m Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V administraciji prejemau, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne Številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, po)eg »Katoliške Bukvarne". y A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat : 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i^tev. 187. V Ljubljani, v petek 19. junija 1891. Letnili XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 18. junija. Poljaki in nemški liberalci. Včerajšnji in današnji liberalni listi radostno pozdravljajo govor poljskega poslanca Javorskega, češ, da je po njegovi izjavi zveza med Poljaki in desničarji pretrgana, in da zlasti za konservativni klub ni več prostora v novi večini poslaniške zbornice. »Neue Freie Presse" ima še danes na prvem mestu članek, ki se silno veseli novega položaja in si veliko obeta za nemško liberalno stranko. Ali med tem časom, ko je bil pisan in tiskan ta članek, se je vse spremenilo in zveza med Poljaki in levičarji je šla vsaj za zdaj zopet po vodi. Mnogi poslanci poljski niso bili zadovoljni z govorom Javorskega in so zahtevali, da naj se reč razpravlja v poljskem klubu. Zlasti so se spodtikali nad besedami glede verske šole, ki se v istini ne strinjajo z resnico. Vsled tega imel je poljski klub dve seji, eno v torek in eno sinoči zvečer ob sedmih, da razpravlja svoje stališče. Razprave so bile tajne, a „Wiener Tagblatt", kateremu je vrednik poljski žid Szeps, danes na drobno popisuje sinočinjo sejo in vč celo povedati, kaj je ta ali oni govoril. Kakor sem iz zanesljivega vira zvedel, je bistveno vse res, kar omenjeni list piše, ki zagotavlja, da o zvezi med Poljaki in levičarji ne more biti več govora, in da je v poljskem klubu med 55 poslanci komaj njih še^t, ki zagovarjajo zvezo z nemškimi liberalci. Sej se je udeleževal tudi poljski minister Z a lesk i, ki si je v teku sedanje dobe mnogo prizadeval, da bi bil pripravil svoje rojake k tesneji zvezi z levičarji. Kakor se kaže, bilo je njegovo prizadevanje za sedaj brezvspešno; večina poljskih poslancev je poudarjala, da se Poljaki ne smejo vezati na nobeno stran, ampak varovati si svobodno ravnanje. Političen položaj je torej nejasen, kakor je bil, in poslanci se razidejo po rešitvi državnega proračuna, ne da bi vedeli povedati, kje in kakšna je večina poslaniške zbornice. Vse časnikarsko ugibanje in sklepanje zadnjih dni je torej prenagljeno, zlasti pa trditev nekaterih listov, da je duh Taaffejev že tako prešinil slovanske poslance, da si ne upajo iti k razstavi v Prago iz strahu, da bi ne žalili nemške levice. Tako visoko se liberalna stranka še ni povzdignila in nasprotno slovanski poslanci še niso padli tako globoko, da bi pri levičarjih prosili dovoljenja, ali smejo iti v Prago ali ne. Reč je bila marveč taka-le: Češki veliki posestnik Rad i m s k i je sprožil v konservativnem klubu misel, da bi se državni poslanci skupno podali v Prago k splošni deželni razstavi češki. Rekel je, da je v ta namen od vodstva državnih železnic izposloval poseben vlak, ki državne poslance popelje v Prago. Ali ko je prišlo do izvršitve tega namena, železnično vodstvo ni hotelo dovoliti posebnega vlaka, da bi se to ne tolmačilo kot demonstracija proti Nemcem. Ne poslanci, ampak vladni organi se torej boje zamere pri nemških liberalcih, za katere se slovanski poslanci tako malo brigajo, kakor za lanski sneg. Mnogi izmed