbor Viva Brežice je z gostoma Mešanim pevskim zborom Vrtojba in Mešanim pevskim zborom Rdeča zveza iz Saleža v Italiji pripravil koncert “Prepevajmo pomladi”. “Viveki” so z gosti napolnili župnijsko cerkev Sv. Lovrenca in številnim pripravili lep večer z izbrano sakralno glasbo ter priredbami ljudskih pesmi.
“Prestiž Slovenije” v Posavskem muzeju
Brežice - V Posavskem muzeju so pred odprtjem razstave Prestiž Slovenije predstavili povezovanje slovenskih podjetij v skupino “Vrhunska kultura bivanja s tradicijo”.
V skupino “Vrhunska kultura bivanja s tradicijo” se povezujejo slovenska podjetja različnih dejavnosti, ki proizvajajo izdelke ali opravljajo storitve vrhunske notranje opreme, ki bogati kulturo bivanja. Za vsa ta podjetja so značilni ohranjanje tradicije znanj in spretnosti, vrhunska kakovost in oblikovanje, zaradi velikega deleža ročnega dela v izdelkih tu-
proizvajalcev.
Podporo skupini nudijo Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Posavje, Območna gospodarska zbornica Celje, Zavod Neviodunum, Regijska razvojna agencija Posavje in Višja strokovna šola Brežice. Predsednik območne gospodarske zbornice Marjan Šunta je povedal, da se je skupina pred dnevi prijavila na
Vodja projekta Mojca Lovšin Dostal oh razstavi
di unikatnost. Ideja povezovanja podjetij je nastala pri Mojci Lovšin Dostal, ki je tudi vodja delovne skupine in pravi, da želijo skupaj zgraditi močno blagovno znamko in v Evropi zaščititi domačo tradicijo.
Razstava v Posavskem muzeju je najobsežnejša doslej, združuje devet podjetij, del ponudbe je že bilo mogoče videti v Krškem in v Galeriji Ana v Sevnici. Združuje stilno pohištvo, unikatne izdelke iz kristala, ročno in strojno izdelano embalažo, svetila, idrijsko klekljano čipko, unikatno keramiko in porcelan, notranjo opremo, talne obloge in izdelke umetnega kovaštva. Dostalova upa, da se jim bo v tem letu pridružilo še več tradicionalnih
razpis za spodbujanje grozde-nja, drugi projekt pa je razstava “Prestiž Slovenije”, s katero želijo ustvariti pogoje za zaščito blagovne znamke in širši javnosti predstaviti tradicionalna slovenska podjetja in izdelke vrhunske kakovosti.
Direktor Posavskega muzeja Brežice mag. Tomaž Terop-šič pa je dejal, da je muzej v zadnjih letih z raznolikostjo prispeval k kakovosti bivanja in postal kulturni center. Meni, da je razstava paša za oči in dušo in zato vredna ogleda. Letos jo bodo postavili še na Obali, v Ljubljani, Mariboru, Celju ter v Zagrebu in Milanu. V Posavskem muzeju bo na ogled do začetka maja.
Suzana Vahtarič
Kulturna
lakota
Sevnica - Z dvema povsem razprodanima predstavama “Stevardese pristajajo” se je zaključil neuradni gledališki abonma. Zanimanje občinstva za predstave, zlasti komedije, je neverjetno.
Zveza kulturnih društev (ZKD) in območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) sta navdušeni nad velikim zanimanjem, ki ga je za letošnjo gledališko sezono v Sevnici, sicer prilagojeni majhnemu odru in majhni kulturni dvorani, pokazala publika. Vstopnice za predstave so bile nekaj ur po javni objavi razgrabljene, številni ljubitelji Talijine umetnosti pa so ostali praznih rok in dolgih nosov. Tako so bile v trenutku razprodane vstopnice za predstave Državni lopov, Pižama za šest, Kako se znebiti tujca, Ob letu osorej ter Stevardese pristajajo. Da bi se izognili jezi tistih, ki dostikrat ostanejo brez vstopnic, so zadnjo predstavo uprizorili kar dvakrat v istem večeru. Vstopnic je ponovno zmanjkalo in to že več kot teden dni pred predstavama, ki si ju je ogledalo 450 ljudi.
Poleg tega je ZKD v sodelovanju z JSKD v tej sezoni pripravila še dve predstavi za otroke in še nekatere druge prireditve. Obljubljajo, da bodo v novi gledališki sezoni, ki se bo začela jeseni, tudi v Sevnici pripravili abonma.
Gledališka sezona še ni končana; na sevniškem odru se bodo predstavili še domači gledališčniki - KUD Šentjanž s predstavo Čaj za dve, Studenec z Lažmi zdravnika, Blanca pa s predstavo Klinika kozarčki. N.Č.C.
Gledati je treba s srcem
Brežice - Številni občani so v piceriji brežiškega nakupovalnega centra uživali ob 25. samostojni razstavi fotografij, poimenovani “Igra narave”, avtorja - domačina Oskarja Gerjeviča. Piko na “i” je ob odprtju z igranjem na kitaro in petjem balad dal Peter Dirnbek, Milena Jesenko pa mu je posvetila nekaj uvodnih besed.
Srebrno odprtje “Igre narave” Oskarja Gerjeviča bi smeli poimenovati tudi nagajivo in slišati je bilo, da je bil kot tenkočuten raziskovalec kar malce poreden. Našim neveščim očem igra narave namreč pogosto uide, kar pa se ne zgodi Oskarju, ker gleda s srcem in zato ponudi slike z novo vsebino, je dejala Milena Jesenko. Ko ponudi končni izdelek, krompir ni več krompir, paradižnik dobi novo funkcijo, domišljija dobi polet v tenkočutnosti opazovalca, v drugih pozornih opazovalcih pa njegove fotografije odkrivajo nove zgodbe. Someščana, soseda iz sosednje ulice, se spominjamo po razstavi njemu ljubega brežiškega vodovodnega stolpa, rožic, ki so nam krajšale čas v Ljubljanski banki in iz številnih skupinskih razstav, ko je vedno znova dajal novo energijo. V 40 letih ljubiteljskega fotografiranja je nekaj časa vodil Foto kino klub, danes pa ljubezen do fotografije oživlja v okviru Mladinskega centra Brežice. Nje-
Oskar Gerjevič
govo delo izstopa zaradi številnih priznanj, največ mu pomeni priznanje za delo Zveze za tehnično kulturo. Oskar Gerjevič se je ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so mu pomagali postaviti jubilejno razstavo, med drugim tudi prisotnemu županu mag. Andreju Vizjaku, in dodal, da je njen namen v opazovalcu spodbuditi hudomušnost in pozabo na mrke, resne obraze.
N. Jenko S.
Uspehi mladih glasbenikov
Ribnica na Dolenjskem - 7. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Dolenjske so se udeležili tudi učenci vseh treh posavskih glasbenih šol, in dosegli odlične rezultate.
Iz brežiške Glasbene šole sta zlato priznanje za igranje na klavirju prejeli Špela Troha (mentorica Karolina Vegelj Stopar) in Nika Ogorevc (Sanja Rebič Gašparlin). Na klarinetu sta si zlato priznanje priigrala Tomaž Zevnik in Jožica Zupančič (mentor Igor Požar). Igranje na flavto je Maji Weiss prineslo zlato in Hanan Hadžajlič srebrno priznanje (mentorica Adriana Stažič).
Učenci Glasbene šole Krško so osvojili šest zlatih, štiri srebrna in tri bronasta priznanja. Zlato priznanje so prejeli štiri klarinetisti - Domen Marn, Denis Vranetič, Tamara Vardič in Urška Strojin (mentor Robert Pirc), zlato pa sta si priigrala še Simon Šoln na saksofonu (mentor Matjaž Skoberne) in Petra Cigler na oboi (mentor Ernest Jazbec). Srebrno priznanje so prejeli Anja Kolar na kljunasti flavti (mentorica Andreja Zlatič), Anja Koretič in Monika Škrabec na flavti (mentorica Andreja Istenič Lipovšek) ter Maša Zagorc za petje (mentor Janko Volčanšek). Bronasto priznanje pa so osvojili Urša Glas na klavirju (mentorica Penka Kanev Manojlovič) ter Ines Kerin in Anja Jukič na flavti (mentorica Andreja Istenič Lipovšek).
Iz Glasbene šole Sevnica je komaj 7-letna Eva Kotar za igranje na kljunasti flavti prejela zlato priznanje (mentorica Nataša Aškerc), dve leti starejša Tajda Novšak pa je za las zgrešila zlato priznanje (mentor Simon Kapun). Na flavti je prejela zlato priznanje Lara Šalamon (mentorica Vanja Ivankovič), na klarinetu je prejela zlato plaketo Bojana Ločičnik (mentor Simon Kapun), Neža Jene pa je pod mentorstvom Katje Krnc za igranje na klavirju prejela bronasto priznanje. Zlato plaketo je osvojila še Maja Rupnik za petje (mentorica Martina Živič).
Vsi učenci, ki so prejeli zlate plakete, so se udeležili tekmovanja na državni ravni, ki je potekalo od 18. do 21. marca v Ljubljani.
napovedi
1.	april
Sevnica - komedija “Čaj za dve”, KD Milan Majcen Šentjanž, ob 20. uri, Kulturna dvorana
Brežice - predstava “Zgodba o izgubljeni dudi” Melite Osojnik, ob 17. uri, knjižnica
2.	april
Krško - koncert “Mladost s harmoniko” ob 10—letnici poučevanja harmonike Tonija Sotoška, ob 19.30, Kulturni dom
6.	april
Brežice - predstava “Dragi Kučan ti pišem”, Primorsko dramsko gledališče, ob 19.30, Prosvetni dom
7.	april
Krško - predstava “Deklica in angel”, Lutkovno gledališče Maribor za sončkov abonma in izven, ob 17. uri, Kulturni dom
8.	april
Krško - območno srečanje mladinskih pevskih zborov "Pesem mladih src”, ob 17. uri, Kulturni dom
Brežice - območna revija otroških pevskih zborov, ob 17. uri, Pišece
16. april
Brežice - revija odraslih pevskih zborov “Pesem Posavja”, ob 19. uri, cerkev Sv. Roka
za lepši videz
avtomobilizem
REPORTAŽE, NASVETI ...
Volksvvagen Golf 1.9 TDI (105 KM)
Mimoidoči so večkrat vprašali, kako kaj novi Golf. Ni bilo lahko odgovoriti. S kratkim stavkom je odgovor vedno glasil: “Golf je pač Golf!” To ni laž, pač pa v polnem smislu drži. Novi Golf s seboj ni prine-
Na voljo so novi motorji, menjalniki, podvozje in zmogljivosti. Petvratni Golf z 1.9-litr-skim TDI-jem, ki leži nekje na sredi, je ravno pravšnji za preizkus!
Prvi podatek, s katerim se
je tudi današnji Golf klinasto oblikovan. Hitro se razširi do zadnjega dela, kjer se nekako strmo konča. V notranjosti skriva veliko prostora. Veliko več, kot ga je nudil prejšnji model, tudi na zadnji klopi in v prtljažniku.
Oprema, s katero razvaja voznika, je bogata. Izredno dober je avdio sistem, ki ga je sicer potrebno doplačati, a nudi večjo preglednost in enostav-
bogati opremi, je še vedno potrebno seči kar globoko v žep, da bi zadovoljili tekmo z nekaterimi konkurenti, ki že v osnovi nudijo več. Osrednji del armaturne plošče torej ponuja nekakšen center, ki združuje prej omenjeni radio in klimo, pod njo pa natančno menjalno ročico. Sedeža in volanski obroč sta, kot je za Volksvvagne običajno, nastavljiva v vse smeri. Preglednost je tudi zara-
sel bistvenih pretresov. Kdor je iz “starega” Golfa presedel v novega, razume odgovor. Poznavalcem je takoj vse jasno. Pri uporabi ne iščejo ničesar, znajdejo se takoj, kot bi v avtomobilu sedeli že prej. Kje je torej napredek?
Skriva se v notranjosti prav vsakega dela. Poleg oblike so snovalci novega Golfa korenito posegli še v tehniko, ki ga podpira. Veliko je novih rešitev, naprav, varnosti in materialov.
ob nakupu takega avtomobila srečamo, je seveda cena. Žal je ravno ta tista, ki je pri Golfu raje ne bi testirali. Nova oblika je naredila velik korak naprej, čeprav je tudi današnji Golf
nost uporabe tudi med vožnjo. Dobro se dopolnjuje z več funkcijskim volanskim obročem, katerega oblika ni ravno najbolj privlačna (posebno v primerjavi s prejšnjim), čeprav nudi dober oprijem. Kljub dokaj
Motor:
-	turbodieselski linijski štiri-valjnik Pumpe-Duse
-	prostornina: 1896 cm3
-	največja moč: 105 KM (77 kW)
-	navor: 250 Nm pri 1900/min.
podoben prejšnjemu. Zanimivo je, da današnji ni podoben prvemu, ne drugemu, pač pa samo svojemu predhodniku. Napredek, ki ga je narekovalo 30 let razvoja, je prinesel tudi povsem novo podobo. Sicer pa
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 187 km/h (elektronsko omejena)
-	pospešek 0-100 km/h: 11,3 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 5/5,3 1/100 km
-	testno povprečje: 6,5 1/100 km
di dovolj velikih ogledal in učinkovitih brisalcev ter žarometov dobra.
