NOVO MESTO, 25. Z1981 LETO XI. ŠT. 3 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk. Novo mesto GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO »•••••••« uspehi v letu 1980 in v srednjeročnem obdobju 1976/80 velika spodbuda za naprej Srednjeročno obdobje 1976-1980 pomeni v razvoju Laboda prelomnico, saj smo z letom 1976 razširili svojo dejavnost tudi na ženske bluze, ženska in moška vrhnja oblačila ter prevzeli odgovorno nalogo sanacije pripojenih podjetij. Od 1550 zaposlenih v letu 1976 se je število delavcev povečalo za 537 in ob koncu planskega obdobja, to je v letu 1980 naj bi deldo v Labodu 2170 delavcev. Za 6,8 % prekoračili storilnost na delavca! Ob vse večji zahtevnosti po kvalitetnih izdelkih tako za domači trg kot za izvoz smo načrtovali, da bomo v zadnjem letu srednjeročnega obdobja do 2170 zaposlenimi dosegli proizvodnjo 7,251.000 m2. Zaradi znanih težav pomanjkanja šivilj in krojačev v vseh temeljnih organizacijah združenega dela (v Novem mestu, Krškem, Trebnjem, Ljubljani in Idriji) razen v TOZD Delta Ptuj, smQ konec leta 1980 pristali na 1904 zaposlenih in kljub temu predelali 6,868.000 rri tkanin in tako za 6,8 % presegli planirano količinsko proizvodnjo po delavcu. Ob naporih za fizični obseg proizvodnje pa smo tudi pri gospodaijenju z družbenimi sredstvi in s prizadevanji za rentabilno poslovanje presegli plansko zastavljene cilje. Od predvidenih 61 milijard S din skupnega prihodka za leto 1980 smo dosegli 90 milijard S din ali 47 % več. Še ugodnejše pa je gospodarsko obnašanje vplivalo na ustvaijen dohodek, ki je dosegel leta 1980 preko 38 milijonov S din ali 114% več kot smo ga lahko načrtovali. Ker smo to dosegli le z 88 % planiranih delavcev, je bil porast osebnih dohodkov v indeksu 213 s povprečno isplačanimi neto osebnimi dohodki 7.267 din v letu 1980. V tem obdobju smo namenili za razširitev materialne osnove podjetja sredstva v indeksu 211 in s tem dosledno izvajali začrtano politiko izboljšanja življenjskega standarda delavca. Naši uspehi v zadnjem srednjeročnem obdobju, ne samo pri proizvodnji in gospodarjenju z družbenimi sredstvi, ampak na celotnem področju družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov, dokazujejo, da smo sposobni uspešno premagovati težave, ki jih v sedanjem mednarodnem položaju terja čas. Res pa je, da bi bila produktivnost na delavca še višja, ob tem pa seveda tudi dohodek in zaslužek, če ne bi bilo nesmotemega omejevanja uvoza strojne opreme. Zato je naš uspeh v zadnjem letu še toliko večji. Izvršni odbor delavskega sveta DO je v petek 20. februarja 1981 skrbno pretehtal podatke o poslovanju v letu 1980, pozitivno ocenil delo delovne skupnosti skupnih služb in sprejel predloge ter priporočila o usmeritvi in delitvi ustvarjenega dohodka v letu 1980, o čemer bodo konec februarja razpravljali in odločali delavci na zborih- V ta namen je izdelal zgoščeno pismeno oceno s predlogi, ki naj bi pripomogli k lažjemu sporazumevanju dejanskega prispevka kolektiva in posameznika pri ustvarjanju dohodka in njegovega deleža pri končni delitvi. Ob taki razpravi pa naj teče tudi beseda kako jutri naprej, saj se kolesje in vzvodi za večjo storilnost in uspešnost ne smejo ustaviti niti za krajši čas. In kako smo gospodarili Zaradi smotemosti ocenjujemo v tem prispevku pretežno delovno organizacijo kot celoto, saj so isti podatki na voljo vsakemu delavcu v njihovih TOZD- Kljub hitri rasti cen in visoki inflacijski stopnji nam je uspelo, da so poslovni stroški le 7,5 % nad načrtovanimi. Pri tem so bile dnevnice za potovanje v državi za 8 % izpod plana, dnevnice v tujino za 7 % (Nadaljevanje na 8. str.) a N roizvodnje v TOZD Temenic; AKTIVNOST NA PO DROCJU SLO in DS obveza za vse 10. in 11. Kongres Zveze komunistov Jugoslavije ter 7. in 8. Kongres Zveze komunistov Slovenije sta korenito začrtala novo smer p odru zabijanja in vključevanja najširših množic delovnih ljudi in občanov v obrambne naloge. Razvoj in doseženi napredek samoupravnega socialističnega sistema splošne ljudske obram b e ter družbene samozaščite omogočata in zahtevata nadaljnje dopolnjevanje odgovornosti vseh sestavin naše družbe. Na tem področju so delavci DO Lab.id Novo mesto naredili velik korak naprej in so pripravljeni v tem letu izpeljati še eno pomembno nalogo, icijo določa 188. in 192. člen zveznega zakona o ljudski obrambi ter 11. člen zakona o LO (Ur list SRS št. 23/76). V skladu z izhodišči in usmeritvami za akcijo ,.NNNP—80/81 ”, ki jih je prejel Sv.vt za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije bo v obdobju od spetemb ra 1980 do aprila 1981 intenzivno potekala raznovrstna obrambna in samozaščitna aktivnost. V teh aktivnostih bo, v skladu s sprejetimi izhodišči in usmeritvami na področju družbene samozaščite organiziran osemurni seminar za obrambno usposabljanje o programu, ki ga je določil republiški