njih so že obiskali razstavo v Pragi, drugi jo hočejo ogledati meseca julija, ko ne bodo več tako trdo privezani v državnem zboru, da na ta način dejanjsko pokažejo, da se nemške stranke ne boje. Budgetna razprava. (Tretji dan.) Prvi govornik je bil danes finančni minister, ki je imel zaradi tega težko stališče, ker se je v dosedanji razpravi le malo govorilo o državnem proračunu. Rešil je svojo nalogo spretno in temeljito, kakor je to sploh njegova navada. Opozarjal je, da ne more ustrezati vsem željam in zahtevam, ker bi sicer državne finance zopet prišle v nevarnost. Ce bi hotel vse uslišati, kar priporočajo poslanci, bi potreboval samo za to, kar priporočajo dosedaj izročeni samostalni predlogi, 22,300.000 gld. In če se prevdarja, da bi enak znesek odpadel pri dohodkih, bil bi državni proračun za več kakor 44 milijonov goldinarjev slabejši od sedanjega in treba bi bilo delati nove dolgove. Prestolni govor pa ne priporoča samo vladi, ampak tudi državnemu zboru samemu, naj skrbi za ohranitev ravnotežja v državnem proračunu, zato pričakuje od poslancev, da ga bodo podpirali v njegovem prizadevanja. Drugi govornik je bil poljski poslanec Szepa-nowski, ki je govoril poltretjo uro in razpravljal gospodarske razmere na Poljskem v dokaz, da dežela ni pasivna, kakor se ji dostikrat očita. Poslušali so ga iz pričetka poslanci raznih strank, ki so se pa polagoma pozgubili iz zbornice ter so naposled okoli njega ostali zgolj ožji tovariši njegovi. Tretji je govoril zlasti o zemljiških zadevah L i e nbacher, ki je eden najspretnejših govornikov, pa vendar ni mogel toliko vplivati na poslance, da bi ga bili poslušali tako pazljivo, kakor v prejšnjih časih. Poudarjal je, kaj tare kmeta in katerih po-lajšav mu je treba; omenjal je potrebnih prememb pri sodnijstvu, odpravo legalizacije, javnega varstva, imovinske pravice itd. itd. Ura je bila štiri, ko je nehal govoriti, zato predsednik sklene sejo in prihodnjo napove za jutri. Določeno je bilo, da bo jutri konec splošnje razprave, ali ker sta danes poleg ministra govorila samo dva poslanca, bo sklep splošnje razprave še le v soboto, da se more posebna razprava pričeti v ponedeljek, 2. t. m. Vžitniiia in točarina v Trstu in okolici. Govor poslanca Nabergoja v državnem zboru dne 13. junija t. I. Visoka zbornica! Moji gospodje tovariši iz ; Trsta so že jako natančno razložili gospodarske in trgovske razmere v Trstu, za kar sem jim s svojega i stališča jako hvaležen. Meni ne preostaje druzega, da se omejim na § 2. predloge zakona o vvedenju ' vžitnine v Trstu z okolico, katera jako zadeva moje j volilce iz okolice. Načrt zakona, ki leži pred nami, je posledica odprave svobodnega pristanišča v Trstu. LISTEK. Fonočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) VI. poglavje. Ječa v grofi j i. Ko je Peter tako premišljuj^ slonel, odpro se nenadoma duri celice in duhovnik vstopi. Krotak, ob enem močan glas prebudi ga iz zamišljenosti: »Bog Te obvaruj, Peter! Kako si?" »Bog vas obvaruj, prečastiti!" odgovori mladenič. »Nadejam se, da ste zdravi!" »Hvalo Ti! Prineaem ti sporočilo od očeta, kakor sem ti obljubil," de Daniel 0'Connor, vikarij glengariffski, ter sede poleg mladeniča. »Tvoji so zdravi. Kar je drugih novostij — so hude. Vršili so se zopet umori, jeden v Kenmare, drugi na meji Corka, in zopet danes zjutraj bral sem v časopisu, da je vpepeljen grad bogatega lorda v Connemari." „Povrnejo naj se v Anglijo, potem jih ne bodo v Irski morili,'1 de Peter s čudno mirnostjo. »Ubojniki ti, največ udje tajnih družb," nadaljuje vikarij, „ki si prilastujejo pravico, one, ki je spoznajo krivim, iz lastne moči kaznovati, so znani vsem prebivalcem vasi in najžalostneje pri tem je, da jim dobri kristijani ne le zavetja dajejo, temveč, da bi je rešili, celo pri sodnijah po krivem prisegajo." »Nihče ni dolžan pričati," pripomni Peter. »A mej pričanjem in varstvom in zopet mej varstvom in krivo prisego je velik razloček," zavrne duhovnik. »Stara Katina, ki je desetkrat pričala pred sodnijo, pravi, da ni nikedar obtežila svoje vesti." »Mogoče je, ako se ni lagala, ko je prisegla na evangelije." »Namesto knjige poljubila je svoj palec!" »In ti misliš, da ta goljufija zadosti, da ni krivo prisegla?" »To sem večkrat slišal." • »Od svojega očeta — ali svojega strijca?" »Od teh dveh ne, a od drugih!" »Da, da, vem!" odgovori tužno duhovnik, „vem, da je v našem ljudstvu mnogo kristijanov, ki so po svojej nevednosti in slabosti nevredni tega imena. Sami sebe izgovarjajo, ker se čutijo krive. Ali ti, Peter, misliš, da so taki izgovori pred Bogom veljavni?" Jetnik povesi glavo. »Ubojniki in požigalci pravijo," nadaljuje goreče vikarij, »kar delamo, to godi se v blagor dežele." Kakor bi hudodelstvo kaj dobrega prinesti moglo. Kaj vidimo? V tem, ko tajne družbe, v temnem, z mečem, v imenu vere more, odteguje se jim vera in pošilja prokletstvo, ki jim bo prineslo večje gorje, nego je to, ki nas stoletja že tlači!" „Hudodelstva se povsod zvršujejo, prečastiti!" »D&, žil povsod, ker so povsod hudobneži; a umori niso nikjer tako na dnevnemu redu, nego v naši borni domovini. Iu celo tu, — kde so naj-navadnejša? Na katoliškem jugu, v grofijah : Tippe-rary, Limerick, Kerrj, Cork in Roscomman, tu, kd^r smo katoličani v ogromnej večini." »O, da, rad verjamem, da se protestantje na severu ne bodo zgrizli mej seboj. Angleži so jim sladki, kakor strd. A mi, mi smo preganjano ljudstvo ; naš dčl je trpinčenje, glad in zmerjanje, hujši, nego smrt. Pes ne popade roke, ki ga gladi, a najkrot-kejši popade roko, ki mu odteguje kost, s katero se rešiti hoče smrti — od gladu." »Peter, moj sin, počasi I Bojim se, da je so-vražuik ponoči zasejal slabo seme na tvoje polje. Plemenito naravo imaš, a kolikor rodovitnejša so tla, toliko hitreje vspevajo na njih strupena zelišča. Prosim te, moj sin, premisli in prevdari! Te misli, Da so se odločili za odpraro, ni osupnilo niti mene niti volilcev. Naj bode ta ukrep v korist ali v škodo Trstu, vse jedno, bili smo pripravljeni nanj. Ta korak opravičujejo s tem, da se je moral jedenkrat narediti konec predpravici, katero sta imela Trst in okolica dosedaj. Trdi se, da so druge dežele imele Škodo. Je li ta trditev osnovana, tega jaz ne bodem preiskavah Opozoriti pa moram vlado in vis. zbornico na kričečo krivico, ki se s tem zakonom stori okolici, 25.000 prebivalcem. V tem načrtu zakona priporoča se vžitninska črta, s katero se bode cela vrsta čisto kmetskih občin proglasila za zaprto mesto. (Res je! na desnici.) Ne primerjajte tržaške okolice z dunajskimi predkraji! Razmere okolice tržaške so vse drugačne. Tukaj gre za vasi, katere nemajo nobenega znamenja mestnega razvoja, ki se tudi nikdar do mestnega značaja dvigniti ne morejo. (Tako je! na desnici.) Prebivalci teh kraških vasij nimajo druzega svojega, kakor