Motor, ki je poganjal testnega Golfa, je zaenkrat “sredinski” turbodiesel. Ponuja dovolj, da vas ni sram in preveč, da bi brez pogleda na merilnik hitrosti spoštovali omejitve. Zaradi velikega navora je namreč možno, predvsem pa prijetno potegniti prav v vsaki prestavi. Tildi poraba nas v tem primeru ne kaznuje, saj je povprečno visoka le 6 litrov in pol na vsakih 100 prevoženih km.
Aleksander Krebelj
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Dolgotrajno zmanjšanje poraščenosti
Med najrazličnejšimi načini odstranjevanja dlačic je laserska metoda odstranjevanja najučinkovitejša in edina dolgotrajna.
Na fotografijah lahko vidite primer odstranitve dlačic pod pazduho in na bradi. Prvi fotografiji sta narejeni ob prihodu stranke v naš laserski kabinet. Drugi dve sliki pa smo naredili po končani terapiji, to je po opravljenih šestih tretmajih.
LOČITEV PO FRANCOSKO/ Le Divorce
Ta očarljiva in seksi komedija z odlično igralsko zasedbo spremlja Isa-bel (Kate Hudson), ki pride v Pariz pomagat svoji noseči sestri Roxeanne (Naomi Watts), ki jo je pravkar zapustil mož Charles-Henry. Da bi pozabili na zakonske težave, sestri začneta zahajati med ljudi in na zabave, kjer se kmalu spletejo nova poznanstva. In kaj sledi? Multikulturalne ljubezenske zgodbe, nasprotujoči si običaji in škandali.
USODNA ŽENSKA/ Femme Fatale
Pred...
...in po tretmajih
■, k;‘ :"
Pred..
...in po tretmajih
Daniela Truden, www.demuuirt.si
,1 '1
Usodna ženskA
Laura Ash (Rebecca Romjin-Stamos) je prelepa zapeljivka. V času filmskega festivala v Cannesu je s svojim prebrisanimi manipulacijami uspela ukrasti izjemno dragoceno zbirko diamantov, nato pa je izginila nekje v Ameriki pod identiteto mrtvega francoskega dekleta, ki mu je izjemno podobna. Sedem let kasneje njen soprog, Američan (Peter Coyote), sprejme službo veleposlanika v Franciji. Toda prav tedaj jo malce zmede fotograf Nicolas (Antonio Banderas), ki jo fotografira in s tem ogrozi njeno identiteto in njeno življenje. Postane njen ljubimec; toda ali bo tudi on postal le ena izmed njenih številnih žrtev.
STEVARDESE LETIJO V NEBO/A View From The Top
To je komedija s kančkom romantike.
Pripoveduje o Donny Jensen (Gwyneth Paltrovv), idealistični mladenki iz zaspanega puščavskega mesteca, ki sanja o poklicu stevardese v prvem razredu in o razkošnem življenju. Pot do uspeha je redko kdaj posuta z rožicami in Donna se mora na začetku spoprijeti z obilico težav. Se bo Donna predala in odpovedala sanjam o boljšem življenju ali se bo pogumno podala nepredvidljivi usodi nasproti?
Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brelicah
■ Priprava kože na dober “make-up”
Bliža se čas maturantskih plesov, večer, ki nam ostane v večnem spominu, zato moramo poskrbeti tudi za bleščečo polt, še posebno na obrazu, kot podlago za “make up”.
Zelo pomembno je, da se pred ličenjem opravi globinsko čiščenje kože. Najprej začnemo z blagim čistilnim mlekom, za katerim obvezno nanesemo tonik. Na kožo, ki jo predhodno rahlo navlažimo, nanesemo peeling, pustimo delovati 5 do 10 minut, nato speremo. Po peelingu nanesemo v debelejšem sloju še masko, ki jo pustimo delovati 10 do 15 minut in speremo. Na koncu nanesemo kremo, ki mora odgovarjati tipu in stanju kože. Krema kot podlaga za “make up” ne sme biti mastna. Pri ličenju moramo biti izredno pozorni, da izberemo pravi odtenek pudra, ki se ujema s kožo na vratu in dekolteju.
Odtenek pudra naj bo raje svetlejši kot temnejši, kajti temna barva na obrazu nas postara. Barvne kombinacije senčil usklajujemo z obleko, čevlji in modnimi dodatki.
Tokrat le nekaj besed o pripravi kože na kakovosten “make up”. Veliko uspeha pri negi in bodite nežni do svoje kože.
Za vas je pisala Renata Hribar. vvvvvv’. alenkinstudio. com, tel. št.: 07/49-66-333
m
■Šum-
moda
Pomlad je končno tu in za modne ljubitelje je vsaka nova sezona nov izziv in novo veselje. Čas je, da se predamo novi kolekciji pomlad/poletje 2004.
Nekateri ste že, nekateri pa še ne... Kaj? POČISTILI SVOJE OMARE IN SE PRIPRAVILI NA MODO “POMLAD/POLETJE”. O tej smo sicer že veliko pisali, zato vam informacij o tem ne bi smelo manjkati. Dobrodošlo pa je tudi znanje strokovnjakov, ki znajo kombinirati z že obstoječimi kosi oblačil. Naše
klasičnega, kakšen “top” ali “suknjič”, ki sta vedno aktualna. Črnina v sezoni pomlad/
omare so polne še od prejšnje sezone ali prejšnjih sezon in bi jih končno želeli pospraviti, zato vas gotovo zanima, kaj naj ostane in kaj naj gre v stran, da bodo vaša oblačila še vedno modema. Torej nekaj nasvetov, česa se znebiti in česa ne.
Odvržete lahko črnino, bliža se sveža in vesela sezona. Lahko si seveda pustite kaj
poletje 2004 nikakor ne bo modema, prihajajo namreč sveži odtenki - pastelni, roza, ter močne, v oči padajoče barve. Tildi kakšni “punk dodatki” ne bodo prišli v poštev! Če pa imate oblačila v barvah, kot so ramena, zelena, pink - ta lahko ostanejo, saj so poleti zelo dobrodošla. Če ste dovolj drzni, ste lahko v celoti oblečeni v teh barvah, če pa se vam zdi to preveč, jih kombinirajte z belo. Ostanejo lahko tudi natiskane rože, majhne ali velike, različne linije, pike ali krogi... vse to je še iskano. Razen mini kril in oblek lahko zavržete vse iz 60 let, zdaj bodo prevladala 50 leta. Ostaja tudi romantični slog, ostaja šifon. Odmislite pa vojaški slog, ta je “ouf’. Nikakor pa še nista “za v koš” “safari” in “vvestem” sloga, ta dva ostajata, vsaj za kombiniranje. Torej veselo na delo!!!
Lea Šinko Štraus
stran 10
ŠPORT
nogomet
Vabijo sponzorje
trško - Klubsko organizirani nogomet v Krškem obstaja že 82 let, dve sezoni pa ekipa tekmuje v drugi slovenski ligi. Spomladanski del lige so Krčani pričeli s tekmo na domačem terenu in izgubili. Poznavalci razmer poraz delno pripisujejo dejstvu, daje moštvo januarske »riprave pričelo pod psihičnim pritiskom morebitnega propada kluba.
Barve kluba zastopa enaindvajset igralcev, sedemnajst domačinov in štirje z dogovorom med kluboma, izposojeni iz Publikuma. Od odločitev trenerja Publikuma Janeza Zavrla v zvezi s prisotnostjo Publikumovih igralcev v krški ekipi bo odvisna taktika domačega trenerja Iztoka Kapušina.
Klub je pred kratkim dobil novega predsednika in upravni odbor. Ivana Čolaka je zamenjal Jože Slivšek. Čolak sedi v upravnem odboru, kjer so še Anton Brdik, Franc Cešnovar, Iztok Kapušin, Boštjan Kozole, Zoran Omerzu, Boštjan Pirc in Toni Žičkar. Klubski predsednik verjame, da bodo skupaj uspeli pritegniti donatorje, ki bodo omogočili doseči zastavljene cilje; najprej čvrst obstanek v ligi, nato pa vzpon med prvo šesterico. Jože Sliv-
Ljubno - V organizaciji JJK „Samuraj“ iz Gornjega Grada je v Ljubnem potekalo državno prvenstvo v ju-jitsu borbah za vse starostne kategorije.
Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci DBV “Katana” Globoko in DBV IPPON iz Sevnice, ki so dosegli odlične rezultate, saj so skupaj osvojili kar osem naslovov državnih prvakov.
šek zaenkrat še ne govori o višini potrebnega klubskega proračuna. Povedal je le, da imajo 25 milijonov SIT dolga, od tega 20 milijonov predstavlja posojilo.
Klub, ki gradi pretežno na
Kadetinje, kadeti:
1. Tamara Hrovat (Ippon) 1. Žan Meke (Ippon)
1. Uroš Matjašič (Katana)
Mladinke, mladinci:
1. Miya Ferenčak (Katana) 1. Grega Ivanšek (Ippon)
1. Aljaž Rak (Ippon)
Članice, člani:
1. M^ja Ferenčak (Katana) 1. Zlatko Rizvič (Katana)
domačih igralcih, ima razvejano delo s podmladkom. Imajo šest mladinskih trenerje z ustreznimi licencami, v selekcijah trenira 120 mladih športnikov. Vodja mladinske šole nogometa je Rok Zorko. B.D.
streljanje
Vesna med boljšimi v reprezentanci
Gyoor (Madžarska) - Evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem seje v izredno izenačeni konkurenci za slovensko 13-člansko reprezentanco končalo nekoliko pod pričakovanji. Med prvo trideseterico v posamezni disciplini seje namreč uspelo uvrstiti le peterici naših tekmovalcev, med njimi tudi Brežičanki Vesni Kržan, medtem ko je zunaj elite z osvojitvijo 31. mesta ostal celo proslavljeni Rajmod Debevec. Mladinki Vesni Kržan je namreč v tretji seriji nekoliko zadrhtela roka in na koncu je s 367 krogi od 400 možnih pristala sredi lestvice. Osvojila je 27. mesto.
karate
5. mednarodni karate turnir za osnovnošolce
Sevnica - V športni dvorani je potekal 5. mednarodni karate kata turnir za osnovnošolce, na katerem je nastopilo 113 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih in bosanskih klubov. Turnirje organiziral domačin Karate klub Hypo iz Sevnice. Tekmovalci so se najprej pomerili v katah posamezno in nato še v ekipnih bojih. Pregled uvrstitev najboljših domačih tekmovalcev:
Kata posamezno:
Moški 6-8 let II. nivo:
3. Anže Zagorc, KK Hypo Ženske 6-8 let I. nivo:
3. Špela Štojs, KK Hypo Ženske 11-12 let II. nivo:
1.	Tajda Košir, KK Hypo Moški 9-10 let II. nivo:
2.	Erič Marin, KK Hypo Moški 13-14 let I. nivo:
3.	Bojan Zakšek, KK Hypo Moški 11-12 let II. nivo:
2.	Žiga Žveglič, KK Hypo
3.	Domen Vavtar, KK Hypo Moški 9-10 let I. nivo:
1.	Gaber Dernač; KK Hypo Moški 13-14 let III. nivo:
2.	Aljoša Orač, KK Hypo
Kata ektpno:
Moški 9-11 let:
2. KK Hypo (Grega Krajnc, Gaber Dernač, Erič Marin) Moški 12-14:
1. KK Hypo (Aljoša Orač, Domen Vavtar, Žiga Žveglič)
kros
Veber državni prvak
Maribor - Preteklo soboto je v Mariboru potekalo državno prvenstvo Slovenije v krosu. Na tem krosu so uspešno nastopili tudi atleti AK Sevnica. Najuspešnejši je bil Borut Veber, ki jev kategoriji mlajših članov osvojil naslov državnega prvaka. Med pionirji se je odrezal Luka Kranjec z osvojitvijo bronaste medalje. Sev-ničani so bili vseekipno tretji.
rokomet
Polovičen uspeh
Dobova, Radeče, Ajdovščina - V drugi državni rokometni ligi so odigrali že 17. in 18. krog. Člani MRD Dobova so v 17. krogu v domači športni dvorani gostili RK Ajdovščina in prepričljivo zmagali z rezultatom 37:25. Dobovčani so prikazali svojo značilno hitro igro. Z odlično obrambo in hitrimi protinapadi so že v prvem polčasu strli odpor gostov in brez težav prišli do novih točk. Izkazali so se predvsem Klemen Cehte, Tadej Stajnko in Toni Čanžar, ki so dosegli vsak po 7 zadetkov.
V 18. krogu pa so nepričakovano izgubili v gosteh z rezultatom 28:31. Rezultat bi lahko bil tudi drugačen, kajti v drugem polčasu so vodili še za šest zadetkov, potem pa nerazumljivo popustili in domačinom dovolili zasluženo zmagati. Poraz še zdaleč ni tragičen, kajti MRD Dobova je še vedno na 1. mestu s 30 točkami, pred RK Cerklje z 28 in RD Izola z 26 točkami, vendar je dobro opozorilo pred zaključkom prvenstva.