sekreteriat za ljudsko obrambo SRS. Program usposabljanja je enoten za vse zaposlene delavce in občane. V izobraževalni sezoni februar, marec in april 1981 bomo izvajali naslednje štiri teme: 1. vojaško politični položaj v svetu in varnostne razmere pri nas. 2. vsebina in oblike subverzivne propagande 3. narodna zaščita in njene naloge 4. obveščanje in alarmirale V priloženem programu seminarja so poleg tem ki jih je določil republiški sekreteriat za ljudsko ob ram bo, navedeni tudi predavatelji, ki jih je verificiral občinski sekreteriat za ljudsko obrambo. Na sestanku ob obisku predsednika ZSMJ v Labodu je tekla beseda o delu mladih, težavah in uspehih s katerimi se srečujejo. Prisotni so bili mladinci vseh osnovnih organizacij ZSMS v novomeškem delu Laboda, da pa niso prepuščeni sami sebi pa priča tudi posnetek, saj se je živo vključil v razpravo tudi generalni direktor pa tudi drugi sicer nekoliko starejši po letih, ne pa tudi po srcu. široko delovanje mladine V petek 23 januarja se je prvič v letu 1981 zbralo predsedstvo 00 ZSMS TOZD Loč:'.a na svojem rednem sestanku. P avzapravje bil to dan, ki smo ga v lanskem letu težko pričakovali. Bil je to prvi sestanek odkar smo v eni izmeni in tako ni bilo prisotnega tistega zoprnega občutka, da morda proizvodnja ne teče nemoteno naprej, kar se je prej večkrat d >gajalo in včasih sploh nismo imeli časa, da bi sestanek izpeljali do konca. Našemu vabilu se je odzvala tudi tov. Nenadičeva, ki nam je svetovala in pomagala rešiti marsikakšen problem Začeli smo s tistimi obveznimi stvarmi za katere material prihaja z OK. Tovarišico Nena-dičevo smo prosili, da nam po-”e nekaj o stanovanjski problematiki. Na to temo je bila namreč pripravljena 26. januar ja okrogla miza, ki jo je organiziral KMD pri OK ZSMS Novo mesto. Sklenili smo, da se aktiv- no vključimo v razpravo okro* gle mize in seveda pripravimo analizo o trenutnem stanju v stanovanjski problematiki v naši TOZD ki pa je ob sedanji ceni stanovanj vse prej kot lahka. Tovarišica Nenadičeva nam je tudi predlagala, da izpeljemo anketo o podnajemništvu, da bi na ta način dobili podatke o številu in o razmerah v katerih živijo mladi med nami Predsedstvo se je obvezalo, da imenujemo anketo pripravi in akcijo tudi izpelje. Živahna razprava pa se je razvila šel; pri točki razno. Začeli smo s pripravami za pro-gramsko-volilno konferenco. Akcijski program za naslednje mandatno obdobje naj bi bil čimbolj pester. Predvsem smo si zadali nalog, da v prihodnje čimveč časa posvetimo samoupravljanju, ki je sedaj stalo nekako ob strani. Tak > bomo pred sprejetjem samoupravnih aktov ali pravilnikov pripravili razpravo, za razlago pa bomo poprosili strokovne službe oz. službe, ki na teh področjih delajo. Upamo, da nam pomoči ne bodo odrekle! Pripravili bomo tudi razgovoor z udeleženci mladinske politične šole. Dana je bila tudi pripomba< na delovanje 00 ZSMS v TO/D Commerce in DSSS J Opažamo namreč, da ima omenjena 00 svoje sestanke največkrat med delovnim časom kar se nam zdi skrajno neodgovorno, posebno sedaj, ko povsod govorimo o stabilizacijskih ukrepih in čim boljšem koriščenju delovnega časa. Razprava bi tekla še naprej, toda enkrat je treba končati. Bili smo zadovoljni, ker se je našega sestanka udeležila tudi tov. Nenadičeva in nam s tem dokazala, da le nismo prepuščeni sami sebi. V prihodnje si želimo čimveč sodelovanja z ostalimi DPO v naši TOZD prrdvsem pa z mladino iz ostalih naših TOZD. TONČKA KRALJ j PRIZNANJA NAJBOLJ j j ŠIM j j V TOZD DELATA izbira- j j jo ob prazniku naše delovne ; j organizacije najboljšo delav- • j ko, najboljšo mladinko in j 1 najboljšo družbenopolitično j j delavko V ženskem spolu : : pišemo zato, ker je pač veči- • j nazaposlenih žena, s tem pa • • seveda ni rečeno, da teh • j naslovov ne morejo osvojiti t { moški iz tega kolektiva • Najboljšo mladinko — j • mladinca predlaga osnovna j • organizacija ZSMS, najboljšo J ; delavko predlaga sindikat in j ; predlog za najboljšo družbe- j j nopolitično delavko - d:-1 j lavca poda osnovna organi- j j zacija ZK. Izbor poteka po : j že ustaljenem ključu, saj ta j • akcija v Delti že nekaj časa | ; teče • prvi rezultati so boljši od pričakovanih Rezultati po štirinajstih dneh zaključevanja kažejo svetlejšo sliko kot smo jo pričakovali. V tem času je v programu šport zaključenih kar 50 odstotno glede na količine lanskoletnega zaključevanja, zato lahko pričakujemo, da bodo ob koncu zaključevanja količine enake kot ob kolekciji jesen-zima 79/80. V srajčevini so ti za ključki za enkrat na 45 odstotkih , prav tako pa tudi pri vrhnjih oblačilih. Ti ezultati so nad pričakovanimi, vendar nas podrobnejši pogled v gibanja na tem področju sili v nekaterih programih v takojšnje ukrepanje. Viden je izpad v srajčevini (v programu TIP-TON je bilo v letu 1980 zmanjšanih 70.000 komadov). Program TIP-TON, kije v enobarvnih srajcah pokriva! kapacitete na domačem tržišču kar 50 odstotno, je že nekaj časa potisnjen ob stran, saj je bilo čutiti močan pritisk enobarvnih srajc iz sorodnih to- varn. Zato je nujno čim prej začeti s proizvodnjo dodatnega programa, ki sledi modnim trendom (ozko poši* ovratnik in lajšta). Da bo tako naš no.' izdelek v največji meri naše! pot do kupca, bo potrebno veliko pozornost posvetiti tudi reklami. Pri ženskih bluzah pa lahko že sedaj rečemo, da smo dosegli količinsko enake uspehe kot v prejšnji sezoni. Tudi s prodajo v izventrgo->. inski dejavnosti se kažejo določene težave, saj so v prvem kvartalu naročila za različne uniforme precej manjša. Da pa je čutiti krizo po vsej Evropi„ kažejo tudi manjša naročila na šili sicer dolgoletnih, tujih poslovnih sodelavcev predvsem v programu perilo. Da bi pokrivali kapacitete, ki so zaradi manjših naročil zunanjih partnerjev nastale v TOZDDELTA ima ta kolektiv sedaj v delu 11000 moških pižam in 22000 komadov ženskih bluz iz enobarvnega blaga. Stekla pa je tudi že proizvodnja kratkih rokavov da ne b i prišlo do zastojev Č? se sedaj ponovno vrnemo na naše zaključevanje in na rezultate dane v prvem delu tega vidimo, da naročila najbolj zmanjšuje slovensko tržišče, saj nekateri kupci zaključujejo kar 40 odstotno manj kot v prejšnjih sezonah. Na slovenskem tržišču smo tudi že ob zaključevanju za pomlad - poletje 1981 zabeležili 20 odstotno zmanjša nje, tokrat pa je to še občutnej-še. V pj.-ovoru s temi kupčije bilo povedano, da pokrivajo razliko z nabavo iz drugih republik, saj v nasprotnem primem ne bi dosegali svojega zastavljenega plana. Ostala tržišča pa, z razliko posameznih kupcev, ostajajo na enakih količinah. kvaliteta je porok za uspeh Tako kot že tolikokrat doslej, moramo ponovno pisati o lezadovoljivi kvaliteti naših iz delkov. Cene postajajo vse višje in višje, saj stroški nezadržno rastejo, kupec pa pričakuje ob visokih cenah tudi visoko kvaliteto. Seveda so poskočile tudi cene sorodnih proizvajalcev, toda naša maloserijska proizvodnja nam ta skok še poveča. Poglejmo si cene naših izdelkov za jesen zimo v prihodnji sezoni: Srajce bomo plačevali od 550 do 700 dinarjev enobarvne pa od 440 do 500 din. Cene ženskih bluz se vrte od 550 do 800 din, svilenih pa okoli 1100 dinarjev. V težki konfekciji bodo plašči od 4500 din do 7000 dinarjev, kostimi od 4000 do 6500 dinarjev ženska jopa bo veljala 2500 do 5000 din, moška obleka pa od 4300 do 6000 dinarjev. Navedimo še cene kril, ki se bodo gibale od 1100 do 2500 dinarjev. Te številke so zares visoke in ob slehernem izdelku se moramo zavedati, da ga b o kupec ob takih cenah zahteval visoko kvaliteto in d^ bo pričakoval lično podan izdelek. Ob pogledu na ponujeno blago je po-memb en tudi videz. Velikega pomena je na primer način kako je srajca zlikana, kako je vpeta, kako je ponudena kupcu v trgovini. Zato ponovno poudarjamo nu jnost zvišanja kvalitete tako pri izdelavi kot pri likanju in zlaganju Predvsen v zadnjem času se s slednjim ne moremo pohvaliti. Vsi se mora mo postaviti v vlogo kupcev in se potruditi, da bomo po svojih močeh zadostili njegovim zahtevam. V današnjem trenutku je zares le od kvalitete odvsino kako se bomo obdržali na tržišču, kajti pritisk in konkurenca sta velika. DOLENJSKE ŽENE Ob osmem marcu bomo v novomeški jedilnici odprli zanimivo razstavo z našlo vom ..Dolenjske žene — znanstvenice pisateljice, družbenopolitične delavke in revolucionarke.’ Tok .at na razstava bo prikaz njihovih del, ki so v zgodovini zasedla določena mesta in dokazala ter opravičila borbo za enakopravnost žene. Dehž žena Drienjske je tako na področju literature, znanosti kot družbenopolitične aktivnosti velik, še zlasti viden in neizmerljiv delež pa imajo v naši narodnoosvobodilni borbi. Med drugimi se bomo na razstavi srečali tudi z deli Katje Rupena, Eh Perocije-ve. Eme Mus;ir in še z mnogimi drugimi avtoricami. Ponovno pa bodo na razstavi prisotna tudi dela Zofke Kvedrove, čeprav smo to veliko ženo podrobneje spoznali že pred dvema letoma, ko smo imeli samostojno razstavo njenih fotografij in del, tokrat pa bodo njene knjige skupaj z deli številnih naprednih in svobodoljubnih žena, ki so živele in delale na Dolenjskem. Iz sestanka delavskega sveta DSSS budnost in tekoče delo Samoup avna delavska kontrola v TOZD „DEL-TA" Ptuj Osnovr.o načelo delovanja samoupravne delavske kontrole na vseh ravneh ima namen uresničiti in varovati samoupravne pravice delavcev. Da bi uresničili in varovali svoje samoupravne pravice,.imajo delavci pravico in dolžnost uveljaviti samoupravno delavsko kontrolo neposredno, preko delavskega sveta in preko komisije samoupravne delavske kontrole. Preventivni značaj samoupravne delavske kontrole se lahko doseže ob sodelovanju vseli samoupravnih dejavnikov z namenom, da se omogoči pravočasno preprečevanje in odstranjevanje vzrokov. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo v TOZD Delta Ptuj sprotno rešuje tekočo problematiko s tega. Na sejah smo obravnavali probleme glede doseganja individualnih norm novih delavk, primanjkljaja v proizvodnji, nadurnega dela, skrinjice ter dajali mnenja na določene sklepe delavskega sveta ... Samoupravno in kritično smo ocenili nizke delovne učinke in slabo kvaliteto dela novink. S strokovnimi nasveti in spodb udarni smo kmalu dosegli večji delovni uspeh Cede pri-manjklaja v proizvodnji smo sklenili povečati budnost družbene samozaščite in zavest delavk samih. Moralno neodgovorne delavke so v primeru potrebe v proizvodnji odklonile nadurno delo in komisija samoupravne delavske kontrole je predlagala, da primer obravnava disciplinska komisija. Komisija je seznanjena sproti tudi z vsebine pisem iz skrinjice. Temeljito preučimo vsebin o pisem, resničnost, njihov namen ter pi smeno mnenje odgovorne osebe. Namen samoupravne delavske kontrole v našem TOZD je, da samoupravno, kritično in objektivno oceni vse nepravilnosti, da varuje samoupravne pravice delavcev, poskuša vzpostavljati spontane medsebojne odnose in pravočasno ukrepa v vseh negativnih primerih. Predsednik samoupravne delavske kontrole TOZD DELTA Edvard Strelec TOZD DELTA šteje že 550 zaposlenih naše novosti Na trg prihaja nov Labodov program, v katerem^e klasična moška srajca iz sto odstotnega bombaža. Srajca, ki je nekoliko svečanejša, je po dolg ih ra-zmiš^anjih dob ila ime TRIGLAV. In zares je kvaliteta omenjene srajce zelo visoka. Osnovna barva tega programa je bela, nekaj srajc pa b o izdelanih tudi v pastelnih barvah - ŠLši javnosti bo srajca TRIGLAV predstavljena naieograj-skem sejmu. Ob novem imenu je potrebna tudi dobra reklama, ki bo kupce opozorila na naš izdelek. Tako bo stekla reklama za srajco TRIGLAV po radijskih valovih, v dnevnem časopisju in revijah, kasneje pa b o reklama tudi na televizijskih za -slonih . Druga srajca, ki se tu di lahko pohvali z visoko kvalitetno tkanino, pa nima posebnega komercialnega imena in tudi čista novost ni. Beseda je o srajci z rezervnim ovratnikom. Le-te so že bile na ju goslovanskenr tržišču, vendar jih že nekaj let ni več zaslediti. Tako prihajamo s to praktično zamislijo ponovno na tržišč - in pričakujemo ugoden odmev. JUBILEJI Ob prazniku naše delovne organizacije bomo čestitali našim jubilantom in se jim zahvalili za vloženo delo in trud. V naslednji številki našega glasila bomo poimensko predstavili vse naše jubilante, objavili pogovore z nekaterimi med njimi in poročali o poteku prireditev v posameznih TOZD. informiranje v občini Občinska konferenca ZSMS Krško - Center za obveščanje in propagando je 4. februaija organiziral delovni posvet, ki sva se ga iz TOZD LIBNA udeležili Anica Baznik — predsednica osnovne organizacije ZSMS in Marija Št unfelj, kot dopisnica naše TOZD za glasilo Labod. Zastavili smo si program dela, katerega cilj je v b oljše medsebojno obveščanje. Sodelovali naj bi tudi z radiom Brežice, dopisovali v Dolenjski list in pošiljali prispevke za glasilo ZSMS Občinske konference Krško. Iz same razprave, ki so se je udeležili tudi predstavniki ostalih organizacij združenega dela in družbenih dejavnosti ter krajevnih skupnosti je bilo čutiti, da marsikje informiranja še nimajo razvitega,osaj mnoge OZ'> nimajo niti svojega glasila. In kako naj informiranje pospešujemo v okviru občine, če se v samih OZD čuti premajhna odgovornost, razumevanje in obveza do tega dela. S tov. Baznikovo sva zadolženi, da v naslednji številki glasila ZSMS Občinske konference Krško predstaviva našo delovno organizacijo v obliki članka in fotografij. Seveda želim, da bi k sodelovanju in delu Centra za obveščanje in propagando pristopili tudi ostali delavci TOZD,pred-' sem pa neposredni proizvajalci „saj v centru sploh ni tako dolgočasno, kot si morda predstavljate", je dejal predstavnik centra za ob veščanje in propagando SOb Krško, tov. Silvo Mavsar. MARIJA ŠTAMFEU DOGODKI V FEBRUARJU 8. februar: slovenski kulturni praznik — smrt Franceta Prešerna 15. februar: Leta 1573 so na ta dan v Zagrebu usmrtili Matijo Gubca 19. februar: V Črnomlju je bilo prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 21. februaija: Leta 1848 je v Londonu izšel komunistični manitest kaj spremlja prekinitve delovnega razmerja V TOZD Libna smo v letu 1980 zabeležili kar 39 prekinitev delovnega razm^tja od tega v večji meri prekinitve v zakonitem odpovednem roku, s katerim je določeno, koliko časa mora delavec še ostati na delu , vštevši od dneva, ko-je P' dal pismeno odpoved. Nekaj je sporazumnih prekinitev, ko delavec v soglasju s komisijo za kadre podpiše pismeni sporazum o prekinitvi, nekaj pa je samovoljnih prekinitev dela, s katerimi je imela seveda-oprav-ka disciplinska komisija. Vzroki prekinitve so v neure- STIPENDIRANJE V TOZD TEMENICA nimajo svojih s štipendistov, saj pravijo, da na njihovem področju ni pravegaszanimanja za poklice, ki bi bili v Temenici potrebni. Računajo tudi z usmeijenim izobraževanjem, ki b o morda le odprlo pota. tu di tekstilnim poklicem v trebanjski občini. V TOZD Temenica se sedaj izobražuje ob delu pet delavcev in sicer dva na ekonomski srednji šoli, eden na tehnični šo! elektro smeri ter dva delavca na dvoletni delovodski šol j. Tem je TOZD plačal tudi šolnino. S vedno pa ostaja odprto vprašanje tehnologa, ki bi ga-v Temenici nujno potrebovali. jenem varstvu otrokasali v tež kih dru žin skih razmerah, pre nizki vOD, zaposlitev v drugi OZD zaradi boljših pogojev dela .. V največji meri delavec, ki 'celi sporazumno prekiniti delovno razmerje naslovi izjavo za prekinitev le nekaj dni preje. Ob tem pa je seveda potrebno razmisliti, kakšno ob veznost ima delavec še do TOZD (stanovanj sk i krediti, stanovanje TOZD iti,) V takih primerih je obvezno upoštevati določila Prt •tilnika o delovnih razmeijih (odpovedni rok). In če komisija za kadre ne odobri v takem primeru oz. ne podpiše soglasja z delavcev, pogostokrat prihajajo očitki komisiji za kadre in splošni službi in omenjanje sodišča združenega dela. Pri prekinitvah delovnega razmeija delavci tudi pogostokrat pozabljajo na fluktuacijo TOZD, planske obveznosti za domači in tuji trg in težave, ki se vsled tega pojavljajo v TOZD. Torej bos v bodoče potrebno pretehtati vsako sporazumno prekinitev delovnega razmerja, ko delavec v soglasju s komisijo za kadre, sporazumno določi datum prenehanja. Da bi se izognili številnim težavam, naj bi delavec, ki želi prekiniti delovno-razmeije naslovil komisiji za kadre izjavo o prekinitvi vsaj mesec dni preje, saj bo tako komisija za kadre TOZD, kateri predsednica je tov. Zofka Bev.sv bodoče v sodelovanju s splošno službo TOZD imela resn ično manj ne-p trebnega dela. Pomislite na svojo sredino in držite se navodil, vsi, ki nameravate zapustiti TOZD in imejte v vidu tudi TOZD, ne samo sebe in DO, v kateri se nameravate zaposliti MARIJA ŠTAMFEU premajhno zanimanje za šolanje Izobraževanje je temelj na-p-edka, zato mu posvečamo vse več pozornosti. V TOZD DEL TA so si prizadevali omogočiti vsem tistim delavkam, ki niso mogle — zaradi različnih vzrokov — končati osemletke, da ob delu zaklju čijo osem ra-razredov. Organizacija pouka ni bila lahka, saj je bilo potrebno veliko dogovorov predno so bili usk lajeni termini tako, da delo v izmenah ne bi trpelo. Dogovori s šolo in številna prizadevanja, ki. so potekala vzporedno, so rodila rezultate, toda-za vse, ki so si prizadevali — predvsem pa še tovarišica direktorica j c sledilo razočaranje. O Iziv iz delavne sredine n i bil zadosten. Nekatere delavke so imele sicer opravičljive in razumljive vzroke, toda številnih drugih sni moč razumeti. Tov. Novakovaspravi, da so pred tem bili prepričani, da. šole nimajo dovolj posluha izobraževanje obsdelu oz. za probleme, ki tako šolanje spremljajo, opisan primer pa je pokazal ravnojobratno. Težko bo, ko se b odo posameznice morda čez kakšno leto zavedale kako nujno potrebna je osemletka, pa bodo morale v svoji , režiji' z mnogo prizadevanja k spričevalu naproti. Ta: jat bo spomin na izgubljeno in zamujeno priložnost in neresnost gotovo gre» nak. V TOZD Temenica se ob delu izobražuje pet delavcev labod 3 * 25. februarja 1981 labod 3 * 25. februarja 1981 stran 4 stran 5 razpis za letovanje poleti 1981 Bližajoča se pomlad in poletje, čas dopustov in počitnic nam narekuje, da pričnemo pravočasno pripravljati vse potrebno za letovanje v naših počhni-ških objektih in prikolicah. V naši delovni organizaciji posvečamo vedno več pozornosti družbenemu standardu med tem veliko letovanju delavcev in njihovih družinskih članov. Za to tudi v ta namen združujemo veliko potrebnih finančnih sredstev. Odraz tega paje pridobitev počitniških objektov na Lošinju ter posodobitev doma v Savudriji. D;i bi vse to racionalno služilo svojemu namenu se bomo potrudili z dobro organizacijo in ureditvijo tako, da bodo letovalci zadovljni, uživali obmorski zrak in nabirali moči za nadaljne delo. V letu 1981 bomo imeli za letovanje na voljo 96 ležišč, 36 pomožnih ležišč ter 21 ležišč za otroke v otroških posieljah. Na Melem Lošinju oz. počitniškem naselju v Nerezinah imamo 15 počitniških enot — hišic. Vsaka enota ima 4 ležišča, otroško posteljo in 2 pomožni ležišči Hišice imajo spalnico, otroško sobo, dnevni prostor s kuhinjo in sanitarije. Poleg hišic imamo še 6 garsonjer katere sestavlja spalnica, dnevni prostor s kuhinjo in sanitarijami. Vs-ka garsonjera ima 2 postelje, otroško posteljo in pomožno ležišče Dom v Savudriji je bil v lanskem letu preurejen v tri samostojna stanovanja in sicer, dva stanovanja s po 4 ležišči in 1 stanovanje s 5 ležišči. Poleg tega imamo še 3 prikolice katere bomo po vsej verjetnosti na področju Savudrije ali Umaga. Dve prikolici sta z 4 ležišči 1 prikolica to je manjš i pa ima 3 ležišča. V hnskem letu smo dokupili tudi manjkajoče baldahine in s tem zagotovili ugodnejše letovanje. Vse dekade bodo 10 dnevne kar je lahko izvedljivo vsled prenehanja veljavnosti omejitev voženj v prometu. Menjave dekad bodo tudi letos ob 8.00 uri zjutraj. Kakšne bodo cene ležišč v etošnjem letu v naselju Nerezi-ne še točno ne vemo ker o tem še ni razpravljal izvršni odbor počitniške skupnosti. Predvidoma pa bo cena bivanja 30.00 din po osebi ter turistična taksa (c z 6 do 8 din dnevno). V času od 20. 6. do 31.8. se zaračunava za vsako hišico najmanj po štiri člane čeprav je zasedba manjša Če paje zasedba večja pa se vsak nadaljni član redno zaračuna. Izven sezone oz. izven tega termina pa se zaračunava bivanje po dejanski zasedbi. Čene bivanja v domu v Savudriji in prikolicah bo končno določil Odbor za počitniško dejavnost DO Labod. Predvidevamo pa, da bodo cene izenačene s cenami na Loš. lju razen b ivanja v mali prikolici, ki bo nekoliko nižja. TOZD bodo imeli na voljo vse razpoložljive kapacitete razen ene hišice in ene garsonjere na Lošinju ter enega stanovanja v Savudriji. Omenjene enote so rezervirane za nujne primere DO Labod. Ke: po št -vilu zaposlenih izstopata TOZD Delta ter dekada katero tvorijo TOZD vrhnjih oblačil je rezervirana v Deltini dekadi samo ena hišica na Lošinju, v dekadi Temenice. TIP—TOP n Zah pa ena hišica in ena garsonjera na Lo'inju .. Razpoložljive kapacitete v dekadi TOZD vrhnjih oblačil bodo razdeljene po številu zaposlenih. Ravno tako bomo razdelili ležišč tudi na TOZD Comc.erce in DSSS, ki sestavljata skupno dekado. Na podlagi planiranih dopustov za posamezne TOZD smo pripravili razpored koriščenja naših počitniških kapacitet in sicer: I dekada TOZD TIP-TOP TOZD Temenica TOZD Zala II. dekada TOZD Delta III. dekada TOZD Ločna IV. dekada TOZD Libna V dekada TOZD Commerce D 3 S od 26. 6. do 6 7. 1981 od 6 7. do 16. 7. 1981 od 16. 7. do 26. 7. 1981 od 26. 7. do 5 8. 1981 od 5.8 do 15. 8 1981 Šecta dekada v času od 15.8 do 25. 8. 1981 pa je na voljo vsem delavcem TOZD ki lahko koristijo v tem letne dopuste posebno pa še za režijske delavce. Tud' v času od 15.6 do 26. 6. 1981 priporočamo letovanje tistim režijskim delavcem ki nimajo šolo obveznih otrok. Ravno tako lahko letujemo Priimek in ime Stalno bivališč? TOZD oz. DSSS PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime vseh prijavljenih__________roj, podatki sorodstvo Kraj letovanja — objekt — prikolica ali Olrdobje letovanja Prijavnico oddajte tajništvu TOZD oziroma splošni službi najpozneje do JO. aprila 1981 Zavezujem se. da bom stroške letovanja poravnal po navodilih organizatorja. lastnoročni podpis pred tem terminom pred sezono in po sezoni. Pov.bno pa priporočamo v tem času letovanje našim upokojencem. Ker so bile letos zimske počitnice daljše za en teden se lahko zgodi, da se bo pouk podaljšal do konca meseca junija. Če se bo Zavod za šolstvo za tak ukrep odločil bomo pričeli z našimi dekadami 5 dni pozneje oz. 1. julija namesto 26. junija O morebitnih spremembah bomo obveščali vse interesente za letovanje potom oglasnih desk in potom našega glasila. Prijavnice katere ste prejeli skupaj z glasilom izpolnite vsi ki želite letovati v sklopu naših kapacitet V TOZD oddajte prijavnice poslovnim sekretarjem za TOZD Commerce in DSSS pa sprejema prijavnice Splošna služba — tu/. Muhič. Za letovanje pred sezono in po sezoni (do 25. 6 in od 15. 8. dalje pa sprejema prijavnice za vse TOZD in ostale interesente vodja Splošne službe v Novem mestu zaradi planskih razporeditev). Vse informacije in pojasnila v zvezi z letovanji dobite v Splošni službi DS S. ROK PRIJAV ZA LETOVANJE JE 10 4. 1981 Obveščamo tudi vse intere sente, ki bi želeli letovati v času prvomajskih praznikov, naj se tudi prijavijo v Splošni službi v DSSS v Novem mestu do 10. aprila 1981. Vodja splošne službe JOŽE MUHIČ TEŽAVAM JE TREBA ZNATI PRISLUHNITI V TOZD DELTA je že 550 zaposlenih. Kot je značilno~za celotno Labodovo strukturo zaposlenih , je seveda tudi v DELTI velika večina žensk. Vsaka nosi v sebLsvoje probleme, vezane na življenje, dom, otroke, delo, stanovanje itd. itd. S številnimi vprašanji so se posameznice zatekale doslej k tovarišici direktorici, v kateri so videle ne le direktorico, temveč tudi prijateljico in tako je bilo težavo lažje povedati,.problem je bil objektivneje osvetlen. Toda potrebe so narekovale razpis š.;i-p-ndije za socialno delavko, ki jo v Delti pričakujejo že prihodnje leto. tekmovali smo v smučanju Občinski sindikalni svet Novo mesto je priredil smučarsko tekmovanje v Črmo šnjicah, kjer so sodelovali tudi Labodovi predstavniki. S ponovno oživljenim športnim društvom je oži-vala tudi smučarska sekcija, ki šteje cca 30 članov. Mrd njimi so bili vsi vabljeni na občinsko tekmovanje in zares se jih je prijavilo kar enajst. Kot se pa to rado zgodi, so taki in drugačni nekaj opozoril I;: zapisnika sestanka o problematiki, s katero se srečuje glavna kontrola vrhnjih oblačil. Problematika, s katero se srečuje glavna kontrola vrhnjih oblačil kaže na to, da je naša kvaliteta v zadnjem času upadla. Tudi iz tržišča prihajajo že .ake pripombe. Vp ašanje kvalitete se kaže tako v samih tkaninah, kot tudi v izdelavi. Resje, da včasih niti ne utegnemo blaga reklamirati, saj proizvodnja čaka, vendar ugotovitve glavne kontrolorke kažejo na to, da za kvaliteto še vedno nismo storili dovolj. Med točkami v zapisniku je tudi opozorilo, da mora v skladišče prihajati b lago sortirano po velikostih in številkah ter vzorcih. Dosedanja praksa je pokazala, da se pri kontroli delovnega blaga pojavlja odstopanje dejanskega števila komadov po velikostni številki in vzorcih od prikazanega stanja na skladiščnem obvestilu (izrezani komadi), To otežuje pripravo komisionov in pravilno evidenco po št rvilkah. Kontrola tudi opozarja na dejstvo, da se morajo vsi problemi v zvezi s kvaliteto razčistiti z ustreznimi službami že pri prvem izdelanem komadu, da se težave ne bi ponavljale. Zgodi se, da mere morda ne odgovarjajo, oziroma odstopajo, pa to ugotovimo prepozno, ko je celoten analog izdelan. ,Vsak posameznik in vse službe skupaj moramo usmeriti svoje sile v izboljšanje kvalitete. Na tržišču se pojavlja vse hujša konkurenca in menim da nas lahko reši le kvaliteta,’ pravi tov. Stupaijeva iz glavne kontrole. zadržki onemogočili kar lepemu številu od teh, da niso prišli na start in na koncu se je s štartnimi številkami spu stilo po črmošnjiški smučarski progi le pet Labodovih tekmovalcev. Kij ab temu , da smo pretežno ženski kolektiv pa še vedno nimamo ženske ekipe. Toda prijetno presenečenje nam je pripravila tov. VALERIJA ARKO, ki seje kot naša edina predstavnica podala na pot. Z veliko požrtvovalnosti in vztrajnostije kljub padcu prišla na cilj Pri moških, ki so tekmovali v štirih ekipah, pa smo imeli tudi v vsaki po enega tekmovalca Ta ko so za Labod tekmovali Bojan Jerančič Ludvik Judež, Marjan Vodopivec, Dušan Udovč in Uroš Gorenc. Tako kot ob lanskoletni tek-tiliadi moramo tudi letos zapisati, da ni bilo predhodnih tre ningov in da ni bilo organiziranega dela na področju smučanja. Vendar so naši tekmovalci le dosegali dokaj dobre rezultate, ki so jim v skupnem seštevku prinesli 15. mesto v novomeški občini. Rekreacija se tudi v naši sredini vse bolj razvija in veliko si ob etamo od že omenjenega športnega društva Naloga tega je tudi spodbujati naše delavce za množičnejše udeležbe na raz-ličn ih tekmovanjih. Zr. smučanje, ki mu pravimo slovenski ljudski šport, pa bi morala biti ta skrb še večja. V prihodnje bi moral Labod dobiti svojo žensko ekipo. Še več ne le ekipo, pač pa pri neposrednih proizvajalkah doseči, da se zimski športi prebude, saj je rekreacija v Tov. JUDEŽ, vodja proizvodnje TOZD LOČNA je tudi vodjaš sekcije smučanja pri našem športnem društvu. zimskem času morda še potreb-nqša kot v drugih letnih časih, ko marsikoga med nami čaka delo na polju in podobno. Smučanje bi poleg prijetnega razvedrila koristilo tudi našim delavkam iz povsem zdravstvenih vzrokov, saj delo v prisiljeni drži dan na dan že kar samo kliče po gibanju, po smučanju. Tako upamo, da bo že drugo leto ob naši „utrjeni“ moški ekipi vsaj še ena ženska vrsta, oz. da bo smučanje v naši sredini naletelo na večji odmev. In ko že tako zremo v leto dni naprej, naj opozorimo tudi na opremo, ki jo ta šport zahteva in ki jo te dni lahko na razprodajah ugodno nakupimo. Investicija, ki se nam bo obrestovala. rekreacijsko in preventivno plavanje Ljubitelji plavanja v novomeškem delu Laboda bodo lahko odslej enkrat tedensko plavali v bazenu na Ončcu. V sklopu športnega društva in sekcije za plavanje je organizacija stekla sprva v rekreacijski smeri, kasneje, ko bomo dobili na razpolago bazen v osnovni šol' Grm bo organiziran tudi plavalni tečaj. Vrtopnice za bazen na Otočcu plačajo člani društva le polovično, to je 20 din za vsak obisk. Bazen je sicer na razpolago ves teden, toda prav bi bilo da bi se zainteresirani dogovorili za skupen obisk; za enkrat predvidevajo termin na koncu tedna. .Še več zanimanja za to obliko rekreacije pa je za plavanje pod nadzorstvom fizioterapevtke. Plavanje bi bilo organizirano v Dolenjskih Toplicah, prednost pa bodo imele delavke iz neposredne proizvodnje. Seveda bo potrebno za to obliko plavanja zdravniško potrdilo, kajti za srčne bolnike plavanje v vroči vodi ni priporočljivo. Športno društvo ima v svojem delovnem načrtu vključeno tudi to obliko plavanja in razgibavanja, organizacijo pa bo pre* vzela kadrovsko socialna služba. Pogovori v tej smeri že tečejo in upamo, da bo plavanje in razgibavanje pod vodstvom fizitera-pevke tudi kmalu realizirano. V TOZD LIBN A je letos kar 35 jubilantov. uspehi (Nadaljevanje s 1. str.) izpod planiranih- Reklamo in reprezentanco smo ukrotili na planu. Največ pa so se povečale transportne storitve in stroški vzdrževanja - kar za 16 do 30%. Število zaposlenih, ki je bilo po stanju 31. 12. 1980 1904, po opravljenih urah v letu 1980 pa 1725, kaže, da odsotnost iz dela zaradi bolniške bistveno ne odstopa od plana 12 %. (Ne velja za TOZD Libno 16,10% in TOZD Temenico 15,83%). U s tv a rI1 > smo : K dobremu uspehu v letu 1980 je veliko pripomoglo stalno preseganje nonn in vsestranski napori nabavne službe, priprave dela in prodaje. Poudariti pa moramo, da se nam stroji, kljub češčim primerom pri ostalih konfekcionaijih, niso niti za dan ustavili. Ko naše uspehe merimo po zaposlenemu delavcu moramo upoštevati, da ima TOZD Delta 110 začetnih šivilj, ki znižujejo te učinke v TOZD in na ravni delovne organizacije. Zato so doseženi učinki v letu 1980 še toliko bolj vspodbudni. v 000 din 1 nd ex 1980/79 Celotni pr I hod ek 897.617 132,3 Dohodek 383.572 133.1 Cisti do hod e k 301.200 130,6 Osebni dohodki 221.623 130,3 Ostanek ČIs tega do hod ka 89.577 148,2 Do hod e k, osebni dohodki in akumulacija po delavcu pa znaša : TOZD Dohode k na delavca Neto osebni dohodek mesečno Akumu1acI J a na delavca Ločna 217.938 t 5^6.902 36.723 L I bna '95.259 6.528 29.625 Delta 190.989 6.385 27.279 T IP-TOP 229.393 7.939 33.313 Temenica 21 8.14 48 7.023 33.739 Zala 292.75' 7 .461 99.933 Commerce 398.110 10.106 32.217 D S S S 210. 050 9.326 5.230 Povprečno Labod 222.095 7.26JT 30.910 Izvršilni odbor je izrekel posebno priznanje računovodski, planski in finančni službi za pravočasno in kakovostno pripravo bilančnih prilog, kar nam omogoča, da bomo izkušnje za preteklo leto s pridom uporabili za leto 1981 kot prehod v novo srednjeročno obdobje. Priznanje pa gre tudi ostalim službam in celotnemu kolektivu za resnično pomemben uspeh, ki nam ob dnevu žena in ob razniku delovne organizacije . marca upravičeno krepi ponos, da smo člani Labodove družine, stopnjuje zadovoljstvo in vliva vero, da bomo tudi v naslednjem obdobju presegli zastavljene cilje. Tekstilnih odpadkov še ne zberemo dovolj Slovenska tekstilna industrija ima vsako leto 10.000 ton odpadkov, odkupi pa jih 8000 ton 1JUBI.JANA, 10. februarja -To ocenah komisije za varstvo okolja pri splošnem združenju za tekstilno industrijo Slovenije imajo tekstilne tovarne vsako leto blizu 10.000 ton tekstilnih odpadkov (od raznih nitnih odpadkov do raznih konfekcijskih odrezkov). Od tega jih papirna in tekstilna industrija odkupi in porabi 8000 ton. t‘- Na današnji seji te komisije so menili, da bi lahko pri gospodinjstvih zbrali celo za 8000 ton neuporabnih oblačil in drugih tekstilnih izdelkov, ki bi bile dragocen surovinski vir za industrijo. Toda pri gospodinjstvih so doslej zbrali samo tri odstotke od teh »skritih« zalog. Po poročilu treh organizacij za zbiranje raznih odpadnih surovin - Dinosa, Tekstilke in Surovine, sc od lanskega leta ni nič obrnilo na bolje: najprej so se za zbiranje teh tekstilnih odpadkov dogovorili z Rdečim križem, z občinami in z zvezo prijateljev mladine. vendar je akcija propadla. Pri zbiranju teh odpadkov se je namreč zapletlo pri sortiranju le-teh; pa tudi zgolj s takimi občasnimi akcijami je težko zbrati da bodo do spomladi ustanovili skupno komisijo »Dinosa«, »Tekstilke« in »Surovine«, ki bi skrbela za neprestano zbiranje tekstilnih odpadkov in organizirala tudi zbiralno mrežo po vsej Sloveniji. Skupaj naj bi tudi kupili stroje za predelavo teh odpadkov, kajti doslej so delovne organizacije često raje izvažale te odpadke tudi zato, ker se jinTje zdela predelava pred-aga, ali pa so tako prišli do deviz. veliko količino odpadkov Zato so se na seji doc iz de:A Naš primer iz TOZD LOČNA pa kaže, da se ni zapletlo le pri sortiranju surovin, ampak je bilo nadvse težko navezati stike s katerokoli organizacijo, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo tekstilnih surovin Po številnih iskanjih od Ljubljane do Zagreba, tovariš Tekstor, direktor TOZD LOČNA ni naletel na zanimanje ali razumevanje, toda odnehal še vedno ni. Na Borzi odpadkov pri Gospodarski zbornici je dobil še nekaj naslovov, kjer pa tudi ni bilo pravega odziva. Ko* edini odgovor je dobil informacijo, da se vse organizacije s katerimi je kontaktiral, zanimajo predvsem za težje, volnene odpadke, za odpadke lažjih tkanin pa ni zanimanja. Končno je uspelo privabiti na delovni obisk predstavnika DINOSA TOZD Regeneracija, ki si je ogledal ,,našo ponudbo11, obljubil, da bo sprejel sodelovanje, toda tudi ostalo je samo pri tem Ni razumljivo, da tisti, ki bi morali pokazati zanimanje za tekstilne odpadke, tako vztrajno odklanjajo naše ponudbe in to v času, ko vsak surovinski vir kar kliče po predelavi. Težke plašče, ki nastajajo v Zali bodo kaj kmalu zamenjala lažja oblačila, saj zima le počasi mineva.