perišče zemlje, posajene z vinskimi trtami, katero obdelujejo z vzgledno pridnostjo primorskih Slovencev. Ti ubožci naj prevzamejo bremena, ki se morejo naložiti le večjim mestom, katera imajo živahen promet. Plzenj, Liberca, Inomost in Celovec so v davčnem oziru kmetski kraji, Rojano in Servolo, Sv. Marijo Magdaleno iu Rocol ter sv. Ivana hočejo pa narediti za zaprta mesta! Kaj pomenja taka nenaravna naredba za dotično prebivalstvo? V kmetskih krajih, h katerim se prištevajo tudi gorenja mesta, je n. pr. vino, katero pijo zasebniki doma, popolnoma davka prosto. Stranka d& si lahko vina domu pripeljati, naj ga je že sama pridelala ali : pa kupila (Res je! na desnici.) in ne plača nobenega davka. Davek je treba še le plačati, če vino I toči kak obrtnik. Drugače je v zaprtih mestih. Tu- ] kaj se obdači vsaka kapljica. Tukaj se plača od , hektolitra 4 gld. po določenem tarifu za zaprte j kraje, naj že kmet pije svoj pridelek ali ga pa j toči oštir. ! Razumete li sedaj, kako se bodo vse življenjske potrebščine podražile za našo okolico? Ženske naših okoličanov so največ perice. Ob delavnikih jih vidite j redno lezti po strmih rebrih, težko obložene z velikimi culami perila, s katerim morajo jedno ali pol drugo uro hoditi do svojih koč. Ce človek tako obložen hodi v naši neznanski i vročini po letu ali pa po zimi ob veliki burji, ki je tukaj navadna, postane žejen. Uboga žena pije za potrebo kozarec domačega vina. Ta bori vžitek je vsaj davka prost. Kaj pa naj porečem o možeh, ki pri jednakih klimatičnih razmerah dan za dnem, teden za tednom, leto za letom opravljajo težka dela v kamnolomih in drugod? Gotovo so potrebni kozarca domače, nepopačene kapljice, da jih pokrepča, da morejo prenašati svoje težavno življenje. In tem ljudem se bode najpotrebnejše okrepčilo tako podražilo, dočim so milijonarji in drugi bogati ljudje popolnoma prosti tega davka. Pa pride država in pravi: Hektoliter se ima obdaČiti po 4 gld., in pridruži se takoj občina, ki hoče, kakor je dačni ravnatelj Apolonio v odseku ki si je s toliko grenkobo izrazil, niso tvoje misli. Brezbožna roka vlila )e v dušo žolča in pelina. Ne izvoli si od dveh poti svojega življenja — slabše poti!" „Prevdariti l" zavrne jetnik britko. .Slabo voljo bi imel, ko bi tega ne storil. Časa bom tudi imel — hvalo zato častnemu lordu Plunder-ju — tu, v tej celici, kjer niti za tri korake ni prostora — večkrat se svojo vestjo se pečati, nego s tako ljubeznivim obiskovalcem, kakor z vami prečastiti!" Bog daj, moj sin, da bi tu ne sprejemal pohodov nezvestih prijateljev! Sovraštvo je slab sve ovalec in boljše je, krivico trpet', nego jo storiti. Povedal sem ti, kar mi je bila dolžnost povedati. Te knjige ti pustim tu: .Naslednik našega Gospoda," .Zgodovina Irske", kojo moremo zvilti: zgodovino naših muče-nikov, in tretji zvezek, ki obsega nasvete katoliškega irskega duhovnika izseljencem v Ameriko. Te knjige te bodo podučevale in kratkočasile. Tvoj oče te bode obiskal; ne dvomim, da pride tudi Joyce in Zalika. Tudi jaz, ako te ne nadlegujem, prišel bom zopet. Začetek sem naredil z najpotrebnejšim, ko sem govoril o sredstvih za mir tvoje duše. Pozabil pa nisem tvojega telesnega blagra. Tu ne smeš pušiti, a na sprehodu po travniku bode ti dovoljeno, zato sem ti prinesel dubana in pipico." (Dalje sledi.) naznanil, takoj 180°/o občinske priklade naložiti. (Čujtel čujte I) Tako bi se moralo od litra domačega vina plačati že 11 2 kr. davka. Davčno breme se bode pa še povekšalo v gostil nieah, kajti k 11 gld. 20 kr., katere pobereta že država in občina, pride še „dazio di spina", toča-rina, katera vzame kar četrtino cene. Če gostilničar toči liter po 48 kr., moral bode poleg 11*2 kr. vžitnine plačati še 12 kr. točarine (Čujtel Onjtel na desnici), vkupe torej 23 kr. državnega in občinskega davka od litra. (Poslanec dr. Lueger: Na Dunaju smo vendar še na boljšem! — Klici na desnici: Gotovo!) V tem oziru dobil sem danes daljši telegram gostilničarjev, restavraterjev in posestnikov hotelov v Trstu, katerega si usojam pokazati. V tem telegramu se naznanja, „da bode danes ob treh ljudski shod v Trstu, da se sklene peticija do visoke zbor-nice"proti temu, da bi se pustila dosedanja toča-rina, kakor namerava vlada." Tržaški gostilničarji pravijo, da bodo dn£ 1. julija zaprli gostilnice, če se ne odpravi točarina. Povrniti se moram zopet na stališče tržaških prebivalcev. Kako bodo izhajali ubogi ljudje? Ravno tako hudo se bode obdačilo trošenje mesa. Meso že tako redkokdaj pride na mizo okoličanu. Sedaj se bode pa moral mesu popolnoma odreči. Domača živinoreja pri nas ni mogoča, ker ni klaje; od vpeljane živine plačati se bode pa moralo toliko davkov. Kako pa opravičuje vladna predloga in ž njo odsekovo poročilo to nenaravno, krivično naredbo? Tu se pravi. Nova črta je potrebna, kajti le ž njo se bode zagotovilo pobiranje vžitnine; ugaja torej popolnoma interesom davčnega erarja. Gospdda moja! Temu moram odločno ugovarjati. V komisiji dne 30. novembra lanskega leta, katere sem se tudi jaz udeležil in pri kateri so bili tudi organi finančnega oblastva in zastopniki vlade, izrekli so se s pritrjenjem zastopnikov oblastev za črto, ki bi bila mestu mnogo bližja in odgovarjala pravemu mestnemu pomeriju, kmetsko okolico pa prosto pustila. črta, ki se pa sedaj priporoča, vleče se daleč po višinah, deloma celo po pustih krajih. Naravno je torej, da jo bode težje nadzorovati in bode to napravljalo več troškov. Nova črta torej nikakor ni v interesu davčnega erarja. Gospoda moja! Recimo, da bi tudi država zgubila nekaj tisoč davka, če se opusti nova črta, kaj zato? Pa bi se vsaj okolica obvarovala gospodarskega propada. Gospoda moja! Tu govorim kot zastopnik okolice tržaške, ki je vedno kakor skala stala v valovih, ki so se zadevali ob bregove naše Adrije. (Odobravanje.) Habsburška dinastija nima, kakor dokazano, boljših in bolj požrtvovalnih podložnikov. Še mnogo ljudij živi v tržaški okolici, ki so v burnem letu 1848 in v vojnih dobah 1859. in 1866. leta zapustili svoje ognjišče in s puško v roki mesto in obrežje branili proti vnanjim in notranjim sovražnikom. (Dobro ! Dobro! — Poslanec pl. Burg6taller: To je storil ves Trst! — Ugovarjanje na desnici. — Poslanec pl. Burgstaller: Prosim, zmiraj!) — Našim okoličanom so tedaj izročili glavno mestno stražo, nabrežne utrdbe, grad, z jedno besedo, skrb za varnost vsega mesta, in v hvaležnost za to se tem vrlim ljudčm in njih otrokom pripravlja taka osoda. O tem se mi ne damo slepiti, predobro vemo, da je z novo črto zapečaten naš gospodarski in politični pogin. (Bes je!) Davka, katerega hočejo nam naložiti, ne bomo mogli zmagovati. Ostalo nam ne bode druzega, da ostavimo bivališča, katera so tako pogumno varovali predniki naši. Gospoda moja! Marsikaj se je že sklenilo v tej zbornici, ali kaj tako krivičnega, tako hudega, kakor bode ta zakon za prizadeto kmetsko in delavsko prebivalstvo, se pa še ni. Sicer se bode pa upliv tega zakona zadeval tudi ob državne interese. Gospoda moja! Ne morem se zadosti načuditi, da ee hoče malemu posestniku in delavskemu prebivalstvu naložiti tak davek, ko se vendar skuša baš temu delu državljanov dati kake olajšave. (Dobro !) S tem zakonom uniči se jeden del pridnih in zvestih okoličanov. Gospdda moja! Naša okolica je že stoletja pod tujim pritiskom, brez avtonomije, brez prijateljev in brez varstva. Gmotno so jo že izželi, kakor citrono, in nečuveno je, da se s tem zakonom hoče tržaškim okoličanom naložiti tretjino več davkov, nego prebivalcem velikega Dunaja. Stavil ne bodem nobenega predloga, ker po* zn&m žalostne razmere avstrijskega parlamentarizma, in ker sem prepričan, da za n*ie interese tukaj nI pričakovati nobene pomoči. Jedno vprašanje si pa usojam kot avstrijiki patrijot in narodni zastopnik staviti, in tficer v blagor države same. Morda čas ni daleč, da bode država morala apelovati na požrtvovalnost vseh avstrijskih narodov, tOrej tudi tržaških okoličanov. Morda misli, da bode v tem slučaju našla močnejši odmev pri onih, katere podpira na naše troike? (Dobro! na desnici.) Govor drž. poslanca g, Šukljeja v državnem zboru dne 16. junija 1891. Dve kardinalni vprašanji sta, okrog katerih se suče budgetna debata. Prvo se glasi: Kako je z državnim gospodarstvom z ozirom na dohodke in troške, in kako se bode našlo pokritje za prav poizvedene potrebščine ? Drugo je politično in skuša napraviti politično bilanco države in vlade. I. Odgovor na prva vprašanje je letos bistveno olajšan. Obravnave v budgetnem odseku pa tudi prve dni v zbornici kažejo vso drugačno sliko nego lani. Prejšnja leta se je združena nasprotna stran, levica, z vso silo zaganjala v številke državnega proračuna. Veliko duševne sile se je porabilo v dokazovanje, da avstrijski budget presega vse, kar ee tiče prikrivanja resnice in olepšanja stvari. Letos se je pa ves prizor nakrat premenil. Za budgetni odsek zares velja stara dijaška pesem: .Rechter Hand, linker Hand — alles vertauscht!" Večkrat smo mi, stari zagovorniki državnega proračuna, morali svariti pred optimizmom predaleč se-gajočim in povzdigniti svoj glas proti previsokemu proračunanju. Kar se mene tiče, sem jako hvaležen, da se je tako premenilo, ali jedno stvar pa moram konstatovati zlasti proti poslancu Mengerju. Budget, kateri leži pred nami, v bistvu je oni budget, kateri je predložil visoki zbornici bivši fiuančni minister pl. Dunajevvski. Gotovo je zanj pravo zadoščenje, da se njegovemu budgetovanju več ne ugovarja, ko njega ni več tukaj, da bi mogel osobno zagovarjati svoje postavke. Jaz to posleddbno zadoščenje popolnoma privoščim temu znamenitemu državniku, katerega ime bode trajno združeno z zboljšanjem avstrijskih financ. Res je poslanec Menger opozoril na nekatere senčne strani prejšnje finančne uprave, da bi tako malo prikril to resnico. Opozarjal je na to, da se prejšnji finančni minister ni oziral na finančne koristi dežel in občin. Usojam se temu očitanju nekoliko ugovarjati, v kolikor se tiče Kranjske. V dveh vprašanjih, ko je šlo namreč za vvedenje samostojne priklade na žgane opojne pijače" z visokim davčnim postavkom 18 gld. od hektolitra in pa za konverzijo dolga zemljiščne odveze, je tedanji minister pokazal veliko naklonjenost kranjski deželi in jej tako omogočil, da je spravila svoje finance v red. (Poslanec Klun: Tako je!) Prehajajoč k budgetun samem, vidim, da je potrebščine okroglo 564 milijonov, dohodkov pa okroglo 568 milijonov in se torej pokaže preostanka 3,798.524 gld. Po pravici opaža glavno poročilo, da bi se preostanek bil lahko višji izkazal. Finančni minister naj bi se le bil držal prakse, ki se je od 1875. leta v avstrijskih finančnih zakonih rabila, jaz mislim emisijo poplačilne rente. Ne bilo bi treba porabiti štirih milijonov dohodkov za poravnavo po-plačilnih potrebščin, pa bi imeli preostanka 7,798.000 gld. To stanje financ je, tudi jaz trdim, najugodnejše, odkar imamo ustavno vlado v Avstriji. Sedaj nastane vprašanje, kateremu se ne moremo izogniti. Kaj se mora storiti, da državno gospodarstvo — naglašam, če bode mir — ne zagazi v prejšnje slabo stauje, in da se z zboljšanjem državnih financ zboljša in utrdi tudi narodno gospodarstvo, ker brez tega ni mogoč trajen red v državnih financah? Pred vsem moramo jasno spoznati, kako se je vredilo državno gospodarstvo in katere težave so se morale pri tem premagati. Težave bile so izredne. Ravnotežje se je napravilo ob času, ko so nevarnosti pretile vnanjemu položaju in so morale vse evropske države napenjati vse sile, da ohranijo oboroženi mir. Tudi se ne sme pozabiti, da je morala Avstrija zadostiti mnogobrojnim zahtevam, da spolni svojo nalogo kot kulturna država. S tem se je seveda otežavalo državno gospodarstvo ter so naraščali državui troški. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. junija. Hotran)« dežele. Mladočehi in Poljaki. Dr. Gregr s svojim pozivom na Poljake ni ničesa dosegel. „Gazeta Narodowa", ki ima zveze s poljskimi poslanci, piše, da bi bil svoje laskanje Poljakom lahko opustil. Mladočehom se malo spodobi, Poljakom dajati svete in jih učiti patrijotizma, ker njih rusofilska politika kaže, da je njih narodno in liberalno mišljenje, katero so toliko naglašali, sama laž. Iz prejšnjih izjav poslanca Herolda je jasno, da njim ni na načelih nič ležeče, temveč bi se zavezali z vsakim, ki jim ugaja. Kaj da Mladočehi mislijo o Poljakih, to je poslednjim jako malo mari. Sedanje poljske politike noben Slovan ne odobrava, ali priznati pa moramo, da je bilo laskanje Mladočehov Poljakom zares smešno. Ce so Mladočehi mislili kedaj igrati kako važno politično vlogo, bi morali že prejšnje čase biti previdnejši in zmernejši. Da so Mladočehi vedno bili vsaj tako zmerni, kakor je bil letos Gregr pri budgetni debati, bi notranje avstrijske razmere se nikdar ne bile tako neugodno zasukale. Kdor pa misli, da je največja politična modrost, mahati na vse strani, ta pač najbolje stori, če se ne vriva v javne za-stope. Poljaki. V poljskem klubu baje ni popolne jedinosti. Mnogi niso popolnoma zadovoljni, da bi se Poljaki zvezali z levico in se spodtikajo nad govorom Jauorskega. Prevelikega pomena temu raz-poru ne smemo pripisovati. Poljaki se že vselej sporazumijo v odločilnih trenotkih. Na potu proti levici so pa zašli že tako daleč, da sedaj skoro ni misliti, da bi se mogli povrniti kmalu k prejšnjim zaveznikom. Ker se je grof Taafie izrekel za levičarje, bode tudi to nekoliko Poljake vleklo na levo 6tran. Levičarji so jako veseli, da se je položaj zanje tako ugodno zasukal. Za razmere mej levičarji je pa posebno to karakter etično, da je njih glavno glasilo „N. Fr. Pr.u že v