Trener MRD Dobova Alan Krajnc: “Poraza vsekakor nismo pričakovali. Vendar je po odličnih predstavah prišel tudi en slab dan, kar je za tako mlado ekipo tudi razumljivo; skrbi le nemotiviranost in neangažiranost mojih igralcev na tekmi, vendar vsak poraz je tudi dober, če se iz njega kaj naučiš in upam, da smo se mi nekaj naučili.
Dobovčani za napredovanje potrebujejo še dve zmagi iz preostalih štirih tekem. Naslednja bo že v petek, 2. aprila, ob 19. uri z RD Šmartno v Dobovi.
RK Atom Krko pa je gostoval pri RK Ajdovščini in zabeležil zmago z rezultatom 30:26.
trap
Posavski strelci zopet uspešni
Pragersko - Olimpijsko strelišče Gaj v Pragerskem in SZS sta bila organizator strelskega tekmovanja s puško šibrenico v tekmi II.pokala SZS in hkrati I.kroga Interlige v trapu z veliko mednarodno udeležbo. Tekme II.pokala SZS se je udeležilo 30 streicev, na tekmi Interlige pa je nastopilo kar 105 strelcev iz Avstrije, s Češke, Hrvaške in iz Slovenije.
V konkurenci obeh tekem so nastopili tudi strelci iz Posavja. V članski konkurenci sta nastopila Marko Slemenšek in Andrej Starc. Marko Slemenšek je na tekmi Interlige osvojil 11. mesto, Andrej Starc je bil devetintrideseti.
Obenem pa je potekala tekma Il.pokala SZS v trapu. Z rezultatom 112 zadetkov se je Marko Slemenšek uvrstil v finalno serijo kot tretji in z drugim najboljšim streljanjem v finalni seriji prepričljivo zadržal odlično 3. mesto s skupnim rezultatom 136 zadetkov. Andrej Starc je bil štirinajsti.
DBV “Katana"
Karate klub Brežice organizira v soboto, 10. aprila, v telovadnici Gimnazije Brežice odprto državno prvenstvo v Shoto-kan karateju. Začelo se bo ob 10. uri.
Rok Zorko, Iztok Kapušin, Jote Slivšek in Ivan Kapušin
Ekonomke državne prvakinje
Maribor - Pred tednom dni je potekalo finale srednješolskega državnega prvenstva v nogometu za dijakinje. Dijakinje Ekonomske in trgovske šole iz Brežic so po izredno dramatičnih razpletih osvojile naslov državnih prvakinj. Prikazale so izredno lepo taktično in borbeno igro, nakar so bile v finalu po streljanju enajstmetrovk za las boljše od ekipe Murske Sobote.
Osem naslovov državnih prvakov
SavaGlas, 1.4.2004
ples
Bronasta medalja za Davida in Valentino
Murska Sobota - Pretekli vikend je bilo v Murski Soboti državno prvenstvo v latinsko ameriških plesih. Prvenstva se je udeležilo tudi sedem parov Posavskega plesnega kluba Lukec Krško. Da se je tudi na tem prvenstvu klub uvrstil med redke klube z osvojeno medaljo, sta poskrbela pionirski par David in Valentina Romih, ki sta osvojila bronasto medaljo. Kljub svoji mladosti in kratkem tekmovalnem času sta do sedaj osvojila kar osem medalj na uradnih državnih prvenstvih. V isti konkurenci so imeli še en finalni par Jan Bahar-Petek in Tina Gajšek- Murko (5. mesto), ki sta se po enoletni odsotnosti s tekmovanj uspešno vrnila. Prav tako je v tej skupini uspešno nastopil par Leon Strok in Karmen Kobe (7. mesto), ki sta na koncu bila za las ob finale.
Veseli tudi izjemen nastop mladinskega para Luka Vodlan in Amadeja Plevel (7. mesto), ki se po skoraj enoletni prekinitvi treningov in tekmovanj uspešno vrača med najuspešnejše pare v Sloveniji. Tokrat sta se ustavila na mestu tik pred finalom. V tej konkurenci sta tudi uspešno tekmovala para Simon Cerjak in Maja Omerzel (10. mesto) ter Dejan Baliban in Zala Zorenč (12. mesto), ki sta se prebila v polfinale. Med mlajšimi mladinci sta Edi Rostohar in Anja Resnik zasedla 8. mesto.
Edi in Anja prvič zmagala
Ljubljana - V Ljubljani je potekal državni kvalifikacijski turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih. Tekmovanja se je udeležilo tudi pet parov Posavskega plesnega kluba Lukec Krško.
Najbolj sta presenetila Edi Rostohar in Anja Resnik, ki sta na svoji prvi tekmi zmagala v standardnih plesih med mlajšimi mladinci C.
gimnastika
Pokal Šiške 2004
Ljubljana - Selekcijske telovadke nacionalnegai programa Al Gimnastične zveze Slovenije iz Gimnastičnega društva RAIN Krško so se preteklo soboto pomerile na Pokalu Šiške 2004 in tako uspešno pričele novo tekmovalno sezono. Tekmovanje je bilo sicer prva letošnja prvenstvena tekma oziroma kvalifikacijsko tekmovanje za nastop na uradnem državnem prvenstvu 2004.
V	kategoriji deklic Al nacionalnega programa je Ana Vodeb v svojem debitantnem nastopu osvojila 9. mesto.
V	konkurenci kadetinj Al je nastopila Urška Mižigoj in zasedla 6. mesto. V kategoriji mladink Al pa sta natopili Urška Stus, ki je v mnogoboju osvojila 4. mesto, ter Nika Močivnik, ki je zasedla 12. mesto.
Urška Štus, Nika Močivnik, Urška Mižigoj in Ana Vodeb
športno plezanje
Eva in Ambrož dvakrat na stopničkah
Maribor, Slovenj Gradec - V Posavskem alpinističnem klubu so pogumno zakorakali v novo tekmovalno leto. Dva trenutno najboljša tekmovalca Nejc Pozvek in Katja Krejan sta se uvrstila tudi na spisek reprezentantov Slovenije in se na izbirnih tekmah potegujeta za udeležbo na tekmah Evropskega pokala in za svetovno prvenstvo.
Za ostale tekmovalce v mlajših kategorijah pa so se pričele tekme za prvenstvo vzhodne Slovenije v športnem plezanju. Že iz prve tekme v Mariboru so domov prinesli dve drugi mesti. Med cicibani je na drugi stopnički stal Ambrož Novak. V kategoriji starejših deklic je Eva Tovornik osvojila 2. mesto.
Ze drugi dan so se mladi tekmovalci odpeljali na Koroško, v Slovenj Gradec. Tam so bili še boljši; Ambrož se je zopet veselil 2. mesta. Kot že na prvi tekmi pa je zopet odlično plezala Eva Tovornik, saj je premagala vse konkurentke in stopila na najvišjo stopničko.
namizni tenis
Med najboljšimi Primož in Jure
Radeče - Na turnirju v namiznem tenisu je 3. mesto v kategoriji do 40 let osvojil Primož Gajšek, Damir Škerl seje uvrstil med osem najboljših.
Na tretjem preglednem turnirju medregijske zveze Ljubljana v Preserjah je v kategoriji 1-2 razred 3. mesto osvojil Jure Blaževič. V kategoriji 7-8 razred se Gregorju Baškoviču ni uspelo uvrstiti med prve štiri in zaseda 5. do 8. mesto.
Gregor Špiler se je po izredni predstavi uvrstil na 9. mesto.
KRONIKA
Gradbinci poslej mirni
Slovenija, Posavje - Na območju policijskih uprav Krško, Celje, Novo mesto in Ljubljana je bilo v zadnjem času zabeleženih več kaznivih dejanj tatvin delovnih strojev, gradbenega orodja in gradbenega materiala. Policisti in kriminalisti so zato pričeli z izvajanjem poostrenih nadzorov na gradbiščih, predvsem na gradbišču hitre ceste Obrežje - Ljubljana. V skupni akciji so prijeli organizirano skupino tatov.
V noči z 9. na 10. marec sta kriminalista Urada kriminalistične policije PU Krško v sodelovanju s patruljo postaje Krško odkrila in ustavila kamion s tremi osumljenci. Pri tem je eden uspel pobegniti, a so ga kasneje uspeli identificirati. V vozilu so odkrili gradbeni material za katerega so ugotovili, da izvira iz gradbišča. Prijetju je s pomočjo policistov iz Sevnice sledilo široko zbiranje obvestil in preverjanje pridobljenih informacij, zavarovanje najdenih predmetov in sledi, ki je na koncu pripeljalo do razkritja skupine osumljencev.
Po opravljenih šestih hišnih preiskavah in intenzivnem zbiranju obvestil, pri katerem so sodelovali kriminalisti iz Krškega, Celja, Novega mesta in Ljubljane ter policisti iz policijskih postaj in oddelkov Sevnica, Grosuplje, Trbovlje, Hrastnik, Litija, Laško, Trebnje in Šentjernej je Urad kriminalistične policije v Krškem na Okrožno državno tožilstvo v Krško podal kazensko ovadbo zaradi suma storitve desetih kaznivih dejanj tatvine in velike tatvine zoper štiri osumljence iz okolice Hrastnika, Radeč in Sevnice, osmih kaznivih dejanj prikrivanja zoper
pet osumljencev, ki so stroje, opremo in material prejemali, odkupovali ali posredovali naprej in eno kazerfsko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja odvzema motornega vozila.
Po prvih ocenah policije so bila z omenjenimi dejanji oškodovana v glavnem gradbena podjetja in sicer v skupni višini 15 do 20 milijonov SIT.
Policisti in kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil za razjasnitev vseh okoliščin, povezanih z omenjenimi dejanji. Za tatvine so zagrožene zaporne kazni do petih let, za velike tatvine pa do osem let. S.V.
“Nam se rola brez drog in alkohola”
Ljubljana, Posavje - Generalni direktor policije dr. Darko Anželj je sprejel avtorje najboljšega slovenskega projekta “Nam se rola brez drog in alkohola”, vodja policijskega okoliša Policijske postaje (PP) Krško Ivan Kostanjšek pa je bil nagrajen za drugi najboljši projekt na področju usmerjenega policijskega dela v letu 2003. Nagrado za pomoč vodji policijskega okoliša pri izvajanju projekta je prejel tudi kolektiv PP Krško.
Sprejem za nosilce nagrajenega preventivnega projekta, ki so ga v minulem letu na območju občine Krško skupaj izvajali Mladinski center Krško, Center za socialno delo Krško, Zdravstveni dom Krško, Zdravstveni dom Brežice - Center za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od nedovoljenih drog in PP Krško je Pripravil tudi direktor Policijske uprave (PU) Krško Andrej Zbašnik. Poudaril je potrebo po medsebojnem sodelovanju v skupnosti za dosego večje varnosti, saj je mogoče s skupnim delom in medsebojnim sodelovanjem doseči bistveno več pri odpravljanju vzrokov problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo različne institucije in posamezniki. Udeleženci pa so izrazili željo, da bi po končani analizi dosedanjih aktivnosti z dobro rtfakso na področju preventive zlorab prepovedanih drog nadaljevali tudi v sosednjih občinah. S.V.
Komandir PP Krško Marjan Petan, generalni direktor policije dr. Darko Anželj, vodja policijskega okoliša Ivan Kostanjšek in Predsednik stalne komisije za preventivno delo Robert Perc.
Smrt kosi na hitri cesti!
Drnovo - V nedeljo uro pred polnočjo se je na hitri cesti zunaj naselja Drnovo zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tfi vozila. 43-letni Domžalčan se je s Peugeotom zaletel v zadnji del Passata, ki ga je vozil državljan Nemčije. Peugeot je bočno drsel po nasprotnem pasu in trčil v Golfa iz BiH. V nesreči sta voznik Peugeota in 18-letna državljanka BiH iz Golfa utrpela tako hude telesne poškodbe, da sta umrla. Dve osebi sta bili lažje, ena Pa huje telesno poškodovana. Posavske ceste so letos terjale že tri s<nrtne žrtve. S.V.	!
Foto: PGE Krško
Varnostni pas tudi na zadnjih sedežih!
Slovenija, Posavje - Od 22. marca do 4. aprila po državi poteka akcija “Slovenija, pripni se”. Akcijo izvajajo že tretjo leto zapored, letos pa so jo podaljšali z enega na dva tedna.
Policija želi z akcijo znova opozoriti na velik pomen dosledne uporabe varnostnih pasov v cestnem prometu in s tem povečati njihovo uporabo. Letošnja akcija je sestavljena iz preventivnega dela (opozarjanje) in represivnega dela (kaznovanje). Na podlagi policijskih podatkov je bila lani povprečna uporaba varnostnih pasov na sprednjih sedežih v Sloveniji 82,7 odstotna, medtem ko je uporaba varnostnih pasov na zadnjih sedežih zelo slaba, saj ga v povprečju uporablja le vsak tretji potnik na zadnjem sedežu. Letošnja akcija je tudi posledica ugotovljene manjše uporabe varnostnih pasov v drugi polovici lanskega leta. Najslabše je stanje na območju PU Celje, Kranj in Krško.
Po podatkih inšpektorja za promet na PU Krško Sava Stojanoviča je odstotek privezanosti že nekaj let enak. Najslabša pripetost v Posavju je v naseljih. Prvi teden je bila akcija namenjena preventivnemu opozarjanju. Po podatkih Stojanoviča so vodje policijskih okolišev obiskali vrtce in šole ter posebno pozornost posvetili staršem, ki vozijo otroke. Prav tako so v prvem tednu opozarjali na dosledno uporabo varnostnega pasu v okviru rednega dela. V drugem tednu izvajajo represivni del akcije, kjer bodo na posebno izbranih in označenih mestih preusmerili prometni tok, vse voznike in potnike pa preverili, če uporabljajo varnostni pas. Policisti bodo uporabo varnostnih pasov preverjali v okviru rednega dela in okviru poostrenega nadzora. S.V.
Zakaj sodni mlini meljejo tako počasi?
Krško - Kmalu bo minilo eno leto, kar se je na tamkajšnjem okrožnem sodišču začelo sojenje uslužbencu Nove Ljubljanske banke Jožetu Dušaku. Zakaj zadeva še do danes ni zaključena?
15. aprila lani je pred senat Okrožnega sodišča v Krškem prvič stopil Jože Dušak, uslužbenec oziroma vodja ekspoziture NLB v Krškem. Obtožnica ga bremeni poneverbe, zlorabe položaja, neupravičene uporabe ter ponarejanja listin, za kar so zagrožene visoke kazni. Na obravnavah v aprilu in za tem v juniju je bilo zaslišanih veliko prič, sodišče se je odločilo še za izvedeniško mnenje strokovnjaka, ki naj bi pregledal Dušakove transakcije na različnih bančnih računih in podal mnenje. Sledilo je poletje, čas dopustov in sodnih počitnic, prišla je jesen, za njo zima, z njo konec leta in o zadevi Dušak ni bilo slišati nič več.
Sredi februarja letos - po osmih mesecih torej - seje obravnava na sodišču nadaljevala. Pravzaprav se je moral v skladu z zakonom, ki določa, da se po roku treh mesecev, če vmes ni razpisana obravnava, postopek začeti znova; z vsemi dokazovanji in z vsemi zaslišanji prič, razen če se prisotni strinjajo, da se upoštevajo dosedanja zaslišanja in dokazovanja. Toda še preden so se vpletene strani izjasnile o tem, je sodni senat na predlog zagovornika obdolženega izločil izvedenko, saj je slednja - po mnenju zagovornika in senata - v svojem izvedeniškem mnenju podajala vrednostne sodbe, ki posegajo v sfero prava. Izvedenka je namreč napisala, da je obdolženi Dušak izrabil svoj položaj, da je zlorabljal pooblastila in podobno. Tako mnenje ni dopustno, saj o tem, kako in koliko je kdo kriv, ob koncu sodnega postopka odloča sodišče. Sodni senat je zato izvedenko izločil in določil novega izvedenca, ki naj bi bil strokovnjak za bančništvo.
Na vprašanje, zakaj tako dolgo ni bila razpisana obravnava, so nam na Okrožnem sodišču v Krškem odgovorili, daje do takega premora pri sojenju prišlo prav zaradi čakanja na mnenje izvedenke, saj je potrebovala veliko časa za pregled dokumentacije.
Kljub osemmesečnemu delu rezultata ni. Mnenje je zavrnjeno, nov strokovnjak bo pisal novo mnenje. Če bo tudi ta potreboval osem mesecev, bo - upoštevajoč sodne počitnice - leto spet naokrog. Sicer pa do zastaranja primera manjka še kar kakšno desetletje. N.Č.C.
Odkriti dve ukradeni vozili
Obrežje, 21. marec - Na izstopu iz Slovenije se je na mejni prehod Obrežje pripeljal državljan Italije z osebnim avtomobilom Audi A4 2.5 TDI španskih registrskih oznak. Pri mejni kontroli se je izkazal s prometnim dovoljenjem, ki je glasilo na drugo ime, priložil pa je tudi pooblastilo. Pri podrobnejšem preverjanju vozila so policisti odkrili, da je vozilo ukradeno.
Istega dne se je na izstopno kontrolo z Audijem A6 1.9 TDI pripeljal drug državljan Italije. Voznik se je izkazal z osebno izkaznico in prometnim dovoljenjem, ki je prav tako glasilo na drugo ime. Policisti so vozilo in lastništvo dodatno preverili in ugotovili, da je bil tudi ta avto ukraden.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Rezervni sklad za upravljanje
večstanovanjske stavbe
Vprašanje:
Kdaj je v stavbi z več stanovanji potrebno ustanoviti rezervni sklad za kritje stroškov rednega upravljanja in za vzdrževalna dela in kaj morajo obsegati posli upravljanja in obratovanja v več stanovanjskih stavbah?
Odgovor:
Rezervni sklad za kritje bodočih stroškov je potrebno obvezno ustanoviti le v tistih stavbah, ki so etažno razdeljene in je ta razdelitev vpisana v zemljiško knjigo, saj zakon izrecno ne določa, da bi morali tudi solastniki stavbe, ki ima več kot dva solastnika in več kot osem posameznih delov, oblikovati rezervni sklad, če stavba ni etažno razdeljena. Če pa je zgradba dejansko razdeljena na lastniške enote, vendar takšna razdelitev še ni vpisana v zemljiško knjigo, potem ne moremo govoriti o etažni lastnini, temveč o solastnini neke stavbe. Čeprav etažna lastnina po njenih značilnostih izhaja iz solastnine, pa ta formalno ni enaka, saj gre za kombinacijo lastnosti lastninske pravice in lastnine več oseb. Etažni lastnik je namreč glede pravic in obveznosti samostojni lastnik etažne enote in solastnik skupnih delov in naprav stavbe, v kateri je etažna enota oziroma etažno stanovanje.
Etažna lastnina zgradbe nastane s sporazumom lastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino, z aktom o težni delitvi, ki ga sprejme investitor še pred prodajo stavbe etažnim lastnikom ali s sodno odločbo. Nastane lahko na podlagi prodajne, menjalne ali darilne pogodbe ali z odločbo sodišča, ki v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino (če gre za zaključene stanovanjske enote in je takšna delitev možna) in z vpisom v zemljiško knjigo. Lahko pa tudi sami solastniki stanovanj med seboj sklenejo sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino. Podlaga za oblikovanje etažne lastnine je elaborat o delitvi stvabe in vpis v kataster stavb. Del vpisa v kataster stavb pa je tudi določitev površin posameznih etažnih enot.
Sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino mora vsebovati:
-	imena etažnih lastnikov;
-	zemljiškoknjižno označbo lastniških stanovanj;
-	natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov zgradbe;
-	opis skupnih delov in določitve solastniških deležev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov, ki določa zlasti način upravljanje zgradbe in lastnih stanovanj, delež stroškov upravljanja skupnih prostorov, delov in naprav ter način plačevanja stroškov, ki gredo v breme posameznih lastnikov ter oblikovanje rezervnega sklada za kritje stroškov vzdrževanja stavbe.
Če je kateri od solastniških deležev obremenjen s hipoteko ali zemljiškoknjižnim dolgom, je sporazumna delitev možna samo s soglasjem upnika. Torej lastniki poslovnih pa tudi stanovanjskih zgradb ali pošlovnostanovanjskih stavb so dolžni oblikovati rezervni sklad le, če je stavba etažno razdeljena in je etažna lastnina vpisana v zemljiško knjigo. Etažni lastniki, ki so pridobili etažno lastnino do uveljavitve stvarnopravnega zakonika, to je do 1.3.2003 in s pogodbo še niso uredili medsebojnih razmerij, bi morali skleniti to pogodbo do 1.3. 2004 .
Višina prispevka za rezervni sklad in uporaba
Višina prispevka za rezervni sklad je določena s pravilnikom (Ur. list RS št. 11/04), ki uporablja sistem določenega prispevka po m2 površine in se giblje od nič do 0,30 evra na m2 ne glede na njeno namembnost. Prispevek je odvisen od starosti objekta in morebitne obnove. Višina stroškov za vodenje posebnega računa za rezervni sklad je stvar dogovora med upravnikom in etažnimi lastniki.
Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za odplačevanje v te namene najetih posojil. Etažni lastnik nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve. Če etažni lastnik ne plača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se po zakonu o izvršbi in zavarovanju šteje za verodostojno listino, kar pomeni, da upravniku sploh ni potrebno vložiti tožbe proti dolžniku, temveč gre lahko na njegova sredstva ali drugo premoženje kar neposredno z izvršbo.
Mamila na meji
Obrežje, 21. marec - Na mejni prehod Obrežje se je z osebnim vozilom pripeljal državljan Slovenije z dvema sopotnicama. Pri opravljanju mejne kontrole je delavec carine pri 32-letni sopotnici našel manjši zavitek, za katerega so posumili, da gre za mamilo. Po tem odkritju je druga sopotnica, 46-letna državljanka Slovenije, policistom sama izročila zavitek, podoben najdenemu, ki ga je imela prilepljenega ob telesu. Preliminarni test je reagiral na prepovedano drogo konopljo. Skupaj je bilo odkrite malo manj kot 1 kg sumljive snovi.
Okitil se je z zlatom
Dvorce, 26. marec - Neznani storilec je ponoči vlomil v stanovanjsko hišo na Dvorcah pri Brežicah ter iz notranjih prostorov odtujil okoli 200.000 SIT tef več kosov nakita iz zlata in srebra. Lastnica je s tatvino oškodovana za okoli 2 milijona SIT.
RAZVEDRILO
Sava Glas, 1.4.2004
HOROSKOP
OVEM
V poslu, s katerim se ukvarjate, boste zelo hitro pokazali, česa vsega ste sposobni. Pojavila se je potreba po prekinitvi vsakodnevnih banalnosti. Velika verjetnost obstaja, da boste vskočili v strastno zvezo z osebo, ki je že oddana.
BIK
Nahajate se sredi ustvarjalnega dela, ki ga bo -če boste dopustili - prekinilo nevoščljivo poseganje sodelavca. Končno ste se odločili, da boste prihranili nekaj energije tudi za družino, s katero boste še dalje v harmoničnem odnosu.
DVO JČKft
Razmišljate o preobratu v karieri. Želite, da preusmerite poklicno življenje v smer, v katero ste se vedno nagibali. Med prijatelji in sodelavci boste končno potegnili ostro mejo. Vzdržite se prehitrih odločitev.
RAK
Na okolico dajete odličen vtis, saj vam uspevajo stvari, o katerih drugi samo sanjajo. Tisti, ki se ukvarjate z umetnostjo, boste morda zaradi pre-zentacije kam odpotovali. Posvetite se tudi hišnim obveznostim.
LEV
Znašli ste se na križišču življenja. Spraševali se boste, v katero smer. Odločitev prepustite notranjemu glasu - ne bo vas pustil na cedilu. S trdno odločnostjo boste podprli sorodnika, ki se mu posmehuje skoraj vsa okolica.
DEVICA
Z veliko idejami si želite, da bi začeli poslovno kariero na svojem. Do določene mere je ta projekt neizvedljiv, vendar samo v obliki začetnih težav, pred katerimi ne smete kloniti. Družina ne bo strpna do vaših potez.
TEHTMICA
Na prvem mestu sta dinamičnost in kreativnost, ki vas uspešno vodita skozi intenzivno sodelovanje s poslovnimi partnerji. V čustveno življenje se je prikradlo nezadovoljstvo, čeprav postaja njegova vsebina vse polnejša.
ŠkORPI JOfi
Pripravljeni ste tvegati kratkomalo vse, saj se približuje že dolgo želeni uspeh. Prijatelji podpirajo vaše ambicije, nekateri celo iz posebnih interesov. Družabno življenje postaja bogatejše, na račun tega pa ostaja družina vse bolj v ozadju.
STRELEC
Spet poskušate delovati na več področjih, kar pri mnogih povzroča zavist. Finančna situacija bo dobra, saj pravilno razpolagate z denarjem, ki ste ga zaslužili. Prepir s partnerjem ni izključen.
K0Z0R0E
Kozorogi boste izpolnjevali obveznosti z entu-ziazmom. Za svoje postopke prevzemate odgovornost, kar je zaželeno, odgovarjanje za dejanja drugih pa vam lahko prinese samo preobremenjenost.
VODMAR
Na bližnje dajete vtis zmedenosti, vse se vam zdi zelo rutinsko, o partnerju nimate najlepšega mnenja. Z malodušjem in občasno jezo ne boste ničesar rešili. Se vam ne zdi, da bi bil že čas, da bi najprej rešili probleme s samim seboj? •
RIBI
Rezultati ne bodo prišli sami od sebe, če ne boste pri trenutnem projektu aktivno sodelovali.
Vložena trud in znanje se bosta imenitno obrestovala. Vendar bodite pazljivi, pretiravanje vodi do duševnega izgorevanja.
. n m. si	____
'tv-nm.si
“ fp

... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Angela Druškovič,
Ul. Tončke Čečeve 15,
8270 Krško
2.	nagrada -zgoščenka Katja Černelič,
Šmarca 1, 1240 Kamnik
3.	nagrada -kaseta
Antonija Grmšek,
Dobeno lb, 8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
SOSEDA, AMORET, LAP, ŽA, AMATER, AMARELA, KSENON, AMAN, APRETU-RA, ENI, VENTILATOR, ACA, TAMARIŠA, SI, ICA, NUT, AMA, SIZIF, TA, KEPA, JANAČEK, INAR, ANDREJA.
Geslo:
OZNANJAMO POMLAD
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 9.4.2004, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
AVTOR
BOJAN
MACUR

ŠARA


r'i
I *

PADAR
m yjlE
ITT \
IBIVALCT 1 ITALIJE

KIRGIŠKI JiE.
VOZNIKI
MOTORJEV!
SAVAGLAS slovničar
VRSTA
FONO-
GRAFA
IGRALEC
I0K0META
GRŠKI
POLOTOK
POKOL
ANTON
CELARC
FIGURA
PRI
MAORIH
OSMI
ŽIDOV
MESEC
PLAZILEC
VRTENJI
POLI-
FEMOV
TEKMEC
NAŠ
PISATELJ
Janko
ZMLETC
ŽITO
ALBANSKI
POLITIK
R, BOGINJA JEZE
VRSTA PRIKUHEl ŽELEZO
BIBLIJSKA
OSEBA
LASTNOST
REZILA
BREZ-
BOŠTVO
HAJATA
IKEDA
IGRALKA
STUPICA
FRANC.
OTOK
HUDO-
DELSTVO
MUSUM
ČEPICA
BOGINJA
NESREČE
ŽIVALSKA
ŠAPA
ORAČ
BELGIJSKO
LETOVIŠČE
VODJA
MIGUAJ
ZADNJICA
JUŽNI
SADEŽ
GRŠKA
ČRKA
VOZARNA
MESTO
NA
ŠVEDSKEM
1
JANUAR
ŠPORTNI
KLUB
IZ
SOLUNA
BEOniBC
GRŠKA
ČRKA
2	3	D	4	5	6	□	7	3	8	1	4	9	10 11
knjižnica brežice
Se v svoji službi ali v osebnem življenju soočate s provokacijami, pritiski, manipulativnim ali nasilnim vedenjem ljudi? Če se ob tem v vas vzbujajo napetosti in negativni stresni občutki, vam bo knjiga Kako se sporazumevati s težavnimi ljudmi pomagala prevzeti nadzor nad vašim razpoloženjem. Naučili se boste obvladati jezo in stres ter v težavni situaciji ustvariti spodbudno in sproščeno ozračje. Knjiga vsebuje številne vaje, s katerimi boste ocenili svoje komuniciranje, ga oplemenitili ter vnesli pozitivno energijo v odnose s sodelavci, šefi, strankami, podrejenimi, prijatelji ali člani družine. Knjiga Žensko telo, ženska modrost pojasnjuje spremembe, ki jih ženske lahko pričakujejo v obdobju od 40. do 55. leta starosti. Poudaija, kako odločitve, ki jih ženske v tem času sprejmejo, utrdijo ali oslabijo njihovo zdravje ali dobro počutje do konca življenja. Avtorica priporoča načine, kako uravnati spremembe presnove in kako preprečiti povišanje telesne teže ter dolgotrajne zdravstvene težave, kot so srčne bolezni, s hormoni povezane vrste raka, izguba spomina in še marsikaj. Dr. Phil vas v delu Le vi ste pomembni poziva, da najdete svoj jaz in postanete tisto, kar ste si vedno želeli postati, pa ste bili preveč zaposleni, raztreseni ali preplašeni. Strokovnjaki so mnenja, da je ta knjiga eden najboljših priročnikov o samospoštovanju in oblikovanju lastne osebnosti.
Vsaka ljubezen je enkratna, samosvoja in neponovljiva. Vsaka ženska, ki ljubi, je drugačna, edina in nenadomestljiva. Avtorica je v knjigi Ljubezen je ženskega spola nanizala zgodbe tridesetih slavnih in bogatih žensk. Jackie Kennedy, Simone Signoret, Sophia Loren, Romy Schneider, princesa Diana in druge so bile srečne soproge, drzne zapeljivke, prevarane ljubimke. Prav tako trdo kot druge so se morale boriti za ljubezen. Imate radi italijansko kuhinjo? Knjiga Osnovna italijanska kuhanja prinaša osnovno znanje o italijanski kulinariki, osnovne recepte in osnovne namige. Na primer o testeninah in rižotah, o oljčnem olju in balzamičnem kisu, o različnih delikatesah, vinu in kavi. Prazna zibka, strto srce je prva knjiga v slovenskem proštom, ki spregovori o izgubi otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. V prvi vrsti je namenjena žalujočim staršem, ki skozi dolgo in težko obdobje žalovanja iščejo številne odgovore, in vsem, ki se z njimi srečujejo - zdravniškemu osebju, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem.
Otroke od 3. leta dalje vabimo v četrtek, 1. aprila, ob 17. uri v Knjižnico Brežice na ogled predstave Zgodba o izgubljeni dudi. Predstavo izvaja Glasbeno gledališče Melite Osojnik iz Ljubljane.
Obveščamo vas, da lahko sedaj obiščete Knjižnico Brežice tudi vsako soboto od 8. do 13. ure.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/) in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Stanič, univ.dip.bibl.
KANAL 2000
L ANEKDOTE . J
Tako pametni, pa tako...
Med vladanjem švedske kraljice Kristine je v Angliji izbruhnil upor. Uporniki so ujeli kralja Karla in ga obsodili na smrt. Ko so kraljici povedali, da so Angleži svojemu vladarju odsekali glavo, je samo skomignila z rameni in dejala:
“Ne zamerim jim tega, saj Karel s svojo glavo ni vedel kaj početi.”
llp-i
tl
Francoski učenjak Voltaire je bil z ženskami vedno zelo vljuden. Tako je nekoč v večji družbi dejal, da še nikoli ni videi grde ženske. Ena izmed navzočih dam, ki je imela ploščat nos, a tudi smisel za humor, mu je rekla:
“Mene poglejte, pa boste morali priznati, da sem grda.” Toda Voltaire ji je odgovoril s poklonom:
“Gospa, kakor vse ženske, ste tudi vi pravi angel, ki je padel z neba. Primerila se vam je le nesreča, da ste padli na nos.”
Kot mlad študent se je Lessing zadolžil za večjo vsoto denarja pri zelo lepi mladi dami. Ker dolga ni mogel pravočasno vrniti, se ji je na moč izogibal, vendar jo je nekega dne le moral srečati.
“Kje pa ste, da vas ni videti?” ga vpraša lepotica, "‘menda se me ne izogibate zaradi tistega nepomembnega dolga?” “Vi sami ste krivi, če ga še nisem vrnil,” pravi Lessing. “Jaz? Kako to?”
“Zato, ker pozabim na vse, ko vas zagledam.”
Nemški filozof Friedrich Hegel velja za utemeljitelja modernega idealizma. Ko je že ostarel, so ga vprašali, ali so njegovi nauki padli na rodovitna tla in ali ima kaj dobrih učencev.
“Rečem vam,” je dejal Hegel, “od toliko učencev me je razumel samo eden... in še ta napačno.”
Pisatelj, pesnik in dramatik Oscar VVilde je nekoč obupano dejal:
“Vsak moški ima možnost, da si sam izbere obliko vladavine - črno, rdečo, kostanjevo ali plavolaso.”
OBČINA BREŽICE
Z davčnimi olajšavami lahko dosežemo skladnejši regionalni razvoj
Kljub majhnosti države se v Sloveniji srečujemo s precejšnjimi razlikami v razvitosti med posameznimi regijami. Poglavje za sebe je ljubljanska regija, ki prednjači po vseh kazalcih razvitosti, med manj razvite regije pa žal sodi tudi Posavje. Veljavna zakonodaja, katere ambicija je bila zagotavljati skladen regionalni razvoj, ni dosegla svojega namena, saj se razlike v razvitosti regij v Sloveniji samo še povečujejo. V zakonodajnem postopku je nov zakon, ki naj bi odpravil slabosti dosedanje ureditve, vendar si zmanjševanje razvojnih razlik težko predstavljamo brez ustvarjanja ugodnih pogojev za vlaganja, odpiranja novih gospodarskih družb in odpiranja delovnih mest v manj razvitih regijah. Pri tem lahko pomembno vlogo odigra ustrezna davčna politika s premišljenim sistemom davčnih olajšav.
OBČINA
Brežice
Slovenija v sedanjem stanju razvoja gospodarstva in ob posledicah konkurence, s katero bo soočena po vstopu v EU, potrebuje dodatne spodbude za razvoj obstoječih in spodbude za ustanavljanje novih gospodarskih družb v dejavnostih z visoko dodano vrednostjo ali dejavnostih, ki jih bo opredelila kot pomembne za svoj nadaljnji gospodarski razvoj. Zlasti je pomembno, da spodbujamo ustanavljanje omenjenih gospodarskih družb v regijah, ki so podpovprečno razvite in se srečujejo z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti.
Slovenija je imela doslej v tako imenovanem “tranzicijskem” obdobju 25-odstotno
nominalno stopnjo davka na dobiček pravnih oseb, efektivna davčna stopnja na dobiček pa je bila bistveno nižja in se je gibala med 9 in 12 odstotki. V primerjavi z drugimi državami Evropske zveze ali OECD, pa tudi med novimi pristopnicami EU je bila to najnižja efektivna davčna stopnja. Tako nizka efektivna davčna stopnja je posledica davčnih olajšav z naslova vlaganj v nepremičnine, objekte in opremo (40 in 20-odstotna olajšava), ki so jih ob novih investicijah in razvoju dejavnosti uveljavljale pravne osebe. Vlada RS v novem zakonu o dohodku (dobičku) pravnih oseb predlaga ukinitev olajšave pri vlaganjih v nepre-
mičnine (objekte, poslovne prostore, ...), na 10 odstotkov znižuje davčne olajšave za nabavo opreme (razen osebna motoma vozila, pohištvo, pisarniško opremo, kjer ni več davčnih olajšav) in ohranja 20-odstotno davčno olajšavo za posebno opremo za razvoj in raziskave ter omogoča koriščenje olajšav (prenos) še v naslednjih petih letih. Cilj teh ukinjanj in znižanj davčnih olajšav je zvišati efektivno davčno stopnjo na približno 17 odstotkov, kar naj bi v državni proračun prineslo približno 35 milijard SIT. Gotovo bo to povečanje obdavčitve gospodarstva neugodno vplivalo na pospeševale nadaljnjega gos-
podarskega razvoja v Sloveniji, saj sedanja raven proizvodnje, pešanje rasti izvoza in uvoza kaže, da smo dosegli “gornjo mejo”, srečanje z večjo tujo konkurenco na domačem trgu pa napoveduje še nadaljnje pešanje gospodarstva.
V Sloveniji bi morali tudi z davčno politiko še posebej stimulirati ustanavljanje novih gospodarskih družb ter ustvarjati ugodne pogoje za razvoj podjetništva oziroma tistih gospodarskih dejavnosti, ki lahko prispevajo k ustvarjanju višje dodane vrednosti in so pomembne za nadaljnji strateški razvoj Slovenije. Še posebej je smotrno uvajati dodatne spodbude za ustanavljanje in
razvoj gospodarstva na manj razvitih območjih v Sloveniji. V okviru parlamentarne obravnave predloga zakona o dohodku (dobičku) pravnih oseb sem zato predlagal dopolnilo, da bi pravna oseba oziroma davčni zavezanec, ki pretežno opravlja gospodarske dejavnosti, ki so opredeljene kot perspektivne in pomembne za gospodarski razvoj Slovenije in jih hkrati pravna oseba opravlja na območju podpovprečno razvite regije, lahko uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove v višini do 40 odstotkov investiranega zneska v opremo, poslovne prostore in objekte ter druga neopredme-tena in opredmetena osnovna
sredstva. S tem bi stimulirali prihod zdravega kapitala, ki posledično odpira delovna mesta, v manj razvite dele Slovenije, kjer je tudi stopnja brez-poslenosti nadpovprečna.
Ustrezna davčna politika je lahko instrument za dosego pomembnih ciljev tudi pri razvoju gospodarstva in enakomernejšega razvoja slovenskega prostora. Prav gotovo mora biti ustvarjanje ugodnejših razmer za intenzivnejše vlaganja v perspektivne gospodarske dejavnosti v manj razvitih delih Slovenije ključni strateški cilj naše gospodarske in davčne politike.
Mag. Andrej Vizjak, lupan občine Breiice
občinski svet brežice
Glasujte “PROTI”
Občinski odbor SDS Brežice 'zraža ogorčenje zaradi spre-nevedanja LDS in ZLSD, ki sta izrazili “veliko zadovoljstvo” gkde odločbe ustavnega sodišča, iz katere prvič nedvoumno izhaja, da bodo tako imenovani “izbrisani” lahko zahtevali izplačilo velikih odškodnin, razen če se ta problem ne uredi na us-tavno-pravni ravni. Prav LDS in ZLSD sta namreč pred tem ves čas grobo zavajali javnost s trditvami, da “nihče ne bo mogel v praksi uveljavljati odškodninskih zahtevkov s tega naslova”. Slovenska demokratska stranka (SDS) zato obžaluje, da vladajoča koalicija ni pristala na izhodišča ustavnega zakona, ki sta ga ponudila SDS ter NSi in ki edini prinaša pravično rešitev tega problema.
SDS opozaija, da bi uveljavitev tako imenovanega “tehničnega zakona o izbrisanih” zaradi (namerno) slabo zapisanih določil lahko pripeljala do tega, da bi bil legaliziran bolj ugoden položaj tistih, ki niso spoštovali zakonov države Slovenije in se niso odzvali na pozive, da uredijo svoj status. Končna posledica uveljavitve tako pomanjkljivega zakona bi lahko bila, da bi dejansko legalizirali visoke odškodninske zahtevke tistih, ki so samostojno Slovenijo napadli oziroma bili drugače nelojalni do nove države; odškodnine pa bi jim plačevale tudi njihove žrtve, kar je tudi z vidika naravnega Prava in človeške etike popolnoma nesprejemljivo.
SDS ugotavlja, da bo učinek referenduma, ki bo izveden 4. aPrila 2004, izjemen tako na Pravni, kot še posebej na politični ravni. To nikakor ne bo referendum o človekovih pravicah, saj status stalnega prebiva-nšča ni nikakršna temeljna človekova pravica. Negativni izid referenduma bo med drugim pocenil tudi, da so nelegitimne vse >zdane odločbe in vse morebitne na tej osnovi izplačane od-kodnme. To bo zelo pomembno za čas, ko bo potrebno izpeljati Pravno revizijo teh odločb - za /“K P° volitvah.
OOSDS Brežice zato vabi državljanke in državljane, da gredo 4. aprila na referendum in z glasovanjem PROTI tehničnemu zakonu o izbrisanih izrazijo svojo podporo slovenski osamosvojitvi in njenim vrednotam, ki so trajno zapisane v ustavnih aktih naše države.
LDS
liberalna demokracija slovesu:
Kaj pa podžupani ?
Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet proračun občine Brežice za leto 2004. Usklajenemu in dobremu delovanju koordinacijskih skupin LDS, SNS, LORKS, DeSUS in PUM se lahko pripiše največ zaslug, daje bil proračun, posredovan v razpravo šele februarja, sprejet v najkrajšem možnem času. Zaradi nekaterih projektov, pri katerih občina pričakuje tudi državni denar, je bila taka hitrost potrebna, čeprav tudi v škodo kakovosti razprave, za katero je bilo časa premalo. Veliko škoda je, da župan zaradi pomanjkanja časa v vmesnem obdobju med februarsko in marčevsko sejo ni uspel sklicati predsednikov krajevnih skupnosti (KS) občine Brežice in jim vsaj predstaviti proračunsko leto 2004. Tako se predsedniki KS skoraj leto in pol po volitvah še niso sestali in se vsi med sabo še vedno ne poznajo.
V proračunu letošnjega leta tudi nismo opazili planiranih sredstev za delo podžupanov, kar verjetno pomeni, da jih tudi letos ne bo. Ker pa je imenovanje vsaj enega podžupana, na katerega lahko župan prenese pooblastila (to je zelo pomembno, kadar je župan odsoten, bodisi zaradi dopusta, bolezni in drugih - poslanskih obveznosti) zakonska obveznost, je tako stanje presenetljivo, če že ne nedopustno. V svetniških skupinah koalicije, tudi v LDS, smo pričakovali, da bomo pozvani k evidentiranju predlogov, izmed katerih bi župan predlagal enega, dva ali tri podžupane, ki jih občina v resnici potrebuje. No, morda se bo to zgodilo v drugi polovici mandata, ko ne bo več gradbišč in ko se bo povrnil mir na naše ceste in v naselja. J.A.
☆ ☆
☆ ☆
V tednih, ki so za nami, smo v svetniški skupini LORKS intenzivno proučevali predlog proračuna za leto 2004 in si prizadevali, da so bile upoštevane prioritetne želje krajanov celotne občine Brežice. Podprli smo vse razvojne projekte (visoka šola v Brežicah, novogradnja osnovne šole na Bizeljskem, obnova ambulante v Pišecah, obnova zdravstvenih domov in nekaterih šol, ureditve kanalizacij, pločnikov, cest in krajevnih središč, razvoj malega gospodarstva, športa in turizma...). Glede na to, da so bila naša mnenja upoštevana, smo s proračunom soglašali.
Predvsem pa smo podprli stališče, da je potrebna dolgoročna razvojna zasnova občine Brežice. Menimo namreč, da je potrebno zagotoviti bivalni in zaposlitveni prostor tudi našim naslednikom, saj je občina Brežice geografsko zelo pomembna za celotno državo. Hkrati pa imamo enkratne možnosti za povezovanje znanja, gospodarstva, trgovine in turizma med slovenskimi regijami in zunaj naših meja.
Mag. Stanka Preskar za LORKS
SIS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Visoko šolstvo v Brežicah
Slovenska ljudska stranka intenzivno podpira ustanovitev visokega šolstva v Brežicah. Glede na dejstvo, da je občina že od nekdaj šolsko središče Posavja, je skrajni čas, da naredimo korak naprej in da ob gimnaziji, srednješolskem centru in višji šoli ustanovimo tudi visoko. Velja pravilo, da če si med prvimi in če so usmeritve dovolj argumentirane, tudi država ne odreče podpore. Tako je tudi v našem primeru, kajti projekt ustanovitve visoke šole
na področju trgovine in turizma ima državno podporo, saj je že zagotovila ustrezna sredstva. Tildi občina je v svojem proračunu za leto 2004 zagotovila finančni delež ter sprejela sklep o zagotovitvi ustreznih materialnih pogojev za delovanje. Tako se projekt ustanovitve visoke šole postavlja na lokaciji nekdanjega dijaškega doma v Brežicah, kjer je predvidena rekonstrukcija in obnova obstoječih prostorov ter dograditev novih. Tako naj bi kmalu tudi doma začeli izobraževati visoke kadre, ki so še kako pomembni pri ohranjanju obstoječih in odpiranju novih delovnih mest. Prepričani smo, da nam bo s skupno podporo uspelo doseči zastavljeni cilj.
Ivan Vogrinc
Glede na pobudo v Občinskem svetu Brežice, ki se je nanašala na sporno delovanje Gasilske zveze (GZ) Brežice, je bilo z županom dogovorjeno, da skliče sestanek z gasilci, ki so izredno nezadovoljni z delovanjem GZ; očitki letijo predvsem na samovoljno obnašanje posameznikov v vodstvu in nepravično razdelitev sredstev gasilskim društvom, ki jih GZ dobi iz proračuna (za leto 2004 je bilo namenjenih 45 milijonov SIT). Nezadovoljstvo gasilcev in gasilskih društev ni politična zadeva, zato primera ne želimo spolitizirati, vendar pa naj omenimo, da je župan po zakonu odgovoren tako za civilno zaščito kakor tudi za požarno varnost v naši občini. Zato upamo, da se zaveda svoje odgovornosti in da bo sestanek z gasilci' sklical v najkrajšem možnem času.
Člani občinskega odbora SNS Brežice, zastopani v občinskem svetu, smo v osnovi zavezani dobrobiti občine Brežice in nas pri odločanju vodi in zavezuje presoja v skladu z našim programom, izdelanim na podlagi strokovnega mnenja in tehtnega projekta, katerega vodilo je eno in edino - kakovosten doprinos k razvoju občine Brežice.
OO SNS Breiice
DeSUS Brežice
Na zastavljena vprašanja večkrat ni odgovorov, če ta niso po volji vladajoče ali vplivne strukture. Pri tem mislimo tudi na dogovore znotraj koalicije (naj bo to v večinski ali v manjšinski). Virus se prenaša iz Državnega zbora RS v Občinski svet občine Brežice. Primer! Močnejši člen (številčnejši) predlaga amandma, ga utemelji. Šibkejši člen mu verjame in ga podpre. Med posvetovanjem (zahtevanim odmorom) predlagatelj zaobide šibkejši člen, čeprav velja koalicijski sporazum o soglasnosti. Predlagatelj se posvetuje z županom, proti kateremu je bil vložen amandma, ga z določenega zneska (omejitve prerazporeditve posamezne postavke občinskega proračuna) 2 milijonov poviša na 5 in se sklicuje na večino glasov. Predloženi amandma ni več iste vsebine in nima istega namena. Tako šibkejšemu členu ostane le, da prekliče podpisa na predloženem amandmaju. Ugotovitev župana je, da je podpisov še vedno dovolj. Amandma podpre večina opozicijske večine in županovi pozicijski svetniki. Najšibkejši člen glasuje proti. V tem primeru sta bila to oba svetnika DeSUS.
O smislu nadaljnjega sodelovanja se bosta posvetovala v svoji stranki.
Rok Krtan
Posavska unija mladih - PUM predlaga, da občina Brežice pripravi strategijo stanovanjske gradnje. Prednost naj bi imela gradnja neprofitnih stanovanj, s katerimi bi reševali stanovanjski problem mladih oz. mladih družin. Predlagamo, da se v naslednjih petih letih zgradi 60 neprofitnih stanovanj, ki bodo namenjena mladim oz. mladim družinam.
Hkrati predlagamo, da Občina Brežice poda pobudo za spremembo odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l. RS, št. 23/ 00) na način, da bo metodologija omogočala znižanje neprofitnih najemnin v območju RS, ki so razvojno zaostala za najmanj 30 odstotkov. Višine neprofitnih na-
jemnin bi tako približali gmotnim zmožnostim mladim, še posebej v občini Brežice.
ZDRUŽENA LISTA
kS socialnih demokratov
Proračun za leto 2004 je bil soglasno sprejet. Svetniki smo se strinjali, da je eden boljših doslej. Je pa tudi najkrepkejši - 3, 948 milijarde SIT. Da so sredstva tudi najbolj prav razdeljena med porabnike, pa je težko trditi. To namreč ni odvisno zgolj od teže argumentov, ampak tudi od politične in še kakšne moči posameznikov in skupin zunaj in znotraj občinskega sveta. V ZLSD veijamemo, da bo letos dosti narejenega, bo pa ob letu zanimivo slišati, koliko novih delovnih mest bo odprtih iz sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva. Denar za to je res znatno večji, vendar ko odbijemo sredstva za funkcioniranje službe, ostane borih novih 26,4 milijona. Ali koliko bo srečnežev z liste čakajočih na stanovanje? Občinska služba je za reševanje te stiske najbolj ogroženih namenila celih 6,5 milijona SIT, s čimer naj bi uredili podstrešna stanovanja (koliko za ta silen denar, niso povedali!). Delo in stanovanje pa sta med osnovnimi pogoji za ohranitev človekovega dostojanstva.
Milena Jesenko
N.Si Brežice
V sredo, 17. marca, je bila na sedežu stranke N.Si v Ljubljani izredna seja odbora za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik regijskega odbora N.Si Posavje Danilo Marin. Sestali so se zaradi obiska pomembnih gostov iz Avstrije, sicer članov gospodarskega odbora Ljudske stranke za področje Avstrijske Štajerske. Glede na bližino datuma, ko se bo Slovenija včlanila v EU, bi želeli gospodarstveniki, manjši in večji podjetniki, ki so člani Ljudske stranke Avstrije, navezati stike s podjetniki enakih branž v Sloveniji. Avstrijska gosta sta povedala, da sta prišla v Ljubljano z namenom, da bi se srečala s čim večjim številom podjetnikov, junija letos pa bi organizirali srečanje v Gradcu, kjer bi se podjetniki iz prve roke seznanili z možnostmi sodelovanja. Vsa vprašanja, ki jih imate v zvezi s povezovanjem z avstrijskimi podjetniki, naslovite na sedež stranke N.Si -e-pošta: tajnistvo@nsi.si.
Vladka Sumrek
OGLASI
SEJEH
0D2.D04. APRLA2004
0010011UREVKRŠIQVMI3M»
RAZSTAVLJENI BODO:
-	NAJSODOBNEJŠI TRAKTORJI
-	KMETIJSKI STROJI -STROJI ZA VRTIČKARJE
-	SEMENA, GNOJILA, ŠKROPIVA,’KRMILA -OPREMA ZA ČEBELARSTVO
Tel.: 07/ 49 59 233 Trgovina: 07/ 45 59 657
¥81 MMOfiMiMŠTVO,
n
SADJARSTVO, POIJE, VfFQf DOM wwlto)aft,wo«rrifl0
Vitopnlmall
1E £09(00/
Lesokov Brežice d.d. poslovalnica Brežice
Cesta bratov Cerjakov 43 8250 Brežice
Tel.: 07/49-61-232
matmmmtmšm
Od 6% do 12% popusta pri plačilu z gotovino za okna Glin Žagarstvo, vrata Liko Vrhnika, strešna okna Velux, laminat Haro, kljuke Frascio, suhomontažne sisteme Knauf, in vrtni program Imont.
Slovenija moja domovina. Tudi v Evropi.
Javna tribuna o prihodnosti Evrope z gostom dr. Miho Brejcemi, v ponedeljek, 5. aprila, ob 19. uri v kulturni dvorani Gasilskega doma v Sevnici.
Vljudno vabljeni!
SDS
Občinski odbor Sevnica
Polo Gool 9t Fomily
Spet bo minus.
Do-270.000 SIT.
•	klimatska naprava
•	Štiri vrata
•	daljinsko zaklepanje z alarmom
•	do Z70.000 SIT prihranka*
i.Mfc-min." i..~t~ •***+*!••**
Radanovič Brežice d.o.o.
Čemelčeva ulica 5,	Telefon (07) 49 92 150
8250 Brežice	Telefax (07) 49 92 172
	
RADIOT	BREŽICE mi M, 7 1« *».# MM«
	
	Sevnica
iD
, mmm o
$ ■ne,L_
§	2 e*
s
&
nm p*i tvm
mantfm*iiC'YiiuiMMoo(r»o*oT
I iA *
ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455
^ pfflifK®
Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
MOŽNOST PLAČILA Z MINI KREDITOM
TAKOJ
BREZ PREVERJANJA KREDITNE SPOSOBNOSTI
NjA* S«
Višina kredita: 50.000 sit
IOO.OOOsit
»	150.000 sit
j 200.000 sit
ZV4GPJ2ŽIVKA 1%T
SBOSt UamutOV« 10,Bro«lo» 0250 Tel 07/40 »O a«O. 07/4» O« r**5:	C.P.B. TO.BreJMoe S2AO
_________Tkil.:Q7/4tt BI 1B4___________
ZA NAILOCNKE JE CEMEJSi ICAH ZA 30 SiT DOSTAViLi VAM GA BOMO hi A DOM
IhlPomZAN) BOSTE O VSEH POMEMBNEJŠIH DOGODKiH V POSAVJU
PPViH 50 f/OViH NAROČNIKOV BO PREJELO 2G05CENK0 AU KASETO
Poročite SavaGLoS	UletovsSKi SteviLKi	‘H ISO
OBČINA
Brežice
OBČINA BREŽICE
t
v skladu s 36. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur.l. RS, št.: 96/02) ter 13. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Brežice objavlja javni razpis za
prosto delovno mesto direktorja Mladinskega centra Brežice
Mandat direktorja traja 5 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Imenovani kandidat bo delovno mesto nastopil najpozneje s 30.6.2004 oziroma po končanem razpisnem postopku.
Kandidati za direktorja morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
-	univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
-	najmanj 6 mesecev delovne dobe s področja dela centra, ki jih opravlja kot javno službo,
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti,
-	znanje slovenskega jezika in vsaj enega tujega jezika,
-	vsaj 3 leta izkušenj dela z mladimi.
Kandidati morajo pisni prijavi priložiti:
1.	Življenjepis
2.	Dokazila o izobrazbi
3.	Dokazila o delovni dobi
4.	Program dela Mladinskega centra Brežice za mandatno obdobje.
Prijave je potrebno poslati v 10 dneh od objave razpisa na naslov: Občina Brežice, p.p. 132, 8250 Brežice z vidno oznako "NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA DIREKTORJA MLADINSKEGA CENTRA BREŽICE!"
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem postopku.
Župan občine Brežice Mag. Andrej Vizjak
SavaGte, 1.4.2004
mnenja, odgovori, popravki ...

Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentaiji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjenm so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Mladinski center, politika ante portas!
V prvem štiriletnem obdobju delovanja Mladinskega centra Brežice smo lahko opazovalci ugotovili, da se je skoraj iz ničelne ponudbe za ciljno skupino mladih ustvarilo nekaj, kar ga na državni in mednarodni favni postavlja na mesto vzorčnega tovrstnega centra. Veliko Zaslug za takšno vlogo mladinskega centra ima ekipa pod vodstvom nekdanje direktorice, danes vršilke dolžnosti, Patricie Čular. Že iz navedenega je začutiti, da se je pri imenovanju direktorice ali direktorja po preteku mandata nekaj "zalomilo". Razumljivo je, da ima o imeno-
Kraj____________
Ulica___________
Datum___________
Število izvodov
vanju direktorja glavno besedo ustanovitelj, da je potrebno poleg zakonskih pogojev, ki jih mora izpolnjevati, upoštevati tudi strokovnost, dosedanje delo in uspešnost. Tudi "popravek" pogojev, ki naj bi jih izpolnjeval bodoči direktor, to je nižanje delovne dobe in pogojey najvišje izobrazbe, kaže, da bo ta funkcija čedalje bolj v rokah lokalnih politikov in ne tistih, za katere je bil mladinski center ustanovljen.
Uspešno delovanje mladinskega centra smo lahko opazili na številnih področjih, tako na področju neformalnega izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, informiranja in svetovanja, na področju otroškega in
Poštna št.
Telefon
Podpis
počitniškega programa, mladinske kulture, športa ter pri podpori posameznikom, formalnim in neformalnim skupinam. Center je v mesto in občino Brežice vnesel poleg vsebin, namenjenih mladim, tudi novosti za vse ostale generacije, saj je trikrat zapored izvedel festival brežiških kulturnih dni KULT. Evropska razsežnost delovanja se kaže tudi v projektu "Posavje - izziv in priložnost”, ki je bil izbran med številnimi projekti in ga je podprla Delegacije evropske skupnosti, prejeli pa so tudi povabilo v Federacijo evropskih mladinskih centrov. Patricia Čular je bila že drugič zapored imenovana za predstavnico Mladinske mreže MaMa, ki združuje ostale mladinske centre in sorodne organizacije v Sloveniji. Uspešnost delovanja povedo tudi številke, saj mladinski center v svoje aktivnosti lemo vključuje do 70 tisoč udeležencev.
Čeprav se oglašamo kot stranka, ki ni zastopana v občinskem svetu, pa vseeno želimo, da bi pri imenovanju direktorice ali direktorja prevladala trezna odločitev. Pustite mladinski center takšen, kot je, in s svojimi odločitvami pomagajte, da se še najprej razvija. Mladi z našega območja so že tako prikrajšani, ker živijo na obrobju Slovenije in bodoče Evropske skupnosti, zakaj bi jim vzeli še tiste dejavnosti, ki jih imajo že desetletja vrstniki v številnih evropskih mestih.
Pa veste, kdaj človeka najbolj zaboli? Ko mu vzamete dom. Marsikateremu mlademu prebivalcu občine Brežice je mladinski center drugi dom.
Stranka mladih Slovenije, Lokalni odbor Brežice
mali oglasi
Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v centru Bre-žic.
Pokličite 041-477-690.
Prodam odojke, kostanjevo ka-lano kolje, dolžine 2 m, gnoj za vrt, peč za centralno kurjavo Stadler, nudim pa tudi odvoz gnojevke.
Pokličite 49-56-009.
Prodam skoraj novo celotno ostrešje dolžine 14 m in širine 7 m.
Pokličite 49-67-290 ali 041-625-163.
V Istri, v Medulinu, oddamo v najem zasebni apartma za dve do pet oseb od 1. maja naprej. Pokličite 01/750-90-53 ali 041-413-548 ali poglejte na spletno stran www.apartmaji.info.
Perutnina Rostohar sporoča vsem cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za bele kilogramske piščance na telefonski številki 07/49-21-563 ali 031-621-522 ali osebno pri Rostoharjevih, Brege 1.
Prodaja piščancev bo v soboto, 3. aprila. Rjave in grahaste jarkice pa lahko dobite vsak dan v popoldanskem času.
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
'N __	/
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 1.4., in petek, 2.4, ob 18. uri Ljubezen je luštna stvar, komedija, ob 20. uri Preko vseh meja, drama; sobota, 3.4., in nedelja, 4.4., ob 18. uri Preko vseh meja, ob 20.30 Ljubezen je luštna stvar; četrtek, 8.4., in petek, 9.4., ob 18.30 Časovna past, ZF avantura, ob 20.30 Palača strahov, komedija; od sobote, 10.4., do ponedeljka, 12.4., ob 18.30 Palača strahov, ob 20.30 Časovna Pust; četrtek, 15.4., ob 18.30 Kot rit in srajca, komedija, ob 20.30 Predmestje, drama.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 1.4., ob 19. uri Extreme ops, akcija; sobota, 3.4., ob 18. uri Extreme ops, ob 20. uri 21 gramov, drama; nedelja, 4.4., ob 18. uri 21 gramov; četrtek, 8.4., ob 19. uri Legenda o jezdecu kitov, drama; petek, 9.4., ob 18. uri Dergi in Roza v kraljestvu svizca, komedija, ob 20. uri Veronika Guerin, drama; sobota,10.4., ob 18. uri Dergi in Roza v kraljestvu svizca, ob 20. uri Legenda o jezdecu kitov; nedelja, 11.4., ob 18. uri Dergi in Roza v kraljestvu svizca; četrtek, 15.4., ob 19. uri Človeški madež, drama.
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek_______________________________
Podjetje(naziv in naslov) ___________________
Davčna številka podjetja_____________________
Zavezanec za DDV

Berislav z Obrežja je opozoril na cesto od mejnega prehoda Slovenska vas v Remontni zavod. Poudaril je, da je ob dežju na enem mestu prava poplava, ki bi se dala rešiti s prekopom na-brežine, pa tega nihče ne uredi.
Za reševanje bodice smo se obrnili na občino Brežice, Komunalno stanovanjsko podjetje (KOP) in Krajevno skupnost (KS) Jesenice na Dolenjskem. Izvedeli smo, da je omenjena cesta po občinskem odloku o kategorizaciji cest javna cesta in naj bi z njo upravljal KOP, vzdrževala pa KS. Vendar je status ceste ves čas problematičen, ker poteka po zasebnem zemljišču trgovskega kompleksa. Tako bi jo lahko urejali le v dogovoru z lastnikom zemljišča in KS je že poskušala opraviti nekatere sanacije, vendar je potreben večji poseg, pred tem pa je potrebno urediti še status.
Nado iz Sevnice moti, ker v skupnem programu prepogosto predvajamo napovednik za časopis SavaGlas.
Na bodico je odgovorila Jelica Koršič, ki trenutno nadomešča odgovorno urednico časopisa: “SavaGlas je časopis, ki ga izdaja Radio Brežice, pišejo pa zanj novinarji z Radia Brežice in Radia Sevnica. Ker tako uspešno pokrivamo dogajanje v Posavju in tudi širše, je povsem logično, da ga bomo tudi čimbolj oglaševali. Da je časopis bran, dokazujejo vedno novi naročniki, ki se naročajo prav v času, ko predvajamo napovednik, in vsak mesec za nekaj izvodov povišana prodaja na prodajnih mestih. Skratka - kot vsi, ki so na trgu, bi se tudi mi oglaševanju svojega časopisa težko odpovedali.”
Kristina iz Krškega je vprašala, zakaj se v skupnem programu Radia Brežice in Radia Sevnica, če ne začnemo programa pravočasno, voditelji ne opravičijo in pripomnila, da po trenem mnenju nekateri prehitro berejo.
Urednica Jelica Koršič je povedala, da res včasih zju-
traj pride do zamude pri pričetku programa, predvsem zaradi tehničnih težav. “Vsekakor se strinjamo s poslušalko, da je v takšnem primeru na mestu pojasnilo in opravičilo poslušalcem, ki čakajo na začetek našega programa. Voditelji se praviloma opravičijo, lahko se je kdaj tudi zgodila izjema, za kar se poslušalcem sedaj opravičujemo; za v prihodnje pa se bomo potrudili, da se to več ne bo dogajalo.
Glede prehitrega branja novic je najbrž zadostovalo že opozorilo poslušalke in ga bomo skušali upoštevati. Res pa je, da se radijski govor razlikuje od televizijskega, ki ga dopolnjuje še slika; radijski govor mora biti dinamičen, kljub vsemu pa seveda razumljiv,” je dodala Koršičeva.
Anita je opozorila na prehitro vožnjo voznikov skozi naselje Dvorce, kjer je dovoljena hitrost le 50 km/h, kamioni in drugi pa vozijo 80 km/h in več. Sprašuje, na koga se obrniti, da bi dosegli upoštevanje omejitve hitrosti.
Na omenjeni problem smo opozorili PU Krško, kjer je predstavnik za stike z javnostjo Štefan Hren povedal, da bodo na tem območju vršili nadzor v sklopu rednih aktivnosti.
Janez iz Brestanice je pred časom zastavil vprašanje glede javne razsvetljave na mostu v Brestanici, kije bil obnovljen, razsvetljave pa ni.
Na bodico nismo uspeli takoj pridobiti odgovora, saj so potekala usklajevanja med Občino Krško, izvajalci del in Direkcijo RS za ceste. Zdaj so iz službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste odgovorili, da se bodo dela na razsvetljavi na mostu čez Savo v Brestanici pričela predvidoma v teh dneh in zaključila predvidoma do sredine aprila letos.
Jože iz Dobove je izpostavil kršenje nočnega reda in miru obiskovalcev diskoteke; opozoril je, da so pred štirinajstimi dnevi v noči iz sobote na nedeljo uničili prometne znake ob regionalni cesti proti mejnem prehodu. Zanima ga, zakaj nihče nič ne ukrepa.
Robert Perc s Policijske uprave Krško je pojasnil, da je
bila v nedeljo, 14. marca, v zgodnjih jutranjih urah policija obveščena o poškodovanju polzapornic čez železniško progo v Dobovi. Na kraj je odšla patrulja PP Brežice, ki je opravila ogled kraja. Podana je bila kazenska ovadba zoper neznanega storilca, policisti pa o dogodku še zbirajo obvestila.
Glede kršitve javnega reda in mira v diskoteki Paradiso in okolici so policisti v letu
2003	podali tri predloge sodniku za prekrške in v letu
2004	štiri. Letos je bila podana tudi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Policijska postaja je v letu 2003 ugotovila več primerov kršitve z znaki nespodobnega vedenja in z znaki nasilja v sami diskoteki, občasno pa so jih prebivalci obvestili tudi o kršitvah javnega reda in miru v okolici diskoteke. V omenjenih primerih je šlo predvsem za kršitve, ki so se zgodile v času, ko so obiskovalci zapuščali diskoteko in je prihajalo do kričanja in glasnega speljevanja avtomobilov s parkirnega prostora in bližnje okolice. Kljub temu, da gre za kratkotrajne kršitve, ki glede na svojo naravo običajno prenehajo že pred prihodom policistov, ti reagirajo na vsak klic, na vsako prijavo in vsako ugotovljeno kršitev.
Z lastnikom diskoteke je bil opravljen razgovor (prav tako s predstavnikoma nezadovoljnih občanov). Lastnik diskoteke je uvedel opazovalno službo v okolici, na parkirišču ima varnostnike ter sprotno obvešča policijo o kršitvah.
V letu 2003 je Policijska postaja Brežice na predlog občanov izvedla poostren nadzor skupaj z inšpekcijskimi službami, pri čemer nepravilnosti niso bile ugotovljene, kljub temu policisti večkrat opravljajo kontrolo, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Na podlagi analize so bile kršitve javnega reda in miru v letu 2003 v upadu, ne beležijo množičnih kršitev, v okolici diskoteke pa po njihovih podatkih tudi ne prihaja do povečanja števila kaznivih dejanj, poškodovanj tuje lastnine, tatvin in podobno.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ^
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Vinko Savnik: ”Zadane cilje uresničiš s predanim
in vztrajnim delom!”
V verigo številnih, ki so jim dnevi prekratki, je že davno vstopil Vinko Savnik, direktor programskega sektorja pohištvo in oprema PS Mercator d.d.. Kljub vsemu mu je na dan najinega dogovora vendarle uspelo z ženo Maričko (po rodu z Rake) počastiti dan žena. To pozornost sta načrtovala tudi za naslednji dan z obiskom mame v Domu upokojencev v Brežicah, katere skrbnik je zaradi njene borne kmečke pokojnine. Korenine je pognal v Selah pri Dobovi 11. maja 1951.
”Sem drugi otrok od treh očeta Andreja in mame Cilke, otroška leta so potekala v družbi pastričkov z vrstniki, ko sem opazoval vlake in se spraševal, kam vozijo in ali bo kdaj kateri tudi mene odpeljal v lepšo prihodnost in v svet. Čez nekaj let se je to tudi zgodilo, ko sem kupil enosmerno vozovnico v Dobovi,” se spominja svojega otroštva.
Odličnjak iz osnovne šole hrani redko dokumentiran knjižni spomin s posvetili in pohvalami za uspehe, odločil se je za poklic trgovca kljub drugačni želji, vendar je bilo za kmečko družino to povezano s prevelikimi stroški. V Trgovski šoli Brežice je bil eden boljših učencev, ljudje pa se ga
še danes spominjajo kot dobrega vajenca in dobrega trgovskega pomočnika. “Ob lanskem odprtju prenovljenega pohištvenega salona v Breži-čanki, ki je eden od 45, ki spa-

dajo v moj sektor, sem povabil tudi svojega nekdanjega poslovodjo Franca Vodopivca, s katerim imava drug na drugega lepe spomine. Ko sem odhajal iz trgovine z usnjem, plastiko, tekstilom, športom in talnimi oblogami, mi je dejal, da mu je žal, da odhajam, vendar je želel, da grem v svet in da uspem. In če bom v življenju uspel, naj povem, da sem bil pri njem, če ne, naj ga nikar ne omenjam. Njegove besede so za vedno ostale v meni, njegova udeležba na odprtju pa je bila obojestranska potrditev.”
Po služenju vojaškega roka
se je leta 1971 vrnil domov in v svojo trgovino, iskal službo v Ljubljani in jo tudi relativno hitro dobil v grosističnem skladišču takratne Emone in sicer zaradi pozitivnih domačih odzivov, ki si jih je pridobil Vinko Žibert z Rake, njegov prvi šef. Ob delu je končal najprej srednjo komercialno šolo v Ljubljani in kasneje v Mariboru še ekonomsko fakulteto, nakar je bil do leta 1990 v Emoni Ljubljana eden najmlajših komercialnih direktorjev. Ko se je tudi Emona znašla na vozu podiranja velikih sistemov in je zaslutil, da ni perspektive, se je med nekaj ponudbami odločil za Slovenijales pri dr. Matiji Škofu na delovnem mestu komercialnega direktorja. ”Z dolžnostjo komercialnega direktorja sem nadaljeval tudi v največji pohištveni blagovnici in sicer v firmi z avstrijskim kapitalom IPH center Ljubljana. Leta 1997 sem dobil povabilo iz Mercatorja, da prevzamem njihove pohištvene trgovine. To je bil zame nov izziv, vendar težka življenjska odločitev, ki sem jo po premisleku sprejel in ni mi žal.”
V zakonu se mu je rodil sin Andrej, ki je na koncu študija japonščine in nemščine. Srečna, urejena družina rada bere zgodovinske knjige in romane,
rada hodi v hribe, prepotovala je zahod in vzhod Evrope in obiskala kraje, kjer so bili starši v izgnanstvu.
Vinko Savnik je v pripravljalnem odboru srečanj vseh sošolcev z vseh šol, ki jih je končal, zlasti se veseli srečanj s sošolci v domačem kraju; iz srca je želel tudi, da bi vsi iz občine, ki so uspeli v svetil (kar okoli sto jih je), pomagali obubožanemu domačemu kraju in da bi natisnili kroniko Dobove, ki bi jo imela doma vsaka družina. Obžaluje, da mu zamisli nista uspeli. In za konec je še dodal: ”S politiko se nisem ukvarjal. Po zaključku študija sem se moral izobraževati na ekonomskem in jezikovnem področju. S ponosom lahko rečem, da sem glede na izhodišče uspel in bi rad dočakal pokoj v Mercatorju na tem delovnem mestu. Zelo sem vesel, da sem v skupini najuspešnejših ljudi. Ko pa se peljem mimo domačega kraja ali ko sem tam, so moji občutki ob pogledu na brežiški grad in vodovodni stolp - nepopisni! Tudi našo dnevno sobo krasijo slike moje rojstne hiše, farne cerkve in osnovne šole v Dobovi ter vodovodni stolp in me spominjajo na kraje, kjer sem preživel otroštvo in mladost.”
N at j a Jenko Sunčič
Za zaščito bizeljčana in sremičana
Posavje - Praznik vina ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti (BS VTC) se je pričel konec februarja z zbiranjem vzorcev vin in zaključil konec marca s podelitvijo priznanj najbolje ocenjenim vzorcem vin. Številne aktivnosti povezujejo vinogradnike od sevniškega Trnovca, preko Krškega do Bizeljskega. Letos so usmerjene v zaščito bizeljčana in sremičana.
Komisije enologov pod vodstvom dr. Matije Kocjančiča so ocenile preko 400 vzorcev vin, sledile so vodene degustacije, ki jih tradicional-
slovesnosti v Kulturnem domu Krško med ostalim poudaril, da se bodo po projektu zaščite morali še bolj organizirati, promovirati in enotno nastopati na
Župan Bogovič ter "Bakhusa" Martin Šetinc in Jure Šepetave
no spremljajo strokovna predavanja. Dr. Julij Nemanič s Kmetijskega inštituta Slovenije pa je predstavil tudi projekt zaščite bizeljčana in sremičana, ki je v zaključni fazi in bi ga naj maja že končali. Predsednik Zveze društev ob BS VTC Alojz Kunej je na zaključni
trgu, kar posavski vinogradniki želijo doseči v vinskem klubu.
Dr. Kocjančič je z letnikom 2003 zadovoljen, saj so vina
RCB
■ < c
predlagan v okviru zaščite zvrsti. Letos so v spodbudo pridelovalcem zvrsti kot najvišje priznanje prvič podelili Bakhusa 2003 za bizeljčana in sremičana belega in rdečega. Dobitnika teh priznanj sta za rdeče vino Martin Šetinc iz Brežic in za belo Jure Šepetave z Bizeljskega, oba sta prejela bronasto medaljo.
Dobitniki naziva šampion so za vino posebne kakovosti - chardonnay suhi jagodni izbor Andreja Fabjančiča iz Brestanice, ki je osvojil veliko zlato medaljo, pri vinih normalne trgatve sta šampiona modra frankinja s srebrno medaljo iz Kleti Blažinčič iz Orešja na Bizeljskem ter rumeni muškat z zlato medaljo Boža Rožmana iz Artič. Podelili so še 11 nazivov zvrsti in sort ter preko 60 zlatih medalj.
Zaključno svečanost so polepšali MPZ Svoboda Brestanica, Ljudske pevke Šmarčan-ke, Folklorna skupina KUD
Poslovno in projektno svetovanje
Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net
Predsednik zveze Kunej, šampiona Blažinčič in Fabjančič ter dr. Kocjančič
dokaj polna s prijetno kislino in pitnostjo. Opozoril pa je tudi na nekaj napak in kot je povedal, je premalo rdečih vin doseglo kakovostni prag, ki je
Oton Župančič Artiče in Clau-dia Molan z Zdol na citrah. Po slovesnosti je sledil še tradicionalni vinogradniški ples z ansamblom Jerneja Kolarja. S.V.
30 let
planinske poti
Sevnica - 4. julija 1974 so sevniški planinci uradno odprli Sevniško planinsko trim pot. Nastala je na pobudo starejših članov društva, predvsem Tineta Klemenčiča, Ivana Pirca in drugih, ki so ugotavljali, da so planinci z izleti v tuja gorstva zanemarili obisk domačih gora. Pot obide skoraj vse grebene in znane vrhove po levi in des-
Sevniška pot vodi tudi mimo takih lepot.
ni strani Save v občini Sevnica, tu in tam pa prestopi občinsko mejo. Pred štirimi leti je bila pod vodstvom Vinka Šeška in markacista Janeza Zajca planinska pot temeljito obnovljena. Izdelan je bil nov opis poti, pot je bila vrisana v pregledno karto občine Sevnica, do potankosti je bil izmerjen potrebni čas za pohod. Število žigov se je zmanjšalo na štirinajst, nameščeni pa so na stavbah, na drevesih, pa tudi na posebnih podstavkih. Popotnik si sam odtisne žig, s seboj pa mora imeti blazinico in barvo.
Letos, ko planinska pot praznuje 30-letnico, bodo ta jubilej dostojno obeležili. 22. maja bo namreč organizirana množična prireditev z naslovom “Dan pohodništva - po Sevniški planinski poti”. Ob tej priložnosti bodo izdali zloženko o pomenu in cilju pohodništva, organizirana pa bo tudi okrogla miza na to temo.
Nada Černič Cvetanovski
Organizator prvega Sadjarskega kongresa dr. Franci Štampar je na novinarski konferenci pojasnjeval, zakaj so si za srečanje izbrali ravno Krško. Župan Bogovič ni le politik, ampak tudi sadjar in predsednik odbora za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici. “Sevniški župan je pa fiskul-turnik, torej bo tam enkrat olimpiada”, se je slišalo iz novinarskih vrst.
Ploščad pred pošto, lekarno in Zdravstvenim domom na Bizeljskem je ob vsakem dežju podobna močvirju. Center naselja je preplavljen, ljudje pa vijugajo med lužami. Krajevna skupnost je menda pripravljena vložiti v ureditev, a je ploščad v pristojnosti občine. Bosta krajevna skupnost in občina končno našli skupen jezik za dobrobit "ljudstva"?
S pesmijo “prebili led”
Gabrijele - Novoustanovljeno Turistično kulturno društvo Lenart Gabrijele, ki ga vodi Anica Zabukovec, je že s prvo prireditvijo zadelo “žebljico na glavico”. Koncertu ljudskih pevcev v cerkvi Sv. Lenarta v Gabrijelah, na katerem so nastopili Fantje s Preske, zbor Zarja-ljudski pevci iz Račne, Ljudski pevci iz Boštanja, Koledniki iz Bušeče vasi, Ljudske pevke s Telč ter Zagoriški fantje iz Zagorice pri Dobrepolju, je prisluhnilo veliko število obiskovalcev.
Veselo vzdušje po prireditvi
Po končani prireditvi so na pogostitvi domačini zapeli skupaj s pevci in se spominjali dni, ko so na vasi ob večerih še prepevali fantje. V društvu so prepričani, da bodo dobili še veliko novih članov; takih, ki vidijo smisel v družabnosti na vasi in ki jim je v zadovoljstvo, da s tem razveseljujejo tudi druge. N.Č.C.
Spomladansko vino
Sremič - V soboto, 20. marca, nekaj minut pred osmo, ko se je pričel prvi spomladanski dan, so v vinogradu vinske kleti KZ Krško na Sremiču začeli trgati še zadnje grozdje lanske vinske letine. Iz prezrelih in z žlahtno plesnijo obogatenih jagod sorte sauvignon, ki so počakale na 1500 trtah, so zatem iztisnili blizu 90 litrov suhega jagodnega izbora, največ, kar se na vinski trti lahko pridela. Zbirka predikatih vin, ki jo v cvičkovi kleti skrbno negujejo, bo poslej še obogatena. M.V.
Spomladanska trgatev