Poštnina plačana v gotovini	Cena	2	Din
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11931/32
Kralj Oidipus
Premijera 23. maja 1932
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK: FR. UPA»
s
s
Novosti za damske plašče pravkar došlef
A. & E. Skabernfc Ljubljana
SEZONA 1931/32	DRAMA	ŠTEVILKA	18
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Preraijera	23.	maja	1932
Ciril Debevec:
Režijske opazke h „Kralju Oidipu“
V	gledališkem svetu se mnogo eksperimentira. Skoro vsaka predstava je eksperiment — uspel ali neuspel — to se izkaže navadno šele potem in marsikdaj šele čez mnogo in mnogo let.
Vsako gledališče, ki hoče biti pomembno in živo, poskuša vedno znova odkriti in zadeti živec časa, njegovega duha in njegovo občutje. In le tisto gledališče, ki seže preko dnevno važnih stremljenj naravnost do temnih, skrivnostnih globin človekovega duha in srca, samo tako gledališče ima v razvoju kulture svoj značaj in pomen in samo takemu gledališču je zagotovljen trajen in neizpodbiten obstanek. Človek v razmerju do Boga, do Usode; človek v svojem iskanju in bo-renju z neznanimi silami, ki vladajo v njem in nad njim — io je bil in bo tudi ostal najzanimivejši predmet vsakega umetniškega ustvarjanja in snovanja. Človek v svojih tisočerih obrazih in valovanjih od nadzemskih slutenj vesoljne ljubezni do neznanih trepetov predsmrtne groze je glavno žarišče vsakega pravega tragičnega oblikovanja. Hrepenenje po ljubezni, po sreči — in strah pred smrtjo: to sta oba skrajna tečaja vsega našega nehanja in pehanja. In to zavestno ali podzavestno, tvorno ali trpno kolebanje med obema točkama v vseh njegovih neštetih odtenkih, v vsem njegovem sijajnem veličastju in njegovi brezdanji globini, v njegovi božanski nadmoči in njegovi nebogljeni onemoglosli, v njegovih herojskih poletih in njegovih tragičnih padcih — to je glavna naloga pravega gledališča in vsakega pravega igralskega ustvarjanja. Izzivati sočutje in strah za dragocenega človeka, ki se pred nami bori in trpi, vzbuditi občutek odrešilnosti z njim, ki končno očiščen izide iz borbe in iz trpljenja — to in nič drugega so prikazovali že stari Grki in v bistvu isto prikazuje v tragični gledališki umetnosti tudi današnji tvorec in oblikovalec.
*
Jasno je, da je dobesedno izvajanje vsakega obširnega dela v prvotni obliki za današnjo dobo popolnoma nemogoče. Deloma zaradi časa, deloma zaradi smisla, črte so torej nujno potrebne. Vendar je vsako prirejanje pesniških umotvorov
1
L
vedno zelo težavno, odgovorno in zato tudi tvegano delo. Gledanja so različna in tako se večinoma že v samih črtali pokaže osnovni pogled in občutek in že v črtanju ali prirejanju samem se' nedvomno razkrijejo vse vrline ali napake, ki služijo za celotno presojo ali celo obsodbo režiserjevega nazora.
*
Režijsko sem skušal delo stilizirati, to se pravi, skušal sem ga predstaviti v tisti določeni enotni obliki, v kakršni sem ga občutil in videl jaz in kakor se mi zdi po mojem občutenju najbolj preprosto in najbolj dostopno tudi današnjemu čustvovanju. V splošnem sem se pristni in tipični grškosti precej odpovedal. V deklamaciji, igri in sceni se nisem skoro prav nič ali pa zelo malo oziral na znanstveno raziskane vzorce in šolske pcuke, temveč sem se vsem zunanjim lepotam na škodo zavzemal rajši za resno pobožnost ozračja, za jasno podajanje misli, za iskrenost občutka in za jakost igralskega izraza. Zavzemal, pravim — v koliko se mi je to posrečilo, naj seveda presodijo drugi. Predobro vem namreč, kako bridka je lahko včasih razlika med dobro voljo in med dejanjem.
