TRST, petek 24. avgusta 1956 Leto XII. . Št. 188 (3426) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-«8* IN 84-63« —‘“poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV.,FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polleina 2500. celoletna 4900 lir.FLRJ: ^vod je! višine v širin i GOHICA: Ul. s. Pellico l-II.. Tel.,33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, urzavna c ZOZ-Trst — 1 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm :širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 - tzdaia založništvo irzasi eg ^ ZAHI„][|f:i:i! UIIVIIIINSHIi HONFKRHIVnii S ROMPttllMlSUM R PREDLflfiAMI SRF.F.P0V RF.IPTU IOGORČENJE V GRCl.ll ZARADI* IIAROINGOVKGA UKAZA 0 PREDAJI EOKA Egiptu bodo poslali vse zapisnike o sklepihDIGEN^JE, postavil ultimatiim kar fe hkrati edini sporazum konferenceza prekllc ukaza in Dtin0Vltev pn»a)aoJ Izven konference je kilo sklenjeno, tln lin odkor petih poslal Naserju Dollesov načrt, o katerem le Sepilov dejal, da predlagatelji že vnaprej i/edn za odklonilno stališče Egipta, kar ko pretveza za nadaljnre obtožbe - l)rti“ačnc»a izida ni bilo mu »n im; pričakovati, ker na konterenci ni bilo zaslopanib 211 zainteresiranib držav, ki so podpisale carigrajsko konvencijo iz leta 1IIIUI ZDA prekinile pošiljanje Egiptu dobav in strokovnjakov 23 ~ °b v4era5‘š- “• zlasti "' Seii se je zde-da/n/T11 po Srožnji Dullesu, Ur — Jf°fe čakati več kot 24 Promisi da ne bo prišlo’ do" kom-u niti o načinu predla- toviki Sj!i'e§OV konference egip-ki Se , dl- Toda konferenca. Vendarlt h zakliu4ila- ^ h'1 snroi ?°Segla sklep. ki je Sasi- soglasno in ki se ienvaoUpniki 22 dr^av udeie-ročau ereni:e o Suezu, na- r«= *Ka Britanija in ZDA °bfcnega namena, ia s suve?oSa^a*e z Egiptom kot da je I državo. Dejal je, ve, (ja fPdo.v obtožil te držaje očit^Ce^° s Predlaganjem Spjev u,,° nesprejemljivih po-* P'°VsWnV ar'tl pretvezo za e-?’ata, j “dbiianje tega ulti-?l|e zjraa; na.tu Egipt obto- sa n-, 1 Pepppustljivosti. Ko '*ljen vprafali, ali je zado-5. konfi vPr, *>lh!Je• seveda ni hotel o ! erenco, Iljišev na skle- niti o'„S“vil .P* je, da e jkov p P0?« jan ju vseh zapis-d|ni ^Phlerence v Kairu »- klmerene?Zam' ki ie U1 na 3*, da 7u3LeŽen' Iziavl1 ie Serju ne bo poslal i n* katerP0lnd-’iske,’’a predloga Ko ,n ga Je pristala. ?-1ff o Dn*a, vPrašali za mrie-b0 posebnem odboru, ?>edl, Uročil ki i. k i« Ti-?.fiiptu ameriški ' bil ta J*ji.sev' poudaril, da f?Pferen,.„ p -sprejet izven os^Pvem m„Na. vprašanje o odst mn.enju glede onih „lskeSa ni°Jolae 18 držav ame-v°V°ril- °aA je Iljišev od-MS?n° deic*enim’ da je še bolj »n Pisnic „ ° da 20 držav ki -n rigrajslce konven-^sirane nePosredno zahjte-;,odelova’u na. konferenei niso . Fadni na Pripombo, da ?ade Predstavnik v ,Pz“ t»*. : a )e polo/a j °l*kor 1 ven, ■ •- morem angleške _ olož je dejal; «V h Plovba i Presodit, jaz Se; ne r * Prekop naia-hi-lnformaei?0lagam z drugi- Pšev B^,ac lami.,, Končno le skr" sovorii ’ — Sepilav kovni k “r.a na posebni ti- konferenci. Pr, U Eoreign Officea ri.injen renči izjavil, da tn ’ ki n l,at sporazum II) ir*aže brpjedstavljajo 95 odst. ptekon ^a- ki pluje s sporazumele o nujnosti ustanovitve mednarodne oblasti za upiavo prekopa. Glede pilotov na prekopu je dejal, da se položaj trenutno proučuje n da je težaven ter da je nevarnost, da se bo še bolj p osla o-šal čeprav Egipt «to zanika.« Izjavil je dalje, da ne ve, ali se bo konferenca ponovno sestala in kakšna bi bila v tem primeru, njena sestava, da bi ji odbor petih poročal. l\itek seje Po uvodnih besedah predsednika Llovda je novozelandski delegat MacDonald izjavil, da ga je 17 delegacij, ki so odobrile Dullesov popravljeni predlog — razen Španije — pooblastilo sporočiti, da je ta ekupina delegacij zaprosila predstavnike Avstralije, Etiopije, Belgije, Švedske in ZDA, naj kot poseben odbor pod predsedstvom avstralskega predsednika vlade Menziesa predlo-' žijo egiptovski vladi ameriški predlog. Tet izjavi se je takoj uprl Sepilov, ki je govoril eno uro. Dejal je, da ZDA. Velika Britanija in Francija nieo pokazale nobenega namena, da bi se pogajale z Egiptom kot s suvereno državo, temveč predlagajo nesprejemljive načrte in sedaj se želi ta skupina držav očitno poslužiti egiptovskega negativnega stališča do tega ultimatuma, da bi ga nato obtožili, da se noče pogajati in sodelovati. Dejal je, da nasprotuje nredlaganju samo enega stališča, ker je to kaj malo demokratično^ Nato je čital načrt dokončnega sporočila. s katerim naj bi se E-gipiu predložili vsi načrti, na podlagi katerih naj bi se z Egiptom razpravljalo. Besedilo predloga, ki ga je prečital Sepilov, se glasi; «U-deleženci konference se strinjajo. da je ureditev sueškega vprašanja mogoče doseči le s pogajanji na podlagi načel listine O/N. Člani konference priznavajo, da je mogoče najti rešitev sporov med udeleženci samo ob upoštevanju suverenih pravic Egipta, svobodne plovbe skozi prekop in v interesu podpisnikov konvencije iz leta 11)88 ter drugih koristnikov prekopa v duhu sedanjega časa. Konferenca je preliminarno proučila predložene načrte Indije. ZDA in Španije ter razpravljala tudi o drugih vprašanjih, ki so jih sprožili ostali udeleženci. Sklenili so, da se predložijo egiptovski vladi vsi predlogi, priporočila in zapifniki konference, ker predstavljajo podlago diskusije za izdelavo sprejemljivega sporazuma za vse zainteresirane, sporazuma, ki ga je treba doseči s pogajanji. Konferenca pooblašča Indijo, Anglijo. Francijo, ZDA in SZ. naj egiptovski vladi predložijo dokumente konference kot podlago za razpravljanje, iz katerega bi prišlo nato do nadaljnjih korakov.« Pineau je nato izjavil, da se s Sepilovom ne strinja, ker ni bilo glasovanja in zaradi tega ni bilo tudi sklepov, ki nai bi bili vključeni v takšno sporočilo. Pri tem je italijanski zunanji minister Martino pripomnil, da bi v primeru glasovanja morala biti volja večine obvezna tudi za manišino. Nizozemski, pakistanski, norveški, nemški in portugalski delegati so izjavili, da se strinjajo s Pineaujem. Krišna Menon pa je izjavil, da nima nič proti novozelandski izjavi, če ne gre za predlog, ki zadeva konferenco, temveč le za »izjavo o namenih«. Osebno pa je mnenja, da bi morali sporočiti egiptovski vladi poleg Dullesovega tudi indijski načrt. Ko je Pineau ponovno pri- ‘el do besede, je dejal, da bi bilo najbolje zaključiti konferenco s pozivom predsedniku Selwynu Idoydu, naj enostavno pošlje ves material o delu konference skupaj z vsemi zapisniki egiptovski vladi v vednost. Selwyn Lloyc je dejal, da se strinja o jalovosti nadaljevanja razprave in izjavil, da bo zapisnike poslal v Kairo. Pc prekinitvi, ki je običajna, je Sepilov sprejel Pineau-jev predlog s popravkom, ki ga omenjamo zgoraj. Lloyd se je zahvalil delegatom in pridružila sta se mu indijski in pakistanski delegat. S tem je btia konferenca zaključena. Cdbor petih se bo sestal jutri. Po odhodu delegatov so Men-z es. Dulles. Llovd in Pineau odšli v Dovvning Street ter se eno ure pogovarjali. Angleži hočejo sedaj nadaljevati svojo akcijo s posm senim tempom. Hkrati pa se je izvedelo da Dulles v odboru petih ne bo predstavljal svoje države. Pritisk ZDA Istočasno pa se nadaljuje «mala vojna zaradi. pilotov«, ki jo je začel včeraj predstavnik Eoreign Officea, ko je izjavil, da se njegova vlada ne vmešava v od poklic pilotoz, da bi otežkočila položaj plovbe. Ni dvoma, da se bo ta «mala vojna« nadaljevala in zaostrila. Medtem pa se .ugiba, kaj bo storil Naser. Nekateri izključujejo, da bo n J ego V a reakcija ostra in da bo pustil vrata za pogajanju odprta, kar je tudi v' skladu z njegovim predlogom o razširjeni konferenci z udeležbo Egipta. Splošna ocena izida konference pa js. da se spričo objektivnih pogojev niso mogli pričakovati drugačni rezultati. V kolikor je v teh rezultatih nekaj pozitivnega je predvsem dejstvo, da so se delegati izognili takšnemu nesporazumu, ki bi o-nemogočil morebitna nadaljnja pogajanja, kar bi imelo zlasti globoke posledice v vsej mednarodni politiki. Zato se upravičeno poudarja, da se bodo morali odgovorni državniki še nadalje izogibati poslabšanju položaja, zlasti pa v odnosu do Egipta. To jim ne bo težko, če se bodo dosledno držali izjav da želijo mir in pomiritev. Iz Ne\v Yorka poročajo, da je tajnik O/N Dag Hammai-skjoeid danes izjavil, da bi v primeru, če bi sueško vprašanje predložili OZN, bilo najprimernejše mesto za razpravo redno zasedanje generalne skupščine OZN namesto izrednega zasedanja Varnostnega sveta. Toda i/ VVashingtona poročajo istočasno, da je uprava za mednarodno sodelovadje (1CA) odredila prekinitev pošiljanja Egiptu velike večine dobav. Dejansko gre za stihi embargo« proti pošiljanju materiala v vrednosti 20 milijonov dolarjev, predvsem lokomotiv, vagonov in drugega težkega transportnega materiala. ICA je tudi objavila, da v sedanjem trenutku ni primerno pošiljati Egiptu niti ameriških strokovnjakov. Ni dvoma, da gre za posredni pritisk na Egipt, ki je podoben blokiranju egiptovskega imet-1 katastrofe. Položaj pa je še ja v Franciji in Angliji, kakor vedno nevaren zaradi podpo-tudi s pritiskom na evropske re, ki jo je večina dala Dulle-pilote, naj odrečejo nadaljnjo ■ scvemu predlogu. Na konfe- službo egiptovski družbi, da bi na ta način sabotirali plovbo skozi prekop. Vse to seveda ni v skladu 7. zgoraj omenjenimi željami mnogih predstavnikov zahodnih držav, ki so odobrile Dullesov načrt in ki sedaj kljub lepim besedam ne protestirajo proti takšnim načinom izsiljevanja egiptovskega pristanka na njihov predlog. Beograjski tisk o izidu konference BEOGRAD 23 — Londonska konferenca o sueškem vprašanju se je končala in nam je pokazala, da se različna stališča lahko približajo. Večina je pristala sicer na predlog o internacionalizaciji in se istočasno izognila vojaškim grožnjam. ki bi pomenile začetek rer.ci je bilo doseženo soglasje. da se egiptovski vladi u-radno pošlje samo zapisnik o celotnem delu konference in ie bilo s tem izraženo spoštovanje s tistimi mišljenji, ki so ostala v manjšini in ki so za Egipt bolj sprejemljiva. Na ta način se — poudarja »Politika« - lahko prepreči zaostritev odnosov med Kairom in Zahodom. «B,orba» meni, da konferenca ni ublažila razmer, ki so nastale po nacionalizaciji Sueškega prekopa. Edino pozitivno dejstvo konference, ki je po mnenju »Borbe« ostala brez rezultata, je to da ni poslabšala že tako in tako težavnega položaja. «Sicer pa,» zaključuje «Borba», ((predstavlja konferenca neuspeli in nekon-stiuktivni pojav, kar se je lahko predpostavljalo že v tienutku, ko je bila konferen. ca sklicana.« Etnarhija je šr enkrat potrdila kot edini pogoj za kakršen koli nadaljnji politični razvoj na Cipru osvoboditev nadškofa Makariosa NIKOZIJA. 23. — Hardingov razglas o načinu predaje pripadnikov odporniške ciprske organizacije EOKA. ki so ga danes razširili po o*oku z letaki. je naletel na odziv, kakršnega je edino bilo mogoče pričakovati. Grški zunanji minister je že včeraj izjavil, da je britanska vlada s svojim odgovorom na ponudbo EOKA za premirje žal še enkrat dokazala, da ne more doumeti pravega pomena ciprskega vprašanja in da se ne zaveda neukrotljive sile. ki giblje ciprsko ljudstvo. «Grska vlada, je rekel Ave-rov, ki je dala vso svojo politično in diplomatsko podjro-ro ciprskemu ljudstvu, se čuti po britanskem razglasu o-pravičena. če je ze takoj v začetku izbrala pot OZN za rešitev ciprskega vprašanja.« Tudi opozicijski krogi v Grčiji so takoj izrazili svojo o-gorčenost nad Ilardingovo ponudbo za predajo,- Liberalni voditelj Papamireou označuje Hardingove predloge kot pro-vokatorske in predvideva, da bo EOKA nadaljevala; borbo^ Progresistični voditelj Papa* politis pa je izjavil: «Bo že EOKA sama odgovorila na provokatorske besede, ki , jih ie diktirala lnnkon-ka imperialistična vlada.« EOKA je res odgovorila. Danes nroti večeru so bili po cestah Nikozije In Limasota v^I1TOakqvanju v san Franciscu EIsENHO WER IN NIXON ^PjAlikanska kandidata pikra E'senhoweria 23- - Na ChsrleUblikanikeani.u kon*rt*- NkHalieck a“ke )e Stevensonova pripomba: ^Republikanci imajo ,san - ra^8 za kan(li,la,a kot i*2 za Predsednika* Kiselv. Sedanje«a *’ pred-Dubp^tvecj ga Predsednika Ptihrl*;an'iked ^ kandidata re- «gsa: te, edlagaj dpredsednika pa ^'atT Ptav tistfUVerner Her' ji f° za *' na iiKar kan' Sedan 2avzemal o. pre do» no-tli V Brez P°7,em P°" tv*, m >do4P‘4t,url nam- asti Podk«* Hen,l°* Podčrtaval, da se ZDA ne smejo več povrniti k izolacionizmu. «I)laz-no bi bilo misliti, je dejal da lahko obstaja otok miru in blagostanja sredi oceana bede in nezadovoljstva«. Za tem je poudaril kot pogoje za mir najprej potrebo da se ohrani moralna, gospodarska in vojaška sila ZDA. Drugi pogoj je skupna varnost. Kot tretji pogoj pa je Eisenhower navedel potrebo da se vzpostavi most čez globoki prepad, «ki nas loči od narodov pod komunistično koutrolo«. Republikanski kongres je tudi z vzklikom ponovno izvolil za predsednika stranke Leonarda Halla. Stevenson je čestital Eisen-ho\verju k izvolitvi ter izrazil svoje veselje, da «ga ima zopet za svojega nasprotnika«. Vendar je Stevenson iz. rekel tudi nekaj jedkih kritik na račun republikanske stranke. K dejstvu, da je bil Eisenhower izvoljen soglasno je Stevenson pripomnil, c'a predsednik pri številnih priložnostih ni mogel niti dose či, da bi večina republikanskih predstavnikov glasovala za njegove predloge. «.lnsno je, je dostavil Stevenson, da ga imajo republikanci raje za kandidata kot pa za predsednika.« ODMEV LOXlMK\SKIH SKLEPOV V KAIIIIT Naser bo odklonil Dnllesov načrt Kprejel pa l>o vsako delegacijo ■ Sestanek vojaftkili poveljnikov in poziv rezervnim oficirjem • Življen jska važnost vprašanja novili pilotov - Glasovi o proglasitvi nevtralnost! Egipta po zgledu Švice Letalo ZDA sestreljeno v kitajskih vodah VVASHINGTON, 23. — Ministrstvo mornarice ZDA je objavilo, da je bilo neko iz-vidniško letalo včeraj popoldne sestreljeno po nekem letalu »neznane narodnosti« 180 milj severno od Formoze ter 32 mil) od kitajskega obrežja, ko se je nahajalo nad nevtralnimi vodami. Na letalu je bilo 16 oseb: 5 častniki in 12 vojakov. Na mesto, kjer je bilo letalo sestreljeno, sta odplula dva minolovca ter ena letalonosilka. Oblasti nacionalistične Kitajske izključujejo, da bi bilo letalo sestreljeno po kakem njihovem letalu. Predstavnik Bele hiše je sporočil, da so v San f ranci-scu Eisenhovverja takoj obvestili o dogodku. Razne osebnosti na kongresu republikanske stranke pa so že dale negativne na1 račun I.R Kitajske. „ • i iraiat dve uri in pol. Povelj- Sangaja. Sporočilo ne navaja I ^aJU?,ojskee Kamal Husein je da so razpravljali o Radio Peking je sporočil, da je protiletalska obramba I.R Kitajske poškodovala neko »le-, talo Cangkajska« na jugu °d 'e "lkp 1 '•ingaja. Sporočilo ne navaja 1 a'e mkakšnih podrobnosti. Pričenja prevladovati mnenje, da bi moglo biti to «Cangkajško-vo letalo« pogrešano ameriško letalo. (Nacionalistična Kitajska namreč tudi uporablja ameriška letala.) Ameriško državno tajništvo je sklenilo obrniti se na Veliko Britanijo za njene dobre usluge pri posredovanju v Pekingu za informacije o izgubljenem ameriškem letalu. KAIRO. 23, — Piedsednik Naser se je danes sestal s sovjetskim veleposlanikom Ki-seljevim na sedežu revolucionarnega sveta in se z njim razgovarjal dve uri. Popoldne je sprejel indijskega veleposlanika Navaba Ali Jaar Junga, ki je po sestanku izjavil, da sta s predsednikom razpravljala o londonski konferenci ter se posebej poudaril, da se stališče Indije ni spremenilo. Naser je imel poleg tega še razgovor z namestnikom generalnega tajnika OZN Andrejem Cordierem. ki se mudi na obisku Srednjega vzhoda. Naser je nadalje-sprejel se vojnega ministra generala Aboela Hakima Amerja in poveljnika. NOV majorja Kamala Huseina. Na vprašanje, kako bo sprejel Naser uradno sporočilo iz Londona z vsemi zapisniki o konferenci in kako bo sprejel odbor petih z ameriškim predlogom, se v. krogih, ki trdijo, da so cobro obveščeni, odgovarja; predsednik Naser bo sprejel katerokoli delegacijo, ki jo bo poslala Ion-donska konferenca, hkrati pa bo odločno odklonil Dulleiov načrt. Egipt noče razpravljati o tem načrtu in o katerem koli drugem načrtu, ki bi hotel postaviti prekop pod mednarodno kontrolo. Glavni ravnatelj za informacije pa je nocoj izjavil, ča ne bodo objavljali nobenega uradnega komentarja o londonski konferenci, dokler Naser ne bo prejel poročila svojega posebnega opazovalca Alj Sa-brija. Ko so ravnatelja vprašali za mnenje o sklepu pošiljanja odbora petih, je odgovoril. da o tem še ni uradno obveščen. O Sabriju pa poročajo iz-Londona, da bo odpotoval jutri ali pa v soboto v Kairo na poročanje. Brav tako poročajo, da je pakistanski zunanji minister po konferenci izjavil, da bo po njegovem mnenju Egipt pripravljen na direktna pogajanja ter da je do tega zaključka prišel na podlagi razgovorov z Egipčani v Londonu. Po mnenju pakistanskega ministra je dosegla kunfe-renca velik uspeh z vidika mirnejšega ozračja, ki ga jc ustvarila in tudi glede treznejšega ocenjevanja vprašanja. Po njegovem mnenju je konferenca prepričala vse, da je mirna rešitev edina možna ter da je treba odstranih vsako silo. Tudi po mnenju indijskih krogov je bila konferenca korist na,* ker je zmanjšala napetost. Perzijci in Turki pa so izrazili upanje, da bo egiptovsko vlada pristala na pogajanja ki bi imela za podlago Dullesov popravljeni načrt. Poveljstvo egiptovske narodno osvobodilne vojske je sklicalo vse pokrajinske po-sestanek, ki je lj 1. septembra in pozneje oditi domov, ker so odslužili svoj rok. zaradi sueške krize. Uradno so sporočili, da ne morejo predvideti koliko časa bo ta odgoditev trajala. Ukrep bo prizadel okrog 500 mornarjev mesečno. Zelo veliko važnost polaga egiptovska vlada na vprašanje pilotov in ostalih strokovnjakov, brez katerih se plovba po prekopu ne bi mogla nadaljevati. V tej bitki za pilote Naser še ni zmagai kot je zmagal dejansko z nacionalizacijo in na diplomatskem področju, ko mu je — vsaj doslej —< uspelo odstraniti neposredno vojno nevarnost. Egipt potrebuje 300 pilotov, ki jih sedaj iščejo v vseh državah. Zdi se. da se bo prijavilo največ Nemcev, ker iz Bonna poročajo, da jim ponujajo 8.000 mark mesečno; kar znaša okrog 1.200.000 italijanskih lir. Egiptovska družba za prekop pa je sporočila, da je bilo doslej sprejetih v službo 31 novih pilotov od katerih je 27 ze nastopilo službo. Med temi je 26 Egipčanov, j 1 Grk. narodnost ostalih 4 ni znana. Razen tega je družba sprejela 10 prošenj tujih pomorskih oficirjev, od katerih sta dva Angleža. 2 Grka ostali pa so Nemci, Amerikanci in Norvežani. Francoski konzulat pa se je ponovno vmešal s pritiskom na svoje državljane, ki jim je sporočil, da jim »svetuje. naj čimprej zapustijo E-gipt«, pri čemer bodo uživali olajšave v primeru težav. Zelo odločno Je egiptovska vlada odgovorila na angleške obtožbe, da hoče izvajati nova družba za prekop diskriminacijo proti angleškim in francoskim ladiam- «če bi hoteli vršiti diskriminacijo, je izjavil predstavnik egiptovskega veleposlaništva v Londonu, bi lahko izkoristili dejstvo, da francoski in angleški koristniki ne vplačujejo prevoznine. Mi upoštevamo okolnosti in pripisujemo to agentom. Karkoli se bo zgodilo, nikdar ne bomo vršili nobene diskriminacije in nikdar nisem izjavil, da bomo dajali prednost nefranco-skim in near.gleškim ladjam. Dejal sem samo, da odgovornost za nerednosti, ki bi mogle nastati zaradi odhoda fran- coskih in angleških pilotov, ne bo padla na egiptovsko družbo« Časopis «Daily Sketch« je v Londonu objavii načrt, ki mu ga je obrazložil Salem za dosego egiptovske nevtralnosti po zgledu Švice: 1. Egipt bi postal druga Švica in njegova nevtralnost bi zajamčile druge države; 2. prekop bi bil sestavni del te države in upravljal bi ga Egipt, toda tako, da bi bil prekop nevtraliziran; 3. kot v Švici, bi tudi Egipt o-hi&nil oborožene sile in 4. vse ostale podrobnosti bi bile urejene na veliki konferenci Združenih držav, ki naj bi bila v Švici. Kairski radio je nocoj sporočil. da bo predsednik vlade Libanona z ostalimi arabskimi državami pripravil iz- ni odbor ž.e ves čai ske konference. l.imloiv raztrošeni letaki s podpisom Digenisa s tem besedilom: »Ce do 27. avgusta opolnoči ukaz /a predajo ne bo preklican in če se ne bodo obnovila pogajanja na osnovi, ki jo je predlagal nadškof Makarios, bom jaz zopet prevzel svobodo akcije. Digeuis.« Svet etnarhije pa je zaključil dvodnevno zasedanje ter odobril poročilo, v katerem se ponovno zatrjuje, da je »osvoboditev elnarlia Makario-a osnovna in edina zahteva za kakršen koli nadaljnji politični razvoj na Cipru«. Britanske ciprske oblasti so danes še enkrat pokazale, da pri njih ni sledu kake želje za pomirjen je. Vrhovno sodišče je namreč potrdilo smrtno obsodbo Nikosa Ksenofonta. ki je bil obsojen na smrt 3. avgusta, pa je vložil priziv proti obsodbi Četrti poskus za sestavo vlade na Holandskem HAAG, 23 — Kraljica Julijana je poverila de Gaav Fort-manu, ki pripada protestantski protirevolucionarni stranki a doslej ni imel političnih funkcij, nalogo, da preuči možnost za sestavo nove holandske vlade To je že ^strti poskus pri volitvah, ki so bile pied dvema mesecema. Holandska vlada je Veliki Britaniji dovolila uporabo Rotterdama kot pristanišča za vkrcavanje angleških čet v t /. U \ Ulil J jz* ijai m « n • — . ■ iiivu • u redno zasedanje Arabske li- Nemčiji, če bi se izkazalo po-ge v Bejrutu, ker je sklica- trebno premestiti jih na Srednje sestanka zahteval polit ič- nji vzhod Italijani helija ilegalno v Francijo * FORBAClt (Francija). 23 — Tukajšnjo policija je sporoči-)a. da so v zadnjih treh dneh v pokrajini Forbacha aretirali 25 Italijanov, ker so ilegalno prišli v Francijo, in sicer čez gorske prelaze da hi od-li i-skat delo v Posarje. Proti njim se vodi preiskava. ‘Nadaljnja dva Italijana, ki sta prispela v Francijo legalno pa sta bila aretirana in pozneie izpuščena; obtožena sta. bila. da sta pomagala pri ilegalnem prehodu i/. Italije v Francijo, in sicer čez gorske prelaze v področju Modane. (Kot smo pred kratkim poročali. je dopisniku milanske «Unita» policijski obmejni komisar v Ventimigli izjavil, da niegovi organi aretirajo povprečno 200 ubežnikov, ki jih najdejo na ilegalnem begu čez francosko mejo. Zaradi tega se predpostavlja, da je število tistih. ki jim beg uspe. vsaj dvakrat večje od aretiranih. SoueJ po vesti iz Fojbacha pa na drugi strani meie v Franciji tamkajšnjo policija aretira povprečno 8 ubežnikov dnevno. O številu tistih, ki se izognejo tudi francoski polici-ii. pa ne razpolagamo s podatki.) vrlo nad 800 jugoslovanskih podjetij, tako da bo letošnji velesejem največji dosedanji velesejem v Jugoslaviji. Z >*-nredn o novega stavbišča bodo razstavljavci imeli na raz-nolago 62.600 kv. metrov v paviljonih in 22.000 kv. metrov na prostem. Francoski general žrtev letalske nesreče v Alžiru AI.ZIR. 23. — Dve francoski letali sta v zraku trčili. Pri tem se je ubilo 6 oseb, med katerimi je tudi armijski general, glavni inšpektor topništva in kopnih protiletalskih sil Fernand Besancon. General Besancon je tretji francoski visoki častnik, ki je umrl pri letalski nesreči v Severni Afriki od 1947. RfO DE JANEIRO, 23. —Bra zitska poslanska zbornica je imenovala včeraj komisijo 7 članov, ki naj preišče utemeljenost obtožb na račun podpredsednika republike Goular-ta. Obtožujejo ga namreč, da ie kot elan kongresa zaslužil velike vsote, ko se je pogaja* za dobavo lesa s Peronovo argentinsko vlado- „Stockholm" že v popravilu NEW YORK, 23 — V ladjedelnicah «Betlehem Steels« v Brooklvnu so začeli obnavljali švedsko čezoceansko ladjo »Stockholm«. Dela bodo verjetno končana do polovice novembra ter bodo stala 995 tisoč dolarjev. RIM. 23 — Indijski ministrski podpredsednik za proizvodnjo Satish Chandra je danes zvečer odpotoval z letalom z letališča Ciampino proti Kairu. Letos 27 drlav na zagrebškem velesejmu ZAGREB, 23 — Za udeležbo na zagrebškem velesejmu, ki se bo začel 8. septembra, se je doslej prijavilo 1400 razstavljavcev iz 27 držav. Poleg tega bo na velesejmu sodelo- BRESCIA, 23 — V Cividate CNmuno v Val Camonica je prišlo davi do hude nesreče na delu. pri kateri so štirje delaVei izginili življenje, eden pa je hudo ranjen. Delavci so bili zaposleni v električni centrali družbe Edison. Mogoče so se pri delu preveč približal i žicam visoke napetosti. NIHČE NI OSTAL ŽIV V RUDNIKU V MARCINELLU Vedno odločnejše zahteve socialistov za podržavljen je belgijskih premogovnikov Danes bo belgijska vlada razpravljala o ustanovitvi komisij za preiskavo o odgovornosti za nesrečo in za sestavo načrta za povečanje varnosti v belgijskih rudnikih izjavil, organizaciji ra. Kairski j« ljudskega odpo-radio pa^ je objavil ukaz glavnega štaba o-svobodilne vojske vsem rezervnim oficirjem na ministrstvih in drugih uradih, naj se v soboto zjutraj predstavijo v glavnem štabu narodne garde. Istočasno Pa poročajo iz Londona, da bodo pridržani v*i mom ar ji,-kateri bi mora- Aretiran ugrabitelj Pelra ililuinhergerja VVASHINGTON, 23. — Ravnatelj zveznega preiskovalnega urada E( gar Hoover je sporočil, da je bil v zvezi z. ugrabitvijo otroka zakoncev VVeinberger aretiran neki moški, lei je obtožen, da je napisal pismo, v katerem je bila zahteva za 2000 dolarjev za vrnitev otroka. Ta moški je baje tudi izjavil, da so o-troka pustili na neki cesti 5. julija, to je dan po ugrabitvi. Na področju Long Islanda. ki ga je aretirani označil kot kraj, kjer je bil mali Peter VVeinberger odložen, fo sedaj obširne preiskave Hoover ni povedal. Če njegov urad meni. ek bi bil otrok še lahko živ. BRUSELJ 23. — «Imam žalostno dolžnost, da uradno sporočim, da je marcinellska tragedija dospela k svojemu koncu in da smo izgubili vsako upanje, da bi še našli žive rudarje v rudniku«. Tako je dejal belgijski gospodarski minister Rey v svojem govoru po radiu. Povedal je, da so reševalne skupine končno prišle v globino 1035 m ter našle 90 trupel rudarjev. Zaradi tesnih prehodov v rovih bo mogoče prinesti ta trupla na pevršje v dveh a-li treh cineh. Minister Rey je tudi napovedal, da se bo jutri sestala vlada, ki bo sprejela ukrepe za pomoč dru/.inam žrtev in ukrepe za preiskavo o odgovornosti. »Danes bi se rad samo omejil na pozdrav z bolestno ginjenostjo marci-nellskim rudarjem, Belgijcem, Jtalijar.om in pripadnikom drugih narodnosti, ki so padli pri izpolnjevanju svoje dolžnosti«. Končno je minister Hey izrazil pohvalo leševalnim skupinam, ki so pokazale »pogum, pred katerim Se je treba pokloniti s jriznanjem in spoštovanjem«. Zaključil je: »Jutri čakajo nove dolžne.sti nas vse, javne oblasti, rudarske ustanove, vodje podjetij, inženirje, da se bodo iz te tragedije porodili novi pogoji za usodo delavcev v rudnikih, za njihovo varnost in za premogovno industrijo«. Opolnoči se je vrnila na površje skupina petih oseb. ki je sporočila, da je v globin 1635 ra našla še 42 trupel. V tej skupini je bil tudi Hen-d'cks, ki je bil postavi ie n za nekakega predstavnika družin žrtev. Kot je znano, je on sam rudarski vodja v nekem drugem rudniku, v Marcinellu pa ie delal njegov 20-letni sin Danes se je nudila Hendriek-su žalostna priložnost, da je med omenjenimi 42 trupli končno našel tudi svojega sina Sedaj, ko je dokončno odpadlo vsakršno upanje, da bi bil še kje v nidniku kak živ človek, je končna bilanca nesreče; 263 mrtvih, od teh 133 Italijanov. V socialističnem glasilu »Le Peuple« piše Albert Housiaux med drugim: »Vsi rudarji v državi, mnenje delavcev v državi in po svetu, vsi naši državljani zahtevajo popolno, izčrpno in javno preiskavo, zahtevajo vso resnico. Naša dolžnost je začrtana, nadaljuje Hcusiaux. Bogastvo našega o-zemlja je skupna dobrina. Radikalna reorganizacija rudarske industrije mora napraviti kenec nadmoči koristi nekaterih nad tem. kar je last skupnosti. Kakor v Franciji, na Holandskem in v Veliki Britaniji se morajo rudniki po-državiti.» Housiaux zaključuje: «Marci ne liski mučeniki morajo voditi naše bodoče delova-nie» Iz vladnih virov se ]e zvedelo, da bo vlada jutri laz-pravljala o odloku za ustanovitev posebnih komisij za preiskavo o nesreči v Marcinellu in za sestavo načrta za okrepitev varnosti v belgijskih premogovnikih. Načrt odloka predvideva, da bi bili v komisiji tudi predstavniki italijanskih rudarjev v Helgi ji. Te predstavnike bo imenovala ali italijanska vlada ali pa italijansko velepo- slaništvo v Belgiji. BelgjskH vlada je tudi povabila Mednarodni urad za delo, da sodeluje v komisijah za preiskavo o nesreči v Marcinellu. Ravnatelj urada Jef Rens je obvestil belgijsko vlado, da urad sprejema vabilo. V prihodnjih dneh bo imenoval svoje predstavnike za obe komisiji, od katerih bo imela prva predvsem nalogo preiskati vzroke nesreče. druga pa pripraviti revizijo belgijskega rudarskega pravilnika. Sindikati rudarjev in metalurgov šestih držav, članic Evropske premogovne in jeklarske skupnosti, so zahtevali. da bi bili povabljeni na posebno zasedanje organizacije. ki bo 6. septembra in na katerem se bo razpravljalo o vprašanju varnosti v rudnikih. Za družine žrtev nesreče v Marcinellu prihajajo še vedno prispevki iz raznih držav. Tako je švicarski zvezni svet 0 Stalinovi smrti PARIZ. 23. — V današnji številki pariškega tednika »France-Dimanche« — je objavljen članek o Stalinovi smrti v katerem je rečeno, da , je podpredsednik vlade ZSSR Lazar Kaganovič vrgel partijsko izkaznico Stalinu v obraz in s tem povzročil kap, zaradi katere je nato Stalin umrl. To se j* zgodilo baje na nekem sestanku prezidija vrhovnega sovjeta, ki je bil sklican na pobudo Kaganoviča. Podatke o tem. naj bi bil dal sovjetski književnik Ilija Eh-remburg znanemu francoskemu eksistencialističnemu pisatelju Jeanu Paulu Sartreu. List piše: «Kaganovič je med sejo 1. marca 1953 predložil ustanovitev posebne komisije za proučevanje aretacije zdravnikov, ki so jih aretirali pod obtožbo komplotov in tudi zahteval. naj Stalin prekliče odloke o deportaciji Zidov. Tedaj je Stalin izgubil kontrolo nad živci in ozmerjal Kaganoviča. ki je vstal, vzel iz žepa partijsko izkaznico, jo raztrgal in jo vrgel Stalinu v obraz. Stalin je zardel in hotel pritisniti na zvonec, da bi poklical svojo telesno stražo, toda v tem trenutku ga je zadela kap. prej kot se je dotaknil gumba.« Nato sc člani prezidija vso noč razpravljali, kaj naj storijo in sele ob 6. uri zjutraj poklican zdravnika. List trdi, da sledita dve verziji, kako je nato prišlo do Stalinove smrti. Nekateri trdijo, da so zdravniki ugotevili smrt in jo objavili šele 5. marcS: drugi pa pravijo, da so Stalina, ki je bil hudo bolan ubili zdravniki s tem. da so mu povzročili možgansko krvavitev in sicer na nagovarjanje nekaterih članov prezidija, ki so bili na omenjenem sestanku navzoči. WASHINGTON, 23 — Poročajo. da je kralj Saudske Arabije sprejel ponudbo da ponovno prepusti uporabi letalskih sil ZDA letalsko oporišče Dhahran. Rok najemne pogodbe je potekel in sedaj se pogajajo za obnovitev pogodbe za nadaljnja tri leta. Oporišče se nahaja v Perzijskem zalivu okiog 100 milj južno od sovjetske meje ima približno 3 ^ ^vc, km prog za dviganje m ptl- odobril v ta namen 'prispevek | s,ri1a"ie »er potrebne naprave 250.000 belgijskih frankov in prav toliko tudi centralni odbor češkoslovaških sindikatov. Doslej zbranih prispevkov je čez 70 milijonov belgijskih frankov. Za konec meseca bodo vse družine, ki so izgubile v nesreči svojega poglavarja, prejele 20.000 frankov. Sicer pa ne nameravajo denarja kar razdeliti, temveč hočejo ustanoviti fond za pokojnine vdovam, Vsakemu otroku pa bi naložili določeno vsoto v hranilnice. V Italiji zbirajo še posebej za družine italijanskih rudarjev. Prav danes je v ta namen določila družba Pirelli 10 milijonov-, lir.. za 1500 ljudi. „Piccolo Teatro“ iz Milana na turneji MILAN, 23 — Danes zvečer je odpotovala pledaliska skupina ePiccolo Teatros iz Milena na daljšo turnejo v inozemstvo. Skupina se bo ustavila v 17 mestih v 7 različnih državah: Angliji, Švedski. Finski. Danski. Norveški, Nemčiji in Avstriji Vrnila se bo 15 oktobra. Skupino vodijo ravnatelj Paolo Grassi, reiiser Giorgio Strecher in asistent Virginio Pucher, VREME VČERAJ Najvišia temperatura 24.0. naj-rzižja 16.9, zracn: tlak 999,7 stanoviten. veter 14 km severo-zabodnik. vlaga 60 o-dst., padavin 11,8 mm, nebo 9-10 oblačno, morje skoro mirno, temip. m. 24. *'* .V....... \ / Iv 1 1 ili Ul Danes, PETEK, 24, avgusta Jernej. a.p.. Barivoj JC1 Il'C |, . Sonce vzicte ob 5.15 in zatone 00 18.58. Dolžina dmeva 13.43. Luna vzitje ob 19.48 in zatone ob &*17-Jutri, SOBOTA, 25. avgusta Ludvik, kr., Dragorad PEREČE VPRAŠANJE UVELJAVITVE ZAKONA ŠT. 703 Za čim prejšnje sklicanje tržaškega občinskega sveta Ce ohninski svet na bo rešil vprašanja novih davkov, obstaja resna nevarnost, da bo zakon v celoti uveljavil začasni komisar Vprašanje uveljavitve zakona št. 703 o lokalnih financah postaja v tržaški občini vedno bolj pereče. Vladni generalni komisar je namreč raztegnil tudi na naše ozemlje ta zakon, ki obvezuje vse občine, ki imajo deficitne proračune, da v občutni meri zvišajo posredne davke. Tržaška občina je defieitna in bi torej po zakonu občinski svet moral povečati nekatere davke na potrošnjo in obdavčiti nekatere potrošne predmete, za katere se do sedaj davek ni plačeval. Ta zakon ni nov, saj je v ostalih italijanskih obč-nah v veljavi že od 1952. leta. Ob njegovem izidu je bilo tudi v Trstu mnogo govora. da bi ga bilo treba raztegniti in je takratni občinski odbor celo pripravil konkretne predloge za povečanje davkov v skupni višini 400 milijonov lir. Vendar pa se takrat zakon ni uveljavil, ker sq se uprli sko-ro^ vsi svetovalci, saj je bil tržaški gospodarski položaj tako resen, da ni bilo mogoče naložiti davkoplačevalcem novih bremen. Položaj se sedaj bistveno ni izpremenib zaradi česar se bo v novem občinskem svetu nedvomno veliko število svetovalcev izreklo proti no- , vemu zakonu in proti novna davčnim bremenom. Zakon št. 703 pa je poleg tega izrazito asocialen, saj se nanaša izključno na povišanje posrednih davkov in predvideva povišanje trošarine na veliko večino potrošnih predmetov, med katerimi upošteva tudi mnoge predmete ne-obhodno potrebne za življenje. Občina bi morala na osnovi ukaza vladnega generalnega komisariata do 1. sep- tembra rešiti to vprašanje, zdi se pa, da to ne bo mogoče, ker je župan na dopustu v hribih in bo tam počival verjetno do konca tedna ali še dlje. in ker so na dopust in skoro vsi bodoči odborniki. V-e torej kaže, da se občinski svet zaradi dopustniške mrzlice ne bo sestal do konca meseca. letele (/love ne desettisočem, temveč stotisočem naših roja* kov in antifašistov tudi italijanske narodnosti. (Medlem ko to pišemo, smo — «slučujno» — prejeli vest Anse iz Forbachu v Franciji, da je apoliciju aretirala 25 l-tulijunov, ker so v zadnjih treh dneh ilegalno prišli v F runcijo čez gorske prelaze, da bi se mogli zaposliti v San-rn»J ker je v Italiji pač za šovinistične zloglasne uFiccolen in Alessije dovolj milijonov in «delu», zu delavce, pa ne.) Tovarna «Pasti[icio Triestino» naj se zopet čimprej odpre Včeraj je bila skupščina u-službencev tovarne »Pastifi-cio Triegtino*. Sindikalni pred- delili družinskim glavarjem nakazila za prevzem zavojev živil v pomoč delavcem, ki so brez zaslužka že od a-prila. , Ne glede na pogajanja za prevzem tovarne je treba pou. dariti, da zapora tega važnega tržaškega podjetja neugodno vpliva na tržaško gospo- Profest kom. mladine proti razpustu nemške KP Tajništvo Zveze komunistične mladine v Trstu izraža v imenu vseh svojih članov svoje ogorčenje in' protest proti nedemokratični, razsodbi višjega sodišča v Karlsruhe o razpustitvi Komunistične stranke Zahodne Nemčije. Ta razsodba ni le krivična diskriminacija v škodo nemškega ljuzstva, ker je prizadela njegovo najbolj bojevito avantgardo, marveč. je zelo nevaren znak panovnfga pojavljanja nacističnih siI, ki hočejo iti po s ti poti, na katero je že Hitler .svoj cas spravil nemški narod. Zveza komunistične mladine izraža nemškim tovarišem vso svojo solidarnost in hkrati svoje prepričanje, , d.t ne bodo ukrepi nacistične vrste preprečili narodom, c,a se na 'MimiVEN ODGOVOR ZVEZE IN-DUS'IRIJLEV Osebje «Farmacoterapico Triestino» proti prodaji trgovinskega oddelka On nt; ho ravnateljstvo upoštevalo zahtev uslužbencev, bodo zaostrili protestno gibanje darstvo sploh ter da trpijo i potijo na pot svobode in r,e- delavci tega podjetja zaradi dolgotrajne neaktivnosti tovarne hudo pomanjkanje. Spričo tega ne zadostuje dobra volja tiste ustanove, ki namerava — seveda brez vsakega ekonomskega tveganja — prevzeti podjetje. Treba je nasprotno premostiti vse ovire, ki so nastale v poslednjem času, ko se je že zdelo, da je vprašanje rešeno. Tovarna ima pred seboj dobre perspektive bodisi zara- odvisnosti lastnih režel tir nemškemu narodu, da doseže združitev Nemčije po mirni poti. Tajništvo Zveze komunistične mladine vabi tržaške mladince, naj se udeležijo protestnega zborovanja, ki bo drevi na vrtu Ljudskega doma v Ul. Madonnina stavniki so seznanili delavce di naprav in sposobnega de- in delavke o novih težkočah, ki so nastale pri prevzemu delnic po Kmetijskem konzorciju. Po skupščini so raz- lavstva, bodisi glede tržišča, ki še ne more biti izgubljeno. Zato naj se tovarna čimprej odpre. Za ponesrečene rudarje V tržaških uradih RAI so do včeraj nabrali 2 milijona 28 tisoč lir, ki so jih Tržačani darovali za pomoč družinam v Marcinellu ponesrečenih rudarjev. \ čeraj je Zveza industrij-t cev odgovorila sindikatom, tudi \ ki so v zvezi z vestmi o oddaji trgovinskega ordelka podjetja «Farniacoterapico Triestino« zahtevali sklicanje sestanka za razpravljanje o tem vprašanju, odgovorila, da sestanka ne bo sklicala, ker ta oddelek še ni bil oddan. To stališče je vsekakor zelo čudno, kajti ko 'bo trgovinski oddelek 'že. oddan, Bočp' pri-s t avljeju uslužbenci pred izvršeno dejstvo, kajti «po toči zvoniti je prepozno«. V zvezi s pisanjem nekega tržaškega dnevnika, da se ne bo s prodajo oddelka Zvezi videmskih lekarnarjev nič spremenilo ter da bo’ deloval ta oddelek kot doslej v Trstu, pravijo sindikalni predstavniki, da to ni točno, kajti omenjena zveza namerava preseliti upravo v Videm in pustiti tu le malo prodajno agencijo. Včeraj smo že omenili, da so uslužbenci tega podjetja sprejeli resolucijo, ki smo jo zelo na kratko povzeli. Zato objavljamo danes resolucijo v celoti; DRUGI DAN RAZPRAVE PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Rešitev iz nastalega položaja je več. Na vsak način bi bilo najbolje, da bi se sestal občinski svet pravočasno in da bi župan ter bodoči odborniki nekoliko skrajšali svoje počitnice. V drugačnem primeru namreč obstaja resna nevarnost, da vladni generalni komisar imenuje začasnega komisarja, ki bo ne glede na mnenje občinskega sveta rešil to vprašanje in odredil povišanje davkov. Ziinatore in Pappucia sta pojasnila kako je prišlo do ogromnega primanjkljaja Zimatore naj bi denar posojal svojim Klientom, ti pa ga niso vračali Izpovedi gl. direKtorja banke - Proces se nadaljuje v ponedeljek Skupščina je poslušala poročilo sindikalnih predstav fli-kov o njihovem posredovanju pri oblasteh in pri delničarjih Tržaškega farmukottrup-skega zavoda ter o posebnem položaju, ki je nastal po pogajanjih med ravnateljstvom lega zavodu m predstavniki Zveze 'furlanskih lekurnurjev glede prodaje 1 rgo vinskega oddelka zavodu. Kot smo že včeraj opozorili oblusti, mestne ustanove in javno in ne nje, bi pomenil ta uJcrep odpustitev precejšnjega številu u-službence.v, s čimer bi se še bolj povečala brezposelnost iti se poshibšula kriza v našem mestu. Na podlagi tega poročila je skupščina odobrila delo sindikalnih organizacij. V pričakovanju sklepov, ki bodo sprejeti na sestankih pri Zvezi ind astri jcev in na uradu za delo, pooblašča skupščinu sindikalne organizacije. naj nadaljujejo svojo posredovalno akcijo pri oblasteh in pri delnič/irjih podjetju, ki morajo prevzeti vso odgovornost. Skupščinu je tudi sklenila, da bo, če bo treba, zaostrila protestno gibanje celo s prekinitvijo dela v znuk protesta proti ravnateljstvu zavoda, ki se ne ozira na pozive oblasti in delavcev in vztraja pri svoji nameri po krčenju podjetja, pri čemer ne upošteva, da je svoj čas dobilo od vladnih oblasti precej milijonov lir za krepitev svoje dejavnosti. Iz stališča, ki so ga zavzeli uslužbenci in iz odgovora Zveze industrijcev je torej razvidno, ca smemo pričakovati zaostritev spora v tem podjetju. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA OBNOVO PD «MOHJE» V SESLJANU priredi v nedeljo 26. t. m. ob 16. uri v SESLJANU na vrtu gostilne Suc Proslavo 50-Ietnice ustanovitve prosvetnega društva «Morje» Poleg domačega pevskega zbora bodo na prireditvi sodelovali še zbori »Primorec« iz Trebč, zbor PD «1. Gruden« iz Nabrežine, »Zarja v svobodi« iz Šempolaja, zbor ' iz Saleža-Zgonika ter recitatorji. PO PRIREDITVI PROSTA ZABAVA. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Vljudno vabljeni k udeležbi! Danes popoldne na Opčinah trqovine zaprle Prefektura je dovolila, da se danes popoldne lahko zaprejo na Opčinah vse trgovine, in sicer zaradi praznovanja vaške- ga cerkvenega patrona Jerneja. Filmska predstava o počitniških kolonijah Drevi ob 20. uri bodo predvajali na Pi-oseku dokumen- tarni film o življenju otrok v počitniških kolonijah. Ob 20. uri pa bo kinoteka vladnega komisariata predvajala v Cam-porah kratkometražne didaktične in kulturne filme. O žgočih resnicah Najmanj, kar čitatelj kateregakoli časopisa lahko zahtevi od njegovih urednikov, je pač vsaj toliko lojalnosti, da potem ko so nekaj napisali, tega čez dva dni kratko in malo ne zanikajo. Te zahteve, ki je tudi stvur profesionalnega ponosa, pri nPiccolu» seveda ne upoštevajo. Ta časopis zloglasnega imena in urednika je namreč dobesedno pisul: «Non č cosj sfuggita agli ap-positi organi dei earabimeri ia a/.ione di spionaggio jugoslavo ehe ovviamente. trova un ter-reno assai fertile lungo la fa-scia di frontiera, sia appog-giandosi ad ex partigiani titi-m. che a ditte commerciali e ad Enti ed associazioni slave varie, dove operano sotto co-moda copertura, nel campo po-litico, militare. industriale e cemmerciale. seguendo il s-st«ma proprio dei paesi orien-1ali, il cosidetto uspionaggio in massa». To in takšno pisanje smo is-čitnli «Piccolu» in ga po pravici označili kot proimkutor-sko in denunciantsko. Sedaj pa se najčistejši demokrati pri listu branijo, da tega enostavno niso pisali, ^ker da apurtrop-por (!) nimajo dokazov za to! Zares ganljiva demokratičnost lista, ki se ie upa norčevali in (oh, kakšna nehvaležnost!) iz mussolinijevskih metod, da o poštenosti v polemiki niti ne govorimo! Tu zares nima v ec smisla govoriii niti o ustavi, še manj pa o memorandumu! Tudi glede našega drugega očitka, da se je «Piccolo» «spravil na videmski spora-2 v. m v, nimamo kaj dodati razen, da je izraz mnogo preblag za tisto, čemur pravi list akiitikan. Zaradi pomanjkanju prostora smo prekaljenim demokratom v zvezi z njihovo zelo netočno trditvijo, da za nas ni nikoli nihče pobegnil iz Jugoslavije v Italijo, pozabili pestuviti tole vprašanje: ?-a- fraj nočejo vsaj nekje v kakšnem kotu svojega resnicoljubnega glasila povedati, da samo na italijansk i-fruncoski meji policija aretira mesečno p o v prečrta 200 italijanskih državljanov, ki jih zalotijo pri ilegalnem begu v Francijo, kar pomeni, da beg čez tisto mejo uspe vsaj dvakrat tolikemu Ifetdlu tistim, zn katere t’ 1-tnlijt «ni donolj, da imajo robe za delo« (da se posluzuno izra;a popoldanske i-daje sr tacala« pred tremi dnem)? No, mi nočemo menjati (/lave komur koli. nikakor pu rti res rta se teijn drži »Piccolo«, bi je s s pojim hujskaškim šovinizmom in »minculpopsko« fašistično -propagando v največji meri prispeval da to od- Kljub vročini je bila sodna dvorana, kjer se je včeraj popoldne nadaljeval proces »milijonov«, polna občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo razpravi, čeprav je na splošno le redko kdo razumel bistvo zadeve, ki je zelo zapletena. Poleg tega pa glavni obtoženec, ki so ga včeraj zaslišali, ni govoril dovolj glasno in razumljivo; težko je dojemal vprašanja in ni znal točno odgovarjati, tako ča je moral predsednik sodišča večkrat ponavljati vprašanja. Razprava se je začela ob Id. in končala ob 20. Sodišče. odvetniški zbor, novinarji in občinstvo so se komaj oddahnili. Poseben tip, dr. Zimatore, nekdanji direktor 'tržaške podružnice bančne ustanove »Istituto Nazio-nale di Previdenza e Credito delle Comunicazioni«, ki sedi na zatožni klopi skupno s svojim tajnikom Pappucio pod obtožbo poneverbe 289 milijonov lir. Vsak, ki je sledil razpravi, je majal z glavo in se spraševal, kako je mogoče, da je tak človek prišel na tako odgovorno mesto-Morda bo sodišču uspelo dognati, če Zimature zna prebrisano simulirat., ali če je naivnež. Vsekakor se zdi bolj bister njegov tajnik, ki je takoj razumel vprašanja in i-mel vedno pripravljen odgovor. Na včerajšnji razpravi so najprej zaslišali glavnega obtoženca Zimatoreja, ki je na dolgo in široko dopovedoval, kako je nattopil službo kut bančni uračnik v Milanu, kjer je bil dodeijen menjalnici, nato pa mu je leta. 1949 glavni direktor ponudil direktorsko mesto tržaške podružnice. kar je rade volje sprejel, saj se mu je tako plača zvišala od L'i0 tisoč na 380 tisoč lir mesečno. Ko je prišel v Trst. je najprej uredil poslovanje podružnice. ki je "imela prav malo posla in je bila skoraj neznana. Na priporočilo nekega znanca je sprejel v službo Pappucio, ki pa je bil v službenih odnosih z bivšo ZVU. Priznal je, da ni izkušen finančnik; njegova glavna skrb je bila razširiti delovanje po-c ružnice in pridobiti nove kliente, kar mu je tudi uspelo, saj so se v dobrih dveh letih po njegovi zaslugi dvignile vloge od 80—70 milijonov na 1 milijardo in 50 milijonov lir. Vse je šlo v redu. dokler ni napravil prvega ponesrečenega posla, ko je jamčil nekemu Gattu iz Milana (o katerem se govori, da je zelo spreten in multimilijonar) menico za 6 milijonov lir, ki je Gatto ni plačal, plačati jo je moral on, denar pa je vzel v podružnici. Ta šola je bila zaman. Spet je posodil 5 milijonov lir Durighellu. da bi odprl lokal »Al Piccolo Mundo«. pa mu jih ni vrnil. In spet je vzel denar s tujega tekočega računa. Taki posli so si sledili drug za drugim in luknja je bila vedno večja. dokler se ni znašel v prepadu. Predsednik; »Od vseh teh manipulacij ste imeli kakšno korist?« Obtoženec (objokan); »Nič, gospod predsednik « Predsednik: «Kako pa ste živeli, razkošno?« Obtoženec: »Zelo skromno. Stanoval sem kot podnajemnik pri neki gospej; imel sem sobo. za katero sem plačeval 15.000 lir na mesec« Na vprašanje predsednika, kakšno vlogo je imel Pappu-eia, je Zimatore odgovorjl. da je Pappucia urejeval tehnično stran, da bi prikril te bančne operacije. Obtoženec je tudi izjavil, da je tržaška podružnica napravila poleg teh še cruge operacije za 1 milijardo lir brez posebnega pooblastila od centrale, ne da bi ta kaj ugovarjala; vse dobičke pa da so 'redno registrirali in jih odposlali v Rim. Tu pa ie nastala prava zmešnjava; sodišče. odvetniki in nihče ni mogel razumeti, kar je Zimatore ^pojasnjeval Qb koncu je Zimatore pripomnil, da je centrala imela po njegovi zaslugi v treh letih približno 250 milijonov lir čistega dobička. Sledil mu je Pappucia. ki je bil v svojih Odgovorih kratek in jasen. Najprej je Pap- pucia poudaril, da ni bil javni funkcionar, ampak le u-radnik pri železnuki bolniški blagajni, ki je povezana z o-menjeno bančno ustanovo. On je bil uslužben kot blagajnik; kasiral je mesečhe prispevke železničarjev, plačeval zdravila. zdravniške stroške itd. Nato pa je še pomagal Zimatoreju in postal nekak njegov faetotum. Takoj je priznal, da je on prikril Zimatorejeve operacije, ker ga je ta za to naprosil. Ko je zmanjkalo denarja, ga je dvignil s tekočih računov /,VU, da je mašil luknje. Maši tu, maši tam. je polagoma prišlo do take vsote. Odvetnika zasebne stranke je zelo razburila Pappuciova izjava, da sedem inšpektorjev iz centrale ni znalo odkriti teh poslov in nepravilnosti. Poudaril je; »Jaz tam sem o vsem tem in o stanju podružnice obvestil inšpektorja dr. Raguso.« Na zadevno vprašanje predsednika je Pappucia odgovoril, da ni od vsega tega imel nobene koristi in da mu Zimatore tudi ničesar ni obljubil. Nato je obrazložil tehnično stran vse zadeve, kako so mašili luknje, ustvarjali fiktivne kredite itd. Spet je vzrojil odvetnik zasebne stranke Jacobelli; «Vi ste ustvarjali fiktivne kredite! In če bi izmišljeni upniki zahtevali izplačilo? Banka bi jih morala izplačati« Pappucia pa se ni razburjal. Mirno je odgovarjal, vmes se je nasmehnil in navedel nekaj primerov. Ko je na primer dolžnik, ki mu je Zimatore posodil denar, vrnil le del vsote, ni mogel tega dela vpisati v tekoči račun, iz katerega je prej dvignil večjo vsoto Zaradi tega je na razna imena raznih u-radnikov banke, pa tudi svoje žene. odprl fiktivni tekoči račun • in vknjižil vsoto v pričakovanju. da bj dosegel celotno vsoto; kar/pa se ni zgodilo. ker dolžniki niso plačali vsega dolga. Ob zaključku je še pripomnil, da je yste operacije vpisoval in zadevne dokumente odnesel v Rim. Važne doku-ifientie pa da je uničil 'neki inšpektor, da. ne bi stvar prišla v javnost. Predsednik omenjene bančne ustanove, ki so ga nato zaslišali, ni povedal nič novega in je izjavil, ca potrjuje. kar je že povedal preisko- oltožen nakupa ukradenega blaga, izpustili na začasno svobodo. Potopitev motorne jadrnice Volitve odbora v podjetju Sbocchelli Včeraj dopoldne se je v Se-' sljanskem zalivu potopila motorna jadrnica »Giuseppina Orsolo«, medtem ko so jo pri pomolu kamnoloma natovar-jali s kamenjem. Jadrnica, ki ima 49 ton, se je potopila v nekaj sekundah ter je ostala na morskem dnu v globini kakih 5 metrov. Pristaniško poveljstvo je uvedlo preiskavo, da ugotovi vzroke potopitve. Včeraj so v mizarskem podjetju Sbocchelli . izvolili novi tovarniški odbor, Od 7 uradnikov, ki so glasovali, je dobila 5 glasov in enega predstavnika Delavska zbornica CtisL, dve giasovnici pa sta bili prazni. Od delavcev je dobila CG1L 84 glasov in e-1 Miljsko županstvo je sporo-nega predstavnika, CISL 34 čilo Italijanski zvezi usluž- glasov in tudi enega predstav- bencev Krajevnih ustanov Poenotenje plač mrljskim obč. uslužbencem vatnemu sodniku. Glavni direktor prof. Sfrum- nil{a' ,10 glasovnic pa je bilo j nove Delavske zbornice CGIL, 'razveljavljenih. Zaradi glaso- da bo raztegnilo za svoje o-valnega sistema, ki. je pri nas i sebje odlok predsednika re-v veljavi, jg torej dobila CISL j publike z dne 11. januarja št. s samo 39 glasovi kar 2 pred-, 19 o popolnem poenotenju 1 ef oirnilrn /"'ZZ. If - Qd ni ncntii — n I bulo pa je obširneje obdelal tehnično stran zaileve. Povedal je, kako je centrala zaslutila nečednosti, izjavil je. - - - . . da registracije niso bile vjstavnika, CGIL s 84 glasovi pa vseh prejemkov, kot je pred redu, da je silno težavno izterjati denar, ki ga je Zimatore posodil, ker dolgovi ni-io vknjiženi ■ in ni nobene podlage, upniki pa zanikajo ali pa ne morejo plačati. Pojasnil je, da so do sedaj od omenjene - vsote dobili le desetino. Priznal je, da je Zimatore predložil seznam upnikov in da se skupna vsota sklada s primanjkljajem. Priznal je tudi. kar je prej izjavil Pappucia. da je bilo mogoče ugotoviti dejansko stanje le na podlagi njegovih izjav in obveftil. Pripomnil je, da Zimatore res ni bil strokovnjak, da pa je poživil delovanje tržaške podružnice. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek ob 9. uri z zasliševanjem strokovnjakov in drugih prič. Aretirani tatovi V zadnjih dneh so kopalci na miljski obali prijavili ve? tatvin oblačil in drugih predmetov, ki so jih pustili na skalah nezavarovane. Policija ie seveda takoj uvedla preiskavo in v kratkem času izsledila tatove. Gre za romunske begunce, in sicer 19-let-nega Albu G iona, 20-letnega Vackiceva Georgea in 18-let-nega Koncova Penca iz begunski ga taborišča pri Sv. Soboti. Mtdtem ko so omenjene aretirali in prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine, so 25- samo enega. i kratkim zahtevala ta zveza. Obvestilo vinogradnikom Cien 4 ukaza št. 105 bivše ZVU, ki je .še vedno v veljavi, predpisuje, da morajo pridelo. valci (posestniki, najemniki ali spolovinarji) grozdja, ki ga uporabljajo za izdelovanje vi. n** izročiti trošarinskemu u-r«(lu svoje občine tri dni po trgatvi pisano izjavo na po-sebnem vzorcu, v kateri morajo navesti 1. Ime in priimek lastnika, najemnika ali spolovinarja, ki obdeluje vinograd. 2 Kakovost in količino pridelanega grozdja in kraj vssdadiščenja. 3. Zaloge vina iz prejšnjih let ki je ostalo v kleteh na dan prijave. 4. Uporaoo vina iz pridelanega grozdja, pri čemer je tre. ba navesti, ali bo služilo za domačo uporabo ali za prodalo, pri čemer je treba nave-vesti zadevne količine. Obrazci za prijave se lahko prevzemajo ter prijave oddajajo v osrednjem trošarinskem utrdu v Ul. Teatro 4, v drugih trošarinskih uradih ter v občinskih izpostavah v posameznih kraji! , Prijave morajo oddati tudi tisti, ki so oproščeni trošarine. Kršilci bodo kaznovani po zakonu. OBVESTILO Kmečke zveze Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na jugoslovanskem ozemlju in nameravajo sekati drva na svojih gozdnih parcelah, da se zglasijo v uradu Kmečke zveze v Trstu, Ul. F. Filzi 10-1. do 15. septembra tega leta za vse potrebne informacije. Po zapadlem roku bodo prošnje zavrnjene. PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Port porella 4 RONKI - Sev.: časopisna agenc GREGORIN VIDEM: S.A.F. železni- ška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja RIM: S.A.F, železniška postaja RIM. Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110 MESSINA: La Diffusio-'ie della Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NI, Ul. Umberto I Citatelji, obvestite sorodnike in znance! Filodrammatico, 16.00; pe. J. Fon**' v Viale, 16.00: «Počitn»ce rizu».. E. ConstarHine. Vitiorio Veueto, 17.00: rig», E. Hirsch. B. Hal*., ^ Belvedere, 16.30: «UporniKi otoku«. _ j Mastimo, 16.30: «Jetnik V id niku». G. Cooper. S. Ha}'1*' Novo cine, 16.00: «ZaMad dor.iev)), C. VVilde, C. Odeon, 16.00: «Zaklad Am3Z^ ke». K. Fleming, f. Kadio, 16.00; «Ni večje IVta A. Lualdi. F. lntarli^ Venezia, 16.00: »Petorica A*-. damellu«. N. Grav. F. Lai Skedenj, 18.00: »To noč bo 'J sonce«. J. Jones. J- š' J POLETNI KINO Arena dei liori, 20.00: ‘cic2j in vrag«. D. Darrieux. G- j lipe. . jf; Ariston, 20.15: «Ura Pre“ ; ro», V. Lake, F. Tone. Armonia, 18.00: »Ščepec nbf^T D. Ka.ve, M. Zettering. l/.i' Garibaldi, 20.00: «V seno mandžara«, HUDA PROMETNA NESREČA V BARKOVLJAH AVTO POVOZIL1 MITNIČARJA KI JE ZARADI POŠKODB UMRL Pognal se je na sredo ceste da bi pobral zavoj s časo* pisi, ko je privozil avto in nesrečnega mitničarja podrl VOZNI RED AVTOBUSOV M-SV. (veljaven do 30.9.) v primeru lepega vremena Iz Trsta Iz Sv. Nikolaja 7.00 8.30 8.30 10.00 10.00 11.30 13.00 14.30 16.00 17.30 19.00 20.30 v primeru slabega vremena 8.00 9.30 11.00 14.30 19.00 20.30 Iz/eh IZLET NA MANGART SPD priredi dne 8. in 9. septembra izlet na Mangart. Podrobnost) pozneje. Huc a prometna nesreča, ki se je žal končala s smrtjo, se je zgodila včeraj zjutraj pri mitnici v Barkovljah. Lilo je kot iz škafa, ko je od Miramara privozil avto, ki pripelje vsako jutro milanske časopise z mirmkega letališča v naše mesto. Avto je že od daleč s klaksonom naznanjal svoj prihod, da bi s tem obvestil mitničarje na običajno «Gazzetto dello Šport«, ki jo vsako jutro odvržejo pred mitnico. In kot vsako jutro, tako je tudi včeraj avto privozi! do mitnice, šofer je kar med vožnjo odvrgel časopise in že je odbrzel naprej. Pred mitnico je takrat slučajno stal neki tovornik, z nosom obrnjen proti Trstu, ter zakrival razgled na gornji del ceste. Ko je bil zavoj letnega Georgea Florea, ki je s časopisi odvržen, se 37-letni Tržaški trg je v tem letnem času ie kar najbolj založen j sadjem. Nu stojnicah je na rntpolnf/o vse — od grozdja do breskev in sliv, le cene so še precej visoke. Grozdje po 24U, breskve po isti ceni, slive po 160... Gospodinje zaenkrat kupujejo le malo, saj bo prišel čas, ko sc bodo cene zurudi večjega pridelku nujno znižale mitničar Guglielmo Berni iz Ul. Calvola 8 ni dosti pomišljal; zavil se je v jopič, da ga dež ne bi premočil in se pognal na cesto, kjer je ležal zavoj. Nesrečnež je po-vtem pozabil na najosnovnejše pravilo ob prekoračenju ceste, namreč, da bi pogledal, če je cesta prosta. Ze je hotel pobrati zavoj, ki je ležal na sredi ceste, ko ga je nenaden sunek podrl na tla: izza tovornika ob mitnici je prav takrat privozil s svojim «6()0» 51-letni Grego-rio Panarello iz Guardielle S. Giovanni 934. ki je v zadnjem trenutku sicer videl nekoga, kako je skočil na cesto, a ni mogel preprečiti trčenja. Čeprav je takoj zavil na levo in zavrl, kar pa ni dosti pomagalo zaradi mokre ceste, je vseeno zadel v nesrečnega mitničarja, ki je obležal pod kolesi avtomobila. Z mitnice so seveda takoj obvestili bolnišnico in že po nekaj minutah je bil na kraju nesreče rešilni avto, s katerim so Bernija takoj odpeljali v bolnišnico. V nezavestnem stanju so ga sprejeli na I. kir. oddelek, kjer pa je ob 12.30 podlegel hudim poškodbam. Na kraj nesreče so seveda prišli tudi agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo. Zdi se, da je v tem primeru pripisati krivdo mitničarju, ki je svojo neprevidnost plačal 'z življenjem. Na vsak način so policisti avto zadržali in odpeljali v rojan-sko vojašnico, kjer bo ostal do zaključka preiskave. Nezgoda na delu Med delom v novem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 23-letni Adolfo Va-resano iz Ul. dei Fabbri 4 Vanj se je od strani zaletel traktor, in sicer s tako silo, da je mladenič priletel na tla ter si zlomil levo roko. Z avtom RK so ga seveda takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 20 do 3() dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Pometač pod tramvaj Ko je 59-letni pometač Giovanni Morgan od iiv, Marije Magdalene Spodnje 1397 pometal cesto pred banko d’lta-1 ia na Korzu Cavour, se ie nenadoma znašel pod tramvajem proge 8, ki je bil namenjen proti Campo Marzio. Ne-sttčnež je obležal med kolesi, od koder so ga povlekli nekateri mimoidoči ter ga posadili v zasebni avto. ki je na vso moč odpeljal v bolnišnico. Tu so ga takoj sprejeli na I. kirurški oddelek, kjer so mu u gotovih poleg pretresa možgan tudi več ran na glavi, zaradi česar so si pridržali prognozo. Nesreča na ladji V 'strojnici motorne lad.ie »Esperia«, ki je v popravilu v Tržaškem arzenalu, se je včeraj dopoldne ponesrečil 26-letn! Andrea Cernetich s Trga Libertš 9. Cernetich je popravljal neko napravo, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na dno strojnice, Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu le izprali nekaj manjših ran ter ga nato s priporočilom sedemdnevnega počitka poslali domov. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Tovornik jo ie podrl Včeraj popoldne okoli 17. ure fo z avtom RK pripeljali v bolnišnico 20-letno študentko Mario Luiso Cimadori iz Ul. San Giusto 22. V Ulici Guerrazzi, blizu hiše št. 5, kjer ni pločnika, je študentko od, strani zadel tovorni avto in jo vrgel na tla. Šofer je takoj ustavil ter jo spremil do rešilne postaje RK na Trgu Sansovino, od, koder so jo odpeljali v bolnišnico. Ravnokar je prispela nova: ti Uredili: dr. Bajec - dr. Kolarič in dr. Rupel. Dobile jo V TR2ASK! KNJIGARNI in ostalih slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Stane samo 320 lir. Dne 23. avgusta se ie rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo ie 12 oseh. porok je bilo 11. POROČILI SO SE: podjx) roč- nik ameriške vojske Olen F. Roberts in gospodinja Marta Pe-carz. elt-ktrlčar Eligio Giorgi in gospodinja Palmira Vovk. trgovec Nicola Pascali in uradnica Dioniira Piemonte. uradnik Steljo Rude« in gospodinja Maria Filllni, železničar Benito Cau-J»o in R*xspoidinja M ar celi a Furlan. p-ek Floriano Simcic in prodajalka Angelina Busletla. krojač Emilio Serazin in prodajalka Malvina Stransciaeh. meha- nik Aido Aversa in go&podinja Graziejla Lugnani, tesar železa Benito Ribera in gospodinja Li-cia Miniutti. delavec Antonio Macpr in ^gospodinja Ludmila Prisen.! mehanik Egidio Mičhe-lazzt in prodajalka Klisa Co-loni. UMRLI SO: 06-letna EmilU Custerlina tor. Gicrgi 33-1 et- na Silva Valji por. Govarciu, 7 3-letria Rosa Sc orehi vd. Visen-tin. 3-letna Sonja Žerjal. 76-let-ni Umberto Borghi, 76-letna Elvira Volpi por. Catalan. 70-let- rvi Giacojmo Pippan, 68-letni Giusto Bisiani. 88-letna Giova-nna Bi-cak vd. Danieli. 61-letnl En-rico Miniutti. 79-letna Arpalice Dal Fabi>ro vd. Leban. \ 3-letna Marija Babič vd. Brischi. Marconi, 16.30 in 20.15 narSt! stem: «Klic v oktobru«. Ford, T. Moore. Paradiso, 20.00: «Počitmcc Montecarlu», A. H epbu^-iv Parco delle rose, 20.15: * tan Prikazen)), . y| Ponziana, 20.15: * Alahovi zi», K. Grayson. gš Rojim, 20.0u: «i\igoletto». bi. M. Del Monaco. Skedenj, 20.30: «To noč bo scnce». mv1 Stadio, 20.00: «Napad R. Young Valntaura, 20.00: «4 v D. Boga rde. TRST BOSTAJA * 11.30 Orkester Cergolu L retlavanje; 12.10 Za vS ,mt Prebav nekaj; 12.45 V svetu 12.55 Slovenski oktet; 17.30 5. ria čajanka; 18.00 Vieuitf® Koncert št, 5 za violino 1”.[i? kester: 18.17 Bizet: Ork^jh na .mita iz opere Carinen' «:• Z začarane police; 18.40 ^ . sk.e dutiovoe pesmi; 19.09 ^ ster Marek VVeber; 19.15 8 , ska univerza; 19.30 Pestra k ba; 20.00 Šport; 20.05 ski piesi; 20.30 Iz koionij; 20.45 Lahki 21.00 Umetnost in prire Trstu: 21.15 Franck: sin^-jg variacije za klavir in or« ^ 21.30 Moškt vokalni kvin'® f je dalmatinske pesmi: 2L5Up lomiti iz Offenbachove jjh »Hoffmanove pri povedke«!.. r Iz svetovne književnosti J metnosti; 22.15 Levvis: rapsodija; 22.34 Orkester hagen; 22.54 Ritmične P™ Ritmične TRST 1. 11.45 Komorna glasb«: jj( Orkester Francesco Ferrari' .;(|i Poje baritonist VValter . ne; 21.00 Simfonični koocts rigira Pietro Argento. KOPER Poročila v slovenščini: 13.30 in 19.00. . ,, Poročila v Italiianščin1' 12.30. 17.45 in 23.00. r, 5.00 - 5.45 in 6.00 . S;1’,rt* j itf' nos iz Ljubljane; 610 Jl^ glasba; 7.00 . 12.00 Ljubljane; 13.40 Ugani >■« kai ie to?; 14.20 Zabavaj/ ba; 14.30 . 17.00 Prenos •*.-ljane; 17.00 Ritmi za k'avp^ in bcberi; 18 00 . 19°®,^' iz Ljubiiane; 19.15' Narodj* srni pojeta Dana f'i,l,lfvi ' Franc Koren ob spretnUaJrf, monike; 19.30 . 22.15 Pr^< Ljubljane: 22.15 Nočni pren°k LEKARNE ZAPRTE ZAHAU1 POCITNIC (Od 12.1, do 25,8.) Crevato, Ul. Roma 15: Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Da. vanzo. Ul. Berninl 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 4; De Lei-tenburg. Trg S. Giovanni 5; Al Llo.vd Ul. delTOrologlo 6: Alla Maddalena. Ul, dellTstrla 43; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Mizzan, Trg Venezia 2. nočna služba lekarn V AVGUSTU Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul. Cavana 11: Al Ga-leno. Ul s. Cii i rio 36 (Sv. Ivam: Alla Minerva. Trg Sv. Frančiška 1: Ravasini. Trg Liberti 6: Ha-rabaglia v Barkovllah in Nicoli v Skedniu. SLOVENIJA 327,1 m, 2112,1 m, 21*4 f i Poročila ob 5.00, 60°oj J* 13.00. 15.00, 17.00. 19.00. -J 5.00 Pester glasbeni V‘ 7.10 Za-bavnI zvo4ažati v celotnem svetovnem Javnem mnenju. Razlogi za to 50 dostavni in vsakomur razumljivi. Položaj predseuniku P'« države je ze odgovoren bolj v ZDA......... ostbi združen funkcija naj-Vsjega predstavnika države W. nJene suverenosti ter funk-U'a riaielmka izvršilnega organa — vlade. Ugled in kompetence predsednika ZDA so Potemtakem izredno obsežni, ar je Vsekakor zadosten raz-°P ra ostre oblike volilnega spopada za to mesto med strankami, ozuoma stranka-'a. demokratsko in republi-kansko, ki sta v ZDA najmočnejši ter iz kroga kate-P' so doslej izšli domala vsi državni poglavarji. Kar z.ade-Va P°?ornost in zanimanje, ki 1 ^njinra slede pripravam m ameriških predsedni-* 'h volitev v ostalih državah, P” lahko to pojasnimo z me-• *‘°®» ki ga danes ZDA z.avz.e-•ajo v mednarodnem življe-Jt*. Njihov mednarodni u-•l5d in vloga, izhajajoča iz ^Critorialne obsežnosti, število, •'e moči in, v prvi vrsti, ekonomske sile, sta se v zgodo-thskem razvoju naglo dviga-a- tako da so se ZDA v zgo-dnvinsko kratkem razdobju. 0 Proklamacije njihove m-c,°nalne neodvisnosti do prvih petkov tega stoletja, že po-. ^ *vile v vrsto najuglednejšin sil* jmočrit jiih svetovnih 1 Njihova vloga v zapadnem ja se to pravzaprav ni vršilo zakaj z le-tem lahko primer-v smislu, ali naj bo to on ali jamo tudi razpoloženje vol.v-pa kdo drug, pač pa, ali cev. Vsekakor se bo bodoči a'i ni primerno, da se mu | predsednik znašel pred ob- kandidatura poveri, .1 sicer zaradi njegove bolezni. Definitivno so se odločili zanj, ko se je pokazalo, da je v zdrav, »trenem pogledu izven nevarnosti. seznimi in silr.o odgovornimi nalogami, od njegove trezne presoje, od njegove sposobnosti, predvsem pa od njegove iskrene volje, da koristi svojemu ljudstvu in elova- Pri Stevensonu je bila stvar škemu napredku nasploh, bo-j svetu tov je v teku druge sve-ne vojne in po njej postal.. a"minantna, ^ Nič čudnega ni, kot že potrjeno, potemtakem, če ves Ve' radovedno, a tudi z ^"»irjenjem, upira oči v to in megno deželo, ko J® ljudje tu pripravljajo, da ; bo izvolili svojega najvišje-a državnega in političnega ■ radstavnika ter prvega dr-tav-^ana ^ osebnosti, ki bi ? Ze‘a to odgovorno mesto n a V- dobršni meri odvisni s” aljnja usoda, razvoj in ZriA* ne samo državljanov A, marveč, prav zaradi o-‘ei|jene mednarodne vloge in’ "hJembnosti te dežele tudi °J vseh ostalih dežel 'v rszv *'etu. v°bi'*ino so se doslej vse Ito - na do odgovorno mer tl hVr^*'e V ZnakU napetih in g. Urljivih spopadov, bodi-str °kema najvažnejšima fiemdkratično in ru u”hkansko bodisi v okvi-se eh strank samih, vselej, kio razume*‘ v prvi vrsti «)• k* * vPrašanja osebnosti, ki Sa.se^16^3 *° oc*£ovorno oz*r°roa kateri bi se VtriiJ^a^Ura *a to mes*° p0“ Esto moremo opaziti in ' V predvolilni kampanji litvePripravah 7a tokratne vo-.* ^olčnost nastopov ter lna ar§umenlov, s katerimi ^ušata °be najmočnej* in ' rar>ki izpodbijati pozicije n(»g.a8otov^i naklonjenost jav. Iiv * mnenja, torej glasove vo-p>e;iV\. tokrat nista od *i rn volitev popustili, da-avno ne bi mogli trditi drugačna, ker se je moral ta za svojo kandidaturo iesno spoprijeti z nekaj nevarnimi nasprotniki, med temi s Ke-fauverjem in Harrimanom, ki sta veljala za najnevarnejša. Posebno s Kefauverjem ni šlo lahko. Toda stopil je v akcijo partijski aparat, katerega naklonjenost je bila na Steven-sonovi strani, in oba najresnejša nasprotnika sta se morala z ostalimi vred syoji kandidaturi odreti. Na volitvah si bosta torej stopila naspi oti Eisenhovver in Stevenson. a volilni uspeh prvega, oziroma drugega, bo določilo dejstvo, kateri je s svojimi aigumenti, obljubami, programom itd. močneje prodrl v javnem mnenju, točneje med množicami volivcev. Nekoliko lažji položaj bo imel Stevenson, ki nima s tem v zvezi polagati nobenih računov. v tem ko mora Eisenhovver glede tega vendarle nekaj spregovoriti, a mu to ne bo v vsakem primem ncjbolj prijetno. Z določitvijo predsedniških kandidatov se ie hkrati postavilo tudi vprašanje imenovi-nju kandidatov za nič manj važno podpredsedniško mesto. V republikanskih vrstah je 1o vprašanje sprožilo dokaj prahu. Doslej je bil na ten', t j. podpredsedniškem mestu Nixon. ki pa se je proti njegovi kandidaturi tokrat dvignilo precej glasov. No, postopno so ti utihnili, ostal pa je Ilarold Stassen, ugled m državniška in partijska osebnost. ki od svojega stališča, da namreč Nixon za to me-stc ni primeren, nikakor ni hotel odstopiti. To je trajalo nekaj časa in. razumljivo, ve^ vepublikanski partijski aparat. kakor tudi vsa njihovi predvolilna akcija, so s^e s ten» znašli v sila neprijetni in kočljivi situaciji. Končno se je, kot poročajo zadnje vest:. «sa motni volk» Stassen vdal in pristal na Nixonovo kandidaturo. Ali ima za to največ, zaslug Eisenhovver ali kdo^drug. ,sp zaenkrat še ne n ore reči. Vsekakor pa predstavlja to določeno zmago desno usmerjenih elementov, kri je znano, da je Nixon ni hov človek. Kako bo na volitvah, ali bo zmagal Stevenson ali Eisenhovver. je prav tako tvegano govoriti kot o vremenu ta v veliki meri odvisni bla- | gin ja in sreča ZDA in vsega I sveta. Zato so ameriške predsedniške volitve tako važne tudi za nas. ' .. ... i**” ■ if O ■ > m S k A,.'... POMEMBNO ZASEDANJE V BARIJU Za okrepitev sodelovanja med Južno Italijo in FLRJ Zasedanje sta organizirala Jevanlski velesejem in trgovinska zbornica v Bariju v sodelovanju z rimsko revijo .Italjug" tbvsra* Tokia* v K « Tako bo Ugledala leta 1*56 tovarna motornih koles — TOMOS — pri Kopru, ko bo začela s popolnoma samostojno serijsko proizvodnjo. Z* le tos bodo povečali delovni prostor od 758 na 10.UU0 kv. m. KAJ MORAMO VIDETI 0 JETIKI Jetika je bolezen, ki napada vse sloje prebivalstva in ljudi vsake starosti; razširjena je po vsem svetu, a najhuje razsaja tam, kjer ljudje žive v nehigienskih razmerah. Jetika je največja socialna bolezen Jetika ali tuberkuloza je specifična bolezen, ki jo povzroča bacil jetike. Brez tega bacila ne moremo nikoli govoriti o jetiki. Bacili »e najbolje razvijajo v temi. sončna svetloba jih zelo hitro zamori. Imamo različne vrste, bacilov jetike, in sicer tiste, ki povzročajo tuberkulozo pri človeku, potem bacile jetike pri živalih, in tiste, ki povzročajo jetiko pri mrzlokrvnih živalih. Za človeka so prvenstveno nevarni bacili človeškega izvora, toda vedeli moramo, da »e človek prav tako lahko okuži z bacili jetike, ki so živalskega izvora. Okužitev se največkrat izvrši skozi nos in usta, od koder pridejo bakterije v pljuča in črevo. Tukaj se potem bacili ustalijo in preidejo v telo po mezgovnicah, kjer se lahko lotijo najrazličnejših organov. Okužitev po hranilnem traktu je bolj redka, človek se največkrat okuži po dihalih, toda tudi bakterije laliko preidejo v telo tudi skozi kožo Okužitev je direktna ali indirektna. O direktni okužitvi govorimo tedaj, če se okužitev izvrši v materinem telesu, in sicer ako je mati tuberkulozna. Take vrste okužitev je zelo redka. Veliko važnejše je, da se naleze otrok tuberkuloze od staršev po rojstvu. Dojenček je v najtesnejšem stiku s starši, iz česar sledi, da ga ti kaj lahko okužijo s tuberkulozo. Isto tako je mogoče, da se dojenček okuži z mlekom matere, ki je bolna za tuberkulozo. Sploh imajo otro- ci jetičnih staršev prirojeno dispozicijo za jetiko. Dispozicija je v tem, da so tako otroci zelo slabotni in podvrženi vsakovrstnim infekcijam. Omeniti pa moramo tudi pridobljeno dispozicijo. Bolni ljudje, zlasti še bolni na pljučih in slabokrvni ter šibki, so veliko bolj nagnjeni. k jetiki, kot pa tisti, ki so povsem zdravi. V to poglavje spada tudi cela kopica socialnih vprašanj. Izkušnja uči, da je jetika bolezen. ki najrajši napada siromaka ter človeka, čigar socialno stanje je slabo. Tudi se z jetiko lahko okužijo tisti ljudje, ki morajo poklicno delati v prašnih in zatohlih prostorih. Tudi alkoholiki disponirajo za jetiko, Okužitev se izvrši najbolj pogosto s prahom. Prah pod milim nebom sicer ni nevaren, ker sončni žarki kaj kmalu pomorijo bacile, pač pa je prah nevaren v nehigieničnih stanovanjih, v katerih biva jetičen bolnik. Bacil jetike je zelo odporen zoper izsušitev in tako pride v prah na milijone bacilov, ki jih ljudje vdihavajo m se z njimi oku-žujejo. poleg te vrste oku-žitve je najvažnejša okuzi-tev s kapljicami, ki se jih drže bacili in ki jih razpršujejo jetični ljudje s kašljanjem, kihanjem in govorjenjem. Okužitev je tudi mogoča s predmeti, s katerimi prihaja jetični v doti-ko in katerih se drže bacili jetike. Med živili je treba imenovati mleko in mlečne izdelke, ki izvirajo od tuberkulozne živine. Toda da liistv"-'"'* UDerria obstajajo kake ki s ne raz'i' i_° ’mamo tudi v tem. ostala tako notranja kot ipre^'3 ,pol’tika v bistvu ne- sp krrnJp)*ast- Re pravi državno te v . er>jena. bodisi da je bi-N se pi v rokah republikan- sli prerf Pa demokratov. Tako so v V/’iki ,eh k°t onih ni-nip Plocmer skušali sprerre-,,anja os,eclanje»a notranjega »misij .narnrec v bistvenem OdnusiK H obseEu. a v svojih do a,. ostalega sveta, t. j. kot držav, so tako Ji kot JUna tie oni vselej postopali tako, !’ z.ahtevale splošne anie ter in notranje okolišči-ha.ves^a kot (o narekoval Sicer mter'‘ ZUA' tildi *..ba. v 'ei analizi, kot r^Cidrugje; ne smemo •Pioiev * ■ k nekritičnim po-obe1’^"1' ker ,ta dejan- s'ranki I't,j,nni'nejši ameriški druir, ’ ^ °de na politična m ,, 'a načel ' °v in rhžbe ‘tavnik fen c>rani a njunih {ired-pristašev, dife-mam V N*tuPine z bolj 8koiona,.„napr'‘dnim- a'i P® re-K'edu teh'm b'stvom obe ornH po- n«el. Razlika med V koUkora obstrja !o v tolik). skupine° T V eni ali ic letošnje razstave, saj bo sodelovalo na njej z vzorci vin ali z vinogradniškimi n kletarskimi 'stroji in kemičnimi zaščitnimi sredstvi poleg Jugoslavije še 18 tujih držav. Tuje države razstavljajo predvsem vina. kar dokazuje, da se je ljubljanska mednarodna razstava vin v kratkem času rrzvila t' eno najpomembnejših svetovnih manifestacij te vrste in da so ljubljanska priznanja v obliki zlatih, srebrnih in bronastih medalj po vsem svetu jamstvo za dobro kvaliteto vina. Obenem pa po. staja ljubljanska razstava tudi važno mednarodno tržišče za vina. Predložene vzorce vin ocenjuje posebna mednarodna komisija pod predsedstvom dr Dragoslava Milosavljeviča, ravnatelja vinarskega inštituta v Sremskih Karlovcih. V komisiji so poleg njega še trije jugoslovanski strokovnjaki, potem pa po en izvedenec iz Anglije, Avstrije, Belgije, Brenclje in Španije. Delo preskuževalcev vin ni lahko tn najbrž tudi ne prijetno saj ves dan morda le po nesreči popijejo kakšno kapljico. Preskuževalec sedi za mizo, kamor mu prinašajo steklenice z omembo države, vrste in letnika; on si ga nalije droben kozarček, povoha, pogleda proti luči, srkne, poskusi okus v ustih — in izpljune. Potem si oplakne usta z vodo in koščkom neslanega kruha in nadaljuje delo. Bolj «pametni» bodo verjetno številni zasebni iipreskuševalciii, ki bodo med razstavo lahko okušali razstavljena vina. Najbrž bo med njimi tudi precej Tržačanov, o katerih gre glas, da cenijo dobro kapljico. Vse. kakor bo vsakdo, ki bo prišel v Ljubljano na razstavo, prišel na svoj račun. Kakšna vina bodo na razstavi? Najboljši pridelek iz naslednjih držav (v oklepaju števiiO vzorcev); Anglija (6). Mrlta (7), Ciper CD. Avstralija (1), Južna Afrika (1), Alžir (1), - Francija (12), Italija (12), Avstrija (5), Madžarska (19), Grčija (4), Romunija (18), Španija (8), Bol-g; rija (44>, Portugalska (8), Cile (1) — torej skoraj z vseh kontinentov. Iz Jugoslavije pa: SIrvenija (103), Hrvatska (183), Srbija (29), Makedonija (10), Bosna in Hercegovina (2) in Vojvodina (22). Skupno torej 390 vzorcev vin, 243 domačih in 147 tujih. Mednarodna komisija zdaj ta vina preskuša in ocenjuje, rezultati pa bodo znani do začetka razstave. Vendar lahko že povemo, da je bilo do časa ko to pišemo, ocenjenih 251 vzorcev vin in razdeljenih 31 zlatih, 109 srebrnih in 12 bronastih medalj. In ie lahko povemo, d« se je pri tem nadvse častno odrezala Slovenija > svojimi vini, zlasti s štajerskim belim vinom. Slovenija se doslej ponaša z 21 zlatimi, ‘*9 srebrnimi in 4 bronastimi medaljami, kar pomeni, da je pobrala 2 tretjini doslej razdeljenih prvi nagrad. Ostale zlate medalje so bile razdeljene tako; Hrvaška 1, Srbija 2, Madžarska 3 (samo za desertna vina), Španija 4. Med španskimi zlatimi medaljami je tudi vino iz letu 1885. Tudi v Ljubljani je mnoge presenetil uspeh slovenskih vin pred strogo mednarodno komisijo. Vinarski strokovnjaki pa pravijo, da je to povsem realno. V stoletjih je okus izoblikoval rensko vino kot primer najvišje kvalitete belega vina. V štajerskih vinorodnih predelih — Halozah, Sl o v en »k ih goricah, na obronkih Pohorja — sadijo žlahtne renske aorte, zaradi ugodnejših klimatskih in najbrž tudi zemeljskih pogojev pa slovenske vina po mnogih odlikah celi; prekašajo originalni ren-sk pridelek- Najboljše rensko vino raste torej v goricah ob Dravi in Muri, nekateri teh vin —■ ljutomerska, radgonsko, haloško, pekrsko, ritoznojsko — pa uživajo tudi že stat ugled Jugoslavija je danes po količini vinskega pridelka na sedmem mestu na svetu, njena najboljša vina pa spadajo v vrh svetovne kvalitete. Toda ugled teh vin v svetu šc vedno zaostaja za tradicionalnimi pridelovalci vina — za Francijo, Italijo in Španijo. Človek je ie po naravi nekam konservativen, pivci pa menda ie bolj, stoletne tradicije pa tudi nekaj pomenijo. Kljub temu pa dosega jugoslovanski izvoz vina četrt milijona dolarjev letno; od tega odpade skoraj polovica na Slovenijo, ki sicer pridela približno deset odstotkov vina v Jugoslaviji Pa na svidenje na vinski razstavi v Ljubljani! r. c. tudi z znojem, z blatom in urinom tuberkuloznih ljudi je mogoče prenesti jetiko. Jetika je bolezen, ki napada vse sloje prebivalstva in ljudi vsake starosti. Razširjena je skoraj po vsem svetu, a najhuje razsaja tam, kjer žive ljudje v slabih higienskih razmerah. Lahko rečemo, da je jetika največja socialna bolezen. Anatomsko se začne jetika tako, da se tam, kjer se ustavijo bacili, napravi v začetku majhen, potem pa vedno bolj se razvijajoč vozel. Okrog vozlov se delajo vedno novi in tako uničujejo vse organe, v katerih so se. začeli razvijati. Na sredi se začne vozel gnojiti oziroma razpadati in ta gnoj se potem največkrat izceja iz te tuberkulozne nove tvorbe. Ako se naredijo v pljučih taki veliki vozli, ki so na sredi razpadli, jim pravimo kaverne. Ako se napravijo vozli v kosteh, se izceja gnoj po hodnikih skozi kožo in jim pravimo fistule. Po mezgovnicah ali pa tudi po krvi se jetika hitro prenaša iz enega organa v drugega. Ce pa prodre tako jetično gnezdišče v večjo žilo, se bacili nastanijo po vsem telesu in takrat-govorimo o «hitri jelikia. Tuberkuloza se izceli tako, da se napravijo okrog tuberkuloznih vozlov kapsule, ki omeje razvoj bacilov. Vozli se pologoma absorbirajo ali pa jih naredi narava neškodljive s tem. da se prerastejo z apnencem. Boj proti jetiki bojujejo protistrupi, ki se pojavijo takoj po infekciji. Tuberkuloza se prične sko-ro neopaženo in se razvija počasi ter se opazi šele, ko je že kolikor toliko razvita. Prvi znaki jetike, zlasti še pljučne, so oslabelost, slabokrvnost in pomanjkanje apetita. Bolniki hujšajo, v prsih jih zbada, kašelj je suh, proti večeru je telesna toplota zvišana, ponoči se potijo. Zlasti je treba paziti, če morda iz.ka.šljujejo kri. Jetični hirajo čimdalje bolj ter imajo pri različni lokalizaciji tuberkuloze tudi različne bolezenske znake. Ti »o odvisni največ od organa. ki se ga je lotila jetika. Pri pljučni jetiki je v poznejšem razvoju bistveni znak izkašljevanje gnojnega izmečka ter tudi krvi, medtem ko je pri jetiki grla glavni simptom hripavost z izkašljevanjem izmečkov, pomešanih s krvjo. Pri jetiki žlez ali škro-fulozi vidimo cele skupine zateklih žlez, iz katerih se skozi kožo izteka gnoj. Pri kožni jetiki, ki ji pravimo lupus, opažamo v koži drobna zrnca, kjer pa je jetika bolj razvita pa vidimo gnojna uljesa, ki razjedajo kožo. Pri tuberkulozi prsne mrene je glavni znak nabiranje tekočine v prsni duplini. Ce napade tuberkuloza potrebušnico, se trebušna votlina napolni s tekočino in govorimo o vodenici. Je- -. i -VJi?-' " tika na kosteh se pojavlja z oteklinami, iz katerih se po fistulah izceja gnoj, z jetiko okuženi sklepi so zelo zatekli ter se v njih nabira tekočina. Za črevesno jetiko so značilne driske, blato pa je največkrat pomešano z gnojem in krvjo. Tuberkuloza možganskih tipen poteka podobno, kol č-otrpne tilnik Ce se tuberkulozni bolnik ne zdravi pravilno, hira čim dalje bolj ter umre za splošno oslabelostjo ali pa zato, ker so se med boleznijo uničili življenjsko važni organi. Tuberkuloza Je ozdravljiva bolezen, zlasti še, če jo pričnemo zdraviti v začetku obolenja, zatorej nihče nima povoda obupavati, ampak se mora vsak jetičnik skrbno zdraviti. V prvi vrsti je treba skrbeti, da se ljudje z jetiko ne okužijo. Tuberkulozni bolniki z odprto jetiko, spadajo v zavode, ki so nalašč opremljeni za jeLcnike. Ker je tuberkuloza v prvi vrsti posledica slabih socialnih razmer, mora vsekakor skupnost skrbeti za to. da imajo vsi ljudje higienska stanovanja, da se ščitijo okužitve s hrano, zlasti pa da se pouče, kaj naj store in kako naj ravnajo, da se ne okužijo, Egiptovski prosvetni minister Kemal El Din H»s«ein razlaga vpoklicanim profesorjem in novinarjem kako se upravlja s puško Na sedežu trgovinske zbor-t. ce v Bar'ju je bilo pred nekaj dnevi zasedanje posvečeno proučitvi možnosti trgovinske izmenjave med južnimi pokrajinami Italije in Jugoslavije ter pripravi za usta. levitev delegacije italijanski, jugoslovanske trgovinske zbor-r ce s sedežem v Milanu. Zasedanje sta organizirala u-pruva levantskega velesejma in trgovinska zbornica s sodelovanjem z -.nano rimsko revijo »Italjug«. Zasedanju je predsedoval predsednik trgovinske zbornice comm. La-gioia, otvoritveni govor pa je imel predsednik levantskega velesejma prof. Nicola Tri-dente. Govoril je tudi odgos verni urednik revije »Italjug« dr. Guarnieri-Boechini. V otvoritvenih besedah je predsednik trgovinske zborni, ce Lagioia podčrtal tradicionalne vezi med Barijem in mesti na drugi strani jadranske obale. V nadaljevanju je dejal, da se je struktura izmenjave med tem časom iz-prernenila. Južna Italija je namreč pred 50 leti dobavljala dalmatinski obali agrarne proizvode, medtem ko je sedaj razvoj poljedelstva v Jugoslaviji omogočil znižanje tega izvoza ter privedel jugoslovansko kmetijstvo v nekaterih primerih do tega. da ;e na mednarodnih trgih celo konkurent. Vendar so se v istem razdobju odpgle nove možnosti trgovinske izmenjave za kar je navedel predsednik zbornice kot primer možnosti izvoza derivatov petroleja. Comm. Lagioia je nato dejal da trgovinska zbornica budno spremlja vprašanje ribolova v komisiji za ribolov in upa, da se bodo odnosi z Jugoslavijo stalno izboljševali in s tem omogočili, odstranitev vseh onih ovir. ki ie zavirajo ribolov. Poudaril je, važnost pomorskih zvez in dejal da je bila lani ustanovljena redna proga med obe- j nra obalama Jadranskega morja. Ta proga je za enkrat 15-rinevne, vendar pa upajo, da jo bodo lahko v kratkem o-krepili. Poleg tega proučujejo možnost letalske zveze. Prof. Nicola’ Tridente pa je dejal, da ni več mogoče obravnavati vprašanje Južne Italije samo v okviru odnosov med Jugom in Severom, temveč da so po drugi svetovni vojni zlasti močno občutene spremembe v gospodarski in politični strukturi vseli dežel ter da je zmagal princip, da nobena dežela ne zadostuje sama zase in da mora kupovati, zato, da lahko prodaja. Govornik je podčrtal napore beograjske vlade, ki stremi za tem. da izmenjuje blag-) z vsemi deželami sveta na osnovi enakopravnosti. Tudi južne pokrajine Italije imajo možnosti, da sodelujejo pri tej izmenjavi, saj se lahko in se mora izvažati na najbližji trg blago in surovine, ki so po- trebne za industrijski razvoj Jugoslavije ter uvažati blago in surovine, katere so potrebne Južni Italiji. V nadaljevanju govora je predsednik velesejma opisal gospodarske sporazume skle-n;ene med obema državama ir. dejal, da ti sporazumi c,-mngočajo stalno večji obseg trgovinske izmenjave. V tej zvezi je poudaril, velik pomen ustanavljanja neposrednih zve; med trgovinskimi predstavniki južnih pokrajin in predstavniki Jugoslavije, za kar bi bila zlasti pomembna ustanovitev delegacije italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice. Svoja izvajanja je prof. Tridente zaključil, s tem, da je podčrtal velik pomen uradne u-deležbe Jugoslavije na XX. levantskem . velesejmu. To dokazuje, da je Bari skupaj z Milanom in Trstom tretje italijansko mesto, ki je še posebej zainteresirano pri zunanji trgovini z bližnjo deželo. Daljši referat je imel tud\_ dr Guarnieri-Boechini, ki je dejal, da je treba izkoristiti vse možnosti in vse mednarodne sporazume, ki dokaz.i; jejo dobro voljo obeh dežel. Iz čistega trgovinskega sodelovanja je treba priti do drugih oblik sodelovanja. To sodelovanje lahko že sedaj doseže velik obseg, saj so že napravljene osnove za izvršitev teh zelo velikih načrtov. načrta «Jugoslexport» in zgraditev sredozemske avtoceste. Brvi 1 načrt se nanaša na zgraditev zelo velikih hidroj central v Jugoslaviji, zato bi lahko izvažali električno e-_ nergijo v Italijo, Nemčijo^ in Avstrijo. Pomen tega načrta je za južno pokrajino Italije očiten, saj bi lahko brez težav s podmorskim kablom povezali jugoslovanske električne centrale in Bari. Pray tako je važno tudi avtocesta, ki bi povezovala Jugoslavijo s Trstom in se vključila na prometno zvezo Brindisi . Bari -Neapelj . Rim - Bologna. V zaključku zasedanja se je razvila obširna diskusija, v kateri so spregovorili predstavniki trgovcev in predstav, niki industrijcev. Predstavnik trgovcev dr. Romito je predlagal tudi obisk delegacije tr» govskih predstavnikov v Jugoslavijo. V zaključku pa o izglasovali tudi člane začasnega odbora za ustanovitev delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, Največje umelno jezero Načrt o zajezitvi reke Volta je največji in najpomembnejši poskus, da bi dali Zlati obali v Afriki gospodarske pogoje za razvoj v moderno državo. Po tem načrtu nameravajo zgraditi na reki Volta velikanski jez, za katerim bo nastalo največje umetno jezero na svetu. S tem bodo dobili velike količine električne energije, ki jo bodo potrebovali za proizvodnjo približno ene desetine aluminija na svetu. Hkrati bodo s tem lahko (udi izpopolnili načrte za namakanje kmetijskih povrhu. potem pa področje Zlat.' obšle ne bo vej odvisno It od ene same žetve. V jezeru nameravajo gojiti tudi ribe. Novo jezero bo pomenilo znatno spremembo in bo ve-llkega pomena za Zlato obalo zlasti danes, ko so cene kakaa na svetovnem tržišču katastrofalno padle, pridelovanje kakaa pa je bilo poglavitni vir dohodkov prebivalstva na Zlati obali. Velikanski jez nameravata zgraditi vladi Zlate obale in Anglije skupno z dvema aluminijskima družbama, eno iz Kanade, drugo iz Anglije. Leta 1952 so menili, da bo graditev stala 144 milijonov funtov, novi proračun pa postavlja kot minimum 231 milijonov funtov in dopušča celo možnost zvišanja stroškov na 309 milijonov, V tej zvezi dvomijo, da bodo družbe hotele zvišati že obljubljeni prispevek. 39. ODDAJA TELEVIZIJSKE RUBRIKE »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ* Maria Luisa (jaroppo „zbolela“ Sartirana pa je odnehal pred ciljem Princesa Margaret lina 26 let. Zakaj se drži tako otožno? Ali bo ostala tetka/ Številna publika, ki se vsak četrtek redno zbere pred televizijskimi sprejemniki, je bila to pot prikrajšana v svoji radovednosti. Po časopisnih vesteh, ki so zadevale primer Marije Luise Garop- vem oblačilu. Iz vsega tega pa se da sklepati, da jo bomo prihodnji četrtek zopet videli in da bo po vsej verjetnosti igro nadaljevala. Tudi o Filippu Sartrani, ki bi moral odgovoriti na po- po, bi »e ta morala sinoči I slednja tri vprašanja za 5 predstaviti v neki nalašč za j milijonov 120.000 lir, se je to priliko pripravljeni obleki, I govorilo, da ne bo tvegal poda bi vsaj nekoliko ublažila I slednje preizkušnje, ker ne vtis, ki ga je na gledalce na- I mara riskirati že dobljena 2 pravila s svojim prvim na-'milijona 560 tisoč. Izkazalo slopom preč televizijsko ka-j se je, da so bile to pot ča-mero. Ta prvi nastop je nam- j sopisne vesti točne. kajti reč sprožil v časopisju — in Sartirana se je zadovoljil z to na pobudo nekega skrajno bogaboječega katoliškega lista — vrsto polemik, kar je baje neugodno vplivalo na Marijo Luiso samo in jo dovedlo do tega, da je baje sklenila odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. Mi sicer ne vemo, kaj je dejansko na stvari in kako se bo vca ta »tvar končala, zlasti še. ker smo v nekem časopisu zasledili tudi mnenje nekega duhovnika, ki se je o Mariji l.uizl zelo pohvalno izrazil in cejal, da ji. kljub njeni nesporni živahnosti, želi obilo uspeha pri nadaljnjem tekmovanju, ker upa, da mu Marija Luisa — v primeru, da doseže najvišjo nagrado — ne bo odklonila skromnega zneska za neko njegovo zavetišče. Vsekakor pa drži, da je Mike Bongiorno prečital neko bolniško spričevalo, na osnovi katerega je Marija Luisa sicer rahlo zbolela, vendarle pa tako hudo, da se ni mogla niti pokazati v svojem uo- do sedaj pridobljeno nagrado. Med novinci je prvi nastopil dr. Lorenzo Brarchi iz Bielle, specialist za bolezni želodca in jeter. Za izpraše-valno področje si je izbral staro egipčansko zgodovino, ki ga je pritegnila že ko je hodil na univerzo. Dr. Braschi nam je povedal, da je bil tudi v Egiptu in da je obiskal znano Tutankamenovo grobnico kljub temu, da je vedel za legendo. čes da bo smrt ugrabila vsakogar, ki bi motil faraonovo večno spanje, in kljub temu, da je ta grobnica dejansko zahtevala do sedaj 37 ali 38 človeških žrtev. Braschi mora biti na tem področju izredno podkovan, kajti na vsa vprašanja, ki so za ogromno večino publike skoro prava španska vas, je odgovarjal s presenetljivo sigurnostjo in točnostjo. Mož je na najboljši poti, da vzdrzi do konca. Za njim je nastopil mladi študent Giacomo Politi iz 'Pre- vija, v pokrajini Umbria, in je tako prvi tekmoval iz te pokrajine. Odgovarja na vprašanja iz moderne italijanske poezije. Povedal nam je pravi priimek Alda Palazzeschija in da je bil Clemente Rebora oni pesnik, ki je leta 1922 iedat »Anonimne pesmi«. Ko mu jg nato Mike Bongiorno čital po nekaj stihov od različnih modernih pesnikov, je takoj odgovoril. da so avtorji teh stihov Dino Campana, Ungaretti, Giovanni Montale, Giovanni Papini, Marino Moretti in Sal-vatore Quasimodo. Kot tretja novinka je nastopila debelušasta Lia Conver-sano, iz Fana, ki si je izbrala za izpraševalno področje grško in rimsko bajeslovje. Povedala nam je, da se je Hermesova mati imenovala Maja, da so grškemu bogu Kronosu. Rimljani dali ime Saturn, da so Muze imele za starse Zevsa in Mnemosino; ko pa bi morala povedati ime najmlajše treh Gracij, ki je postala zena še-paslega llefajsta, jo je spomin izdal in je namesto Aglaje poskusila z nekim drugim imenom. Giuseppe Gamba, ki odgovarja na vprašanje za 1,280.000, je dobil skioptično sliko italijanske pokrajinske noše Iz 19. stoletja, ki jo ima tudi Ras-»inet v svoji knjigi o narodnih nošah, Gamba bi moraT povedati iz katere pokrajine izhaja omenjena nosa. Dolgo je razmišljal in, ko je že odmeval udarec gonga, poskusil s Piemontom, kar pa je bilo napačno. Nosa namreč izhaja iz pokrajine Molise. Tako mu je ostala tolažilna nagrada: avtomobil Fiat 600. Walter Marchetti, ki je zelo razgledan na področju moderne glasbe je dobil ploščo MC 9. Šlo je za simfonično skladbo nekega se živečega Halijamske-ga glasbenika. Povedati ie moral ime avtorja in skladbe. Takoj je odgovoril, da je to »VI. simfonija za godala« Gia-battiste Marchesettija. Poslednji tekmovalec, ki je odgovarjal na vprašanje za I.280.000 je bil dr. Marcello Corsini. Mož je filatelist in je takoj odgovoril, da je ena znamka za 20 stotink z desnim profilom Viktorja Emanuela II. modre barve, druga pa, prav tako za 20 stotink in s kraljevim levim profilom, o-ranžne larve. NOVO; Antologija; »Scrit-tori jugoslavitt L 485 Stevenson: Otofe zakladov L 360 TRŽAŠKA KNJIGARNA I'r*t - III. šiv. I rnnCItka il« Telefon ttr-HHM I - 4 — 24. avgusta 1988 m 11 II PISMO DELAVSKE ZBORNICE INŠPEKTORATU ZA DELOi Kvarno izhlapevanje prizadelo še 6 delavcev rayonskega oddelka i % §m J , - | Vh8S ** * *Lj - " ji lir j&l fijp S > ' ' ( r - 1 ' ^ WW*8Pi ■ W4|B"S-1 1» -> #. 1- g r" . , Ravnateljstvo podgorske predilnice navzlic vedno hujšemu kvarnemu ozračju v rajonskem oddelku ni doslej upoštevalo protesta sindikatov in se ni ravnalo po zakonskih navodilih Tajništvo goriške Delavske zbornice je 21. t.m. poslalo pokrajinskemu inšpektoratu za delo v Vicem (ter v vednost goriškemu prefektu, tajništvu CISL v Gorici, tajništvu UIL v Gorici in notranji komisiji podjetja »Fioc-co» v Podgori) pismo, v katerem opozarja na kvarno izhlapevanje v novi rayonski tovarni »Fiocco« v Podgori. Delavska zbornica izjavlja, da se število delavcev, ki so bili prizadeti zaradi kvarnih izhlapevanj kemičnih sestavin v podjetju za izdelavo rayo-na v podgorski predilnici, ni zmanjšalo, kljub številnim protestom, ki so bili naslovljeni na direkcijo in prošnjam, s katerimi so se delavci obrnili na oblasti in u-stanove, da bi bili spoštovani zakoni, ki jamčijo zdravo okolje in higieno na delovnem metsu. Delavska zbornica sporoča, da so morali iskati v zadnjih dneh zdravniško pomoč naslednji delavci: Fortunato Musič, Danilo Peršolja, Lu-ciano Buzzin, Ermanno Don-da, Aurelio Spanger in Boris Kocjančič. Kot znano, je delovni prostor v rayon»kem oddelku napolnjen z zrakom, ki je zaraci kemičnih izhlapevanj nezdrav. Predvsem pa delavci tožijo zaradi bolečin, ki jih čutijo v očeh; oči jih pečejo, se jim rtalno solzijo, čutijo tudi še druge motnje v očeh. ki lahko -dovedejo do oslabljenja vida. Prav tako občutijo delavci motnje v prebavnih in dihalnih organih, s simptomi dušitve in s posledico majhnega apetita, ki ga čutijo tudi po delu. Delavci se pritožujejo tudi nad slabim delovnim pravilnikom, zaradi katerega so primorani delati v izmenah pod zelo težkimi pogoji, ki so posebno v zadnjih urah nemogoči, kajti takrat doseže kvarnost ambienta najvišjo stopnjo. Zaradi tega bi bilo potrebno sprejeti nove delavce, s katerimi bi bilo omogočeno spremeniti dosedanji delovni pravilnik. Delavska zbornica nadalje opozarja, da je že s svojim pismom z dne 20. marca tl. obvestila pokrajinski inšpektorat za delo v Vidmu o eksplozijah, ki nastajajo v rayonskem oddelku podgorske predilnice zaradi kvarnih izhlapevanj. Kljub pritisku sindikatov, notranje komisije, raznih ustanov in objavam v časopisju ravnateljstvo podjetja ni poč vzelo nikakega koraka, da se ti incidenti ne bi ponovili. Zadnji dogodki to dejstvo potrjujejo in zato zahteva Delavska zbornica v Gorici od inšpektorata za delo, naj takoj intervenira pri podgorski predilnici, da se ne bi pripetili še novi incidenti na čelu. Ravnateljstvo predilnice mora epoštovati zakone, ki jamčijo zdravo okolje delavcem, ker jim je to zagotovljeno tudi po zadnjih navodilih ministrstva za delo. je bila zelo huda nevihta s li; točo, ki je padala na zelo širokem področju vse od Brd pa do Trsta. Toča je prizadela predvsem kraje južno od Sonk, pa tudi vinograde in r.uve ob Šempetru ob Soči, V Brdih je toča tudi padala, toda na srečo ni povzročila škode grozdju, ki zelo lepo zon. Pri tem je zelo pomagala akcija jugoslovanskih baterij, ki so z vso silo streljale z raketami proti toč'. Nevihta predzadnje noči pa na srečo ni bi- la s točo in tudi tokrat so Buci estali neprizadeti. V Steverjanu je postavlje-n;h precej baterij v obrambo pioti toči, toda števerjanski vinogradniki so se na žalost še v premajhnem številu vpisal: v konzorcij za obrambo proti toči, ki ima svoj sedež v Krminu. Vsekakor prispevek za članstvo v konzorciju ni tako visok, da ga ne bi števerjanski vinogradniki lahko krili. Predvsem pa bi to lahko storili, ker jim je znano, da je posebno lanskoletno pravočasno streljanje proti toči preprečilo veliko škodo, ki bi naštela na grozdju, če baterije ne bi stopile takoj v akcijo. izvršena plačila od 1. januarja 1956 pa skupno 145,968.882 lir. Saldo: 145,968.882 liro IZ SPETRA OB NADIŽI 11-ietni deček padel s senika V nedeljo dopoldne se je v Spetru ob Nadiži pripetila težja nesreča komaj 11-letnemu Vc.lentinu Dorbolu. Deček se je igral na domačem seniku, nenadoma pa je iz doslej neznanih vzrokov izgubil ravnotežje in padel na kamnito dvorišče. Pri tem si je zlomil vrat, zaradi česar se bo moral zdraviti v čedadski bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali z ■ avtomobilom Rdečega križa, približno 30 dnri ' Živahen četrtkov semenj O priliki praznika svetega Jerneja, ki ga Goričani še posebno praznujejo in mu prirejajo tudi vsakoletni ptičji semenj, ki bo letos v občinskem parku, Je bil tudi običajni četrtkov semenj zelo živahen in je privabil izredno veliko število kramar jeti pa tudi obiskovalcev s te in one strani meje. Kramarji, ki so uspeli dobili prazno mesto na Telovadnem trgu, so razprostrli svoje blago na stojnice, mnogi pa so se zadovoljili kar z vozili, s katerimi so se pri peljali v Gorico. Bilo je zelo živahno. Slišati je bilo različne glusore po zvočnikih, ki so vabili na nakup razstavljenega blaga. Mnogi so se trudili, da bi v slabi slovenščini privabili, kupce z onstran meje. Marsikomu je to uspelo in vesel se je popoldne s praznim vozilom odpeljal proti domu. Vsekakor je videmski sporazum prinesel poživitev tudi v trgovino potujočih kramarjev, ki so pred njegovim podpisom zaključili, da v Gorici res nimajo več kaj iskati. Dve hudi nevihti Na srečo toča ni prizadela briških vinogradov Vreme se je predvčerajšnjim, posebno pa včeraj precej ohladilo. Dve noči zapore, doma je bilo več neviht, ki so zelo ohladile ozračje in prinesle že prvi jesenski večerni in jutranji hlad. Posebno v torek zvečer po 22. uri Izmenjava b!aqa v juliju na osnovi videm. sporazuma Izdanih je bilo 33 uvoznih in 15 izvoznih dovoljenj Na podlagi videmskega sporazuma za obmejni mali trgovinski promet je trgovinska zbornica izdala v mesecu juliju 33 uvoznih dovoljenj za skupno vsoto 60 444.040 lir ter 15 izvoznih dovoljenj za 17.720.237 lir. Uvozili so: žagan les. lesene izdelke, parkete, lesni premog, drva za kurjavo, konje, goveje meso, sadne sokove, krompir, jajca, cement in razno. Izvozili pa: nadomestne dele za avtomobile, kolesa in razne stroje, pnevmatike, električni material, lan, kemične pridelke in razno. Stanje avtonomnega kompenzacijskega sporazuma dne 1. avgusta t. 1. je bilo sledeče: prejeta plačila od 1. januarja 1956 s saldom z dne 31. decembra 1955 znašajo 404.100.283 TO m 0X0 IZ ST ANDRTŽA GLAVNI TRG V VASI bodo kmalu asfaltirali Ih lira letina krompirja, ki ga prodajajo po 17 lir kg na debelo, slabše pa kaže koruza Danes na Bledu svečana otvoritev 46. evropskega veslaškega prvenstva Današnji program: izločilna tekmovanja za ženske v skitfu, dvojicah in četvercu s krmarjem - Nastopa 36 ženskih ekip iz 11 držav Že dalj časa pripravlja občinsko gradbeno podjetje vse potrebno za asfaltiranje glavnega trga pred domačo cerkvijo. Dela so pred dnevi sicer zastala, todič najbrž zaradi pomanjkanja potrebnega materiala. Predvčerajšnjim so delavci spet začeli dovažati kamenje na trg, ki se zdi, da bo v kratkem asfaltiran. S tem največjem razmahu. Večina kmetovalcev pobira in vozi na domove krompir, ki ga je letos izredno mnogo in je izvrstne kvalitete. Seme smo dobili s Holandskega in lahko rečemo, da smo z njim zelo zadovoljni. Cene krompirju, ki se vrte od 17 do 18 lir za kg. bo na,a vas precej spremeni- P* *»' hile prav lahko višje. la svoj zunanji izgled; želeli bi še, da bi občina skupaj s pokrajino vendar že rešila vprašanje asfaltiranja ceste Standrež-Sovodnje. po kateri je promet iz dneva v dan večji. V preteklih vročih dnen je bilo na spodnjem delu naše vasi ogromno prahu, ki nam je zahajal tudi skozi zaprta poikna v stanovanja. Tako stanje ne odgovarja higieničnim zahtevam današnjega časa, poleg tega pa gramozna cesta, ki so jo sicer precej dobro popravili, ne more zadostiti potrebam prometa. Delo na polju je sedaj v Pevski zbor Dol-Poljane v nedeljo v radiu Domači moški zbor, ki se že dolgo casa pridno vadi pod vodstvom tov. Pavline Komel, bo nastopil v nedeljo 26. t. m, ob 17. uri na radijski postaji Trst I. Naši pevci, katerim borne z veseljem prisluhnili, bodo prav gotovo pokazali svoje sposobnosti in uspehe, ki so jih dosegli s požrtvovalnim obiskovanjem pevskih vaj in pod zglednim vodstvom pe-vovodkinje od zadnjega javnega nastopa do danes. ,S pevske vaje, ki so jo t-meli v nedeljo, so se naši pev, ci spravili na Vrh, kjer je bilo slavje zaradi birme in so se ustavili v gornji vaški gostilni, kjer so na vrtu zapeli nekaj lepih domačih pesmi. Kmalu so se jim pridružili še vrhovski pevci, tako da je bilo za vse prisotne izletnike :n d: mačine pravo zadovoljstvo poslušali ubrano petje pridnih pevcev, ki jim ljubezen za slovensko pesem ni zamrla. V juliju na Goriškem 406 meničnih protestov Iz dodatne publikacije mesečnika, ki ga izdaja Trgovinska zbornica v Gorici, je razvidno, da je bilo v drugi polovici meseca julija v goriški pokrajini skupno 406 meničnih protestov. Največ menic je šlo v protest v goriški občini, in sicer 147, sledi Gradiška s 77 protesti, Gradež 77, Tržič 75. Kopriva 1. Krmin 15. Doberdob 3, Dolenja 2, Fara 7, Fo-ljnn-Redipuglia 1, Moraro 1. Nfoša 5, Romans 2. Ronke 8. Zagraj 5, Škocijan 9, štever-jan 1, Si Lorenzo 1, Sovodnje l. Starancan 3, Turjak 12 in Ville&e 1. ifilitp in (‘M aj te PtimoViki dnevniki prav z ozirom na kvaliteto pridelka. V začetku ni bilo dovolj povpraševanja za krom-nir toda zadnje dni se je število trgovcev iz Trsta in Vidma. ki prihajajo k nam nakupovat, precej povečalo in upamo, da bomo pridelani krompir le prodali. Sena bomo imeli najbrž dovolj, vse je seveda odvisno od dežja, vendar vreme kaze še kar dobro in upamo, da nam sena ne bo potrebno nakupovati, kakor je to bilo pred dvema letoma. Koruza ne kaže preveč dobro, ker je bila huda vročina. Lepo je zrasla le tam. kjer je bolj močvirnato, drugod pa je še vedno slaba. Prav tako nismo imeli najboljšega pridelka pšenice, kar je zakrivilo slabo deževno in hladno vreme, ki ni dopustilo, da bi pšenica pravočasno in bogato obrodila. r ■ - DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 102 - tel. 31-52 — KINO — CORSO. 16.30: »Dogodivščina na dvoru«, cinemascope v barvah. VERDI. 17.15: «Velik' mane- vri«. v barvah, M. Morgan in G. Philip. CENTRALE. 17.00: ((Prerija brez zakona«. G. Montgome-ry, v barvah. VJTTORIA. 17.00: »Viharni vrhovi«. M. Oberon in I-. Olivier. MODERNO. 17.00: »N.N. po- sebna kontrola«. BLED, 23. — Na Blejskem jezeru se bo jutri z oficialno otvoritvijo začelo 46. evropsko veslaško prvenstvo in sicei najprej za zenske s sodelovanjem 36 ekip v zastopstvu 11 držav. Na startu za izločilna tekmovanja bodo vse najbolj še evropske veslačice od sovjetskih do romunskih, avstrijskih in jugoslovanskih. Manjkale bodo samo Angležinje, kt imajo na Bledu -amo svojega opazovalca. Največje zanimanje med športnimi strokovnjaki in novinarji je seveda za ruske tekmovalke, ki so favoritinje v vseh disciplinah. Kljub temu, da na treningu na Bledu niso mogle vaditi .z lastnimi čolni, ki so se iz nepojasnjenega razloga zamudili kar 10 dni na Madžarskem in šele danes prešli jugoslovansko mejo, je bilo vsem opazovalcem jasno, da so skoraj nepremagljive in da imajo njihove nasprotnice le malo upanja na uspeh. To velja predvsem za skifitsko , Cumakovo, ki je kljub svojim 32 letom še vedno izborna. Težko je verjeti, da bi jo mogle premagati Avstrijka Pappova, Ma-džarka Sika Eva ali pa Jugoslovanka Brkičevičeva iz Splita, ki bo prvič ‘ekmovala v tako močni konkurenci. Isto velja za četverec s krmarjem, kjer bo Sovjet in je zastopal čoln iz Leningrada, ki je ze 6 let prvak SZ in dvakrat evropski prvak. Vodja sovjetskih veslačic ne skriva prepričanja v uispeh svojih tekmovalk, če-J prav ga nekoliko zaskrblja dejstvo, da niso mogle vežba-ti z lastnimi čolni, ki bodo pri-] speli na Bled jutri, neposredno pred samim začetkom tekmovanja. Za sovjetskimi tekmovalkami imajo največ izgledov romunske, ki že 14 dni trenirajo na Bledu. Izgtedi Jugoslovank so sgveda mnogo manjši, saj gre za ~elo mlade tekmovalke brez velikih mednarodnih izkušenj. Nastopile bodo v štirih od 5 disciplin na programu. V posameznih disciplinah bodo tekmovale naslednje e-kipe: SkUf:,, (prvak Sovjetska zvezal. 8 ekip: Belgija. Češkoslovaška. Madžarska. Jugoslavija. Danska, Avstrija. Nemčija in SZ. Dvojice: (prvak Sovjetska zveza). 7 ekip: Francija, Češkoslovaška. Jugoslavija. Romunija, Avstrija, Nemčija in SZ. Četverec s krmarjem: (prvak Sovjetska zveza) 8 ekip: Madžarska, Jugoslavija. Poljska, Romunija. Danska. Finska. Nemčija, SZ. Dvojni cetverec: (prvak Sovjetska zveza), 6 ekip: Holandska. Madžarska. Avstrija, Nemčija. Sovjetska zveza. Osmerec: (prvak Sovjetska zveza), 6 ekip: Češkoslovaška. Madžarska. Jugoslavija. Romunija. Nemčija. SZ. Jutrišnji program izločilnih tekmovanj: Ob 16. uri — četverec s krmarjem: I. skupina — Danska, SZ, Romunija, Poljska: II. skupina — Nemčija, Finska. Madžarska, Jugoslavija: ob 16.30 — skiff: I. skupina — Belgija. Češkoslovaška. SZ. Danska; II. skupina — Madžarska. Avstrija, Nemčija, Jugoslavija;. ob 17. uri — double seul (dvojice): I. skupina — Francija, Romunija, Češkoslovaška, SZ; II. skupina — Jugoslavija, Nemčija, Avstrija. *****••• •'x • .-.'-a-mii se ustavili, smo videli, kako so bili izdelani Tula in oba Nemca,1 z opraskanimi obrazi ter z oblekami strganimi in v velikem neredu, Nemec je dolgo govoril v svojem jeznem tonu in nihče ga ni razumel; nato je zopet potisnil dekle na avto. Preden so odpotovali, me je Tula prosila, naj jo osvobodim. Dvignil sem roke v znak onemoglosti in sem si samo zapisal številko na tablici avtomobila ter obljubil, da bom obvestil povelj- stvo, toda hotel sem san’0 utvarjati samega sebe, K** se nisem mogel sprijazfl1* s tem nasiljem. Tula ni namreč storila n1; hudega, toda bila je doV°u njena odklonitev, da s° poslali v Nemčijo. «Uboga Tula! Bolje bi bi*0,1 če bi bila ostala z naib^ bolje zanjo, seveda. D ljajo se dnevi, ko v ^ ljenju ni potrebna nobe*^ čast, marveč je potreben s*. mo psoml, kruh,« je rej5 major, ki se je pribl'7-® ’ da bi se poslovil od Kdo ve kdaj naj bi se * pet videla, šel je na P.( veljstvo divizije in me prosil, naj mu pomagam ■ njegovem raportu. ponovil ^ je, da mu konec koncev m' gujem življenje, ter da j bo to povrnil s tem, da pozabil Espositove gro*™, z orožjem. In obljubil ** ;i mu. Preden je odšel, je dar lade. val dekletom malce Sedaj jih je *le^p m1 brez poltenosti ker Je ,ij[ Uii vO»c slil na svoje težave; v°' G>' t»' sem mu mnogo sreče. njeno me je objel. P° vadi se objemamo s ** | lahkoto, da res nisem 1 v, s" t? poguma, da bi se mu um n i I. Esposito ga je nato P sil odpuščanja. Odšel je z bojevitim rakom, njegovi debeli .j, nici sta' se zibali v ^'r° hlačah. K0* it-