*
Pri dinamični odnosno ritmični zgradbi dejanja mi ni bilo treba drugega, kakor držali se kolikor mogoče natančno Sopho-klejevega teksta. Sophokles je namreč poleg Shakespeare« eden izmed onih redkih dramatikov, ki nimajo — hvala Bogu — skoro prav nič režijskih opazk.
*
Hude preglavice je delal doslej še pri vsaki moderni režiji ■grških dram zbor. Jaz sem ga skušal do skrajnosti poenostaviti. Znano nam je sicer, da je pri Grkih zbor svoje pesmi izvajal pevsko ob spremljavi godbe in da se je obenem ritmično premikal, korakal, gibal ali plesal kakor bi rekli temu gibanju morda danes mi. Vendar o vsem tem nimamo čisto točnih in zanesljivih podatkov in jaz se nanje tudi nisem oziral. Svečenike iz prologa sem spremenil v mestne očete, žreca pa v zborovodjo. Zbor igra zame vlogo sosveta mestnih odposlancev, ki so prišli v 'imenu ljudstva prosit v sili kralja za pomoč in pred katerimi ;ic slučajno odigrava Oidipova tragedija. Zgolj retoričnih mest nisem -posebej iskal. Črtal sem zato vse, kar se ne tiče neposredno dejanja samega in vsebine. Zborovske speve sem raz-členil v zmiselne enote in jih dodelil zborovodji ter posameznim starcem, mestnim očetom. Le končne odstavke misel; nih in čustvenih kompleksov sem strnil in shranil za skupi* govor. Sicer pa spremlja zbor vse dogajanje na odru s svoj0 igro* s posedanjem, s poklekanjem in z vstajanjem ter z raz; nirni poseganji v dejanje, ki so za vsa važnejša mesta v dran” točno ustanovljena. Tudi pri zboru sem se trudil napraviti i* okornega, retoričnega in obrednega telesa kolikor mogoče živt’ misleče in čuteče ljudi. Mene zanima zbor samo v toliko, v k°'
2
likor je zrcalo, upor ali podpora dejanskemu razvoju — Oidipovi usodi. Pravilna in oblikovna grškost je pri tem sicer marsikaj zgubila, vsebinsko pa, mislim, da je drama le pridobila.
Po tem načelu sem črtal tudi vse meščane in otroke odnosno ljudstvo sploh. Masa na odru je lepa stvar in z njo se da nedvomno dosegati uprav ogromne umetnostne učinke. Toda prvič mora bili ta množica za uprizoritev samo tudi vsebinsko res važna, bistvena in potrebna, drugič pa morajo biti za resnično umetniško obravnavo gledališke mase podani izvestni finančni in tehnični pogoji, s katerimi pa mi vsaj za zdaj še ne moremo računati. Premišljevanja obeh momentov sta me dovedla do tega, da sem vso množico enostavno izpustil. In iz približno istih vzrokov sem črtal tudi vso komparzerijo, to se pravi, vse vojake, vse sluge in vsa spremstva (čeprav je verjetno, da je v vsem tem že malo humorja, rojenega iz naših razmer).
*
K zaključku pa še enkrat: nazori o Oidipu , osnovna pojmovanja o načinu uprizoritve so vedno bila in bodo najbrž tudi v bodeče vedno zelo, zelo različna. Jaz sem ga pojmoval, skoro bi rekel: komorno, kot dramo p o e d i n c a, ki doživi na sebi usodo, kakor jo stalno doživlja celotno človeštvo, to je kot tragično zgodbo o propadu in dvigu človeka ter o ničnosti njegove sreče. —
Mogoče je ta način zmota. In potem bo seveda tudi ta predstava, rada ali nerada, ostala — eksperiment.
Prof. A. Sovre:
Iz uvoda h „Kralju Oidipu“
Kralj Oidipus. Pmlfabula.
4	'	v*	"■	:t	< w r •	r	:• f
Thebanskemu kralju	Laju	razodene Apollonova proročba,
da	ga bo	ubil rodni sin,	ki mu	ga bo povila žena Iokaste. Dete
se mu rodi; da se kralj izogne napovedi, prebode fantiču par dni po rojstvu gležnja — odtod ime Oidipus-Oteklonog — in ga izroči slugi, naj ga ponese v goro in tam odloži.
Slugi	se otrok smili;	izroči	ga nekemu pastirju iz Korintlia
in	ta ga	ponese s seboj.	Korinthski kralj Polybos nima otrok;
zato vzame dečka na dvor in ga posinovi.
Oidipus doraste. Nekoč mu pljusne pri pojedini pijan gost očitek v obraz, da ni kraljev sin, ampak zmene; fanta beseda speče; gre k staršema in ju prosi pojasnila. Ker ne dobi povolj-nega odgovora, odpotuje brez odlašanja v Delphe, da bi mu Apollon razjasnil skrivnost njegovega rodu. Bog mu na vprašanje ne odgovori, pač pa mu napove, da bo lastnega očeta ubil in se z materjo oženil.
3
*
Y	mnenju, da ima starše v Korinthu, se ne vrne več tja, da ne bi storil strašnega zločina; gre po svetu. Na potu pride v sotesko; naproti mu pridrdra voz; v njem sedi častitljiv starec; štirje sluge ga spremljajo. Starec in voznik zahtevata, naj se umakne; Oidipus se obotavlja; voznik ga sune; mladiča pograbi jeza; vrne mu z grčavko in hoče dalje. Ko stopi mimo voza, ga udari starec na vso moč z ostnom po glavi; v slepem srdu ubije starega in — kakor misli — celo spremstvo; toda eden je pobegnil. Ta pride v Thebe in javi, kaj se je zgodilo; a ne pove resnice; iz strahu pred očitkom strahopetnosti si izmisli storijo o krdelu roparjev, ki so jih iznenada napadli.
Thebanci ne preiščejo stvari, ker jim dela prav tedaj grozna Sphinx hude preglavice; blizu Theb živi in kdor pride mimo, mu stavi uganko; nihče je ne ugane in vsakogar trešči v prepad.
Zgodi se pa, da pride tudi Oidipus v tiste kraje in da sreča Sphingo. Posreči se mu, da razvozlja zagonetko; Sphinx se sama strmoglavi preko skale; Thebe so rešene. Nepopisno veselje zavlada po mestu. Oidipa sprejmejo kakor kraljiča iz pravljične dežele; ponudijo mu krono in roko kraljice-vdove. Mladi mož sprejme oboje.
Tako se je dopolnil Apollonov rek; starec, ki ga je Oidipus ubil v soteski, je bil njegov oče Laios, vdova, s katero se je poročil, mu je mati Iokaste.
Dolgo let* vlada srečno in narod je zadovoljen; dva sinova mu je že rodila žena-mati in dve hčeri. Kar izbruhne v mestu in po deželi strašna kuga, ki neusmiljeno davi ljudi in živad.
In tu počne drama.
Zgradba tragedije.
Antika nima dramatskega dela, ki bi bilo vzorneje zgrajeno nego je Kralj Oidipus; nikjer ni enotnost osebe in koncentracija dejanja izražena določneje kakor v njem. Že osnutek ti zbudi živo pozornost; s pokretnim momentom se zanimanje podvoji; dejanje se hipoma zavozla in počne rasti z jadrno naglico; vedno više se dviga val razpaljenih afektov, vedno viharnejši je boj; sunkoma brzi zapletek proti peripetiji; ni scene, ki bi ne merila v isto žarišče, ni besede, ki bi bila odveč ali premalo; kakor blisk potrka junaku slutnja krivde na srce; motni so njeni obrisi, ali zmerom bliže prihaja greha pošast in raste v nedogled; dejanje zdrkne navzdol, napetost pa se pne do najvišjega vrha; sleherni živec je navita struna; tu — nenaden zastoj; svetel up ti vzplamti tik pred odkritjem; a že te pograbi vrtinec iznova; kakor kladivo po naklu pada vprašanje in odgovor, stih podi stih, slednjič presekani polverzi in tedaj — kakor da bi se pretrgal zastor od vrha do tal, zagori pred junakom vsa strahota spoznanja in ga trešči v propast; ledena groza in kričeč molk vsenaokrog...
* Pesnik misli kakih 15—18 let, ker zvemo na koncu drame, da se bližata fanta že moški dobi,
In iz molka zabuči silni koral in zapoje pesem o človeški ničevosti...
Prolog ima obliko uvodnega prizora; v tem se Sophokles razlikuje od Euripida, pri katerem igralec v dolgem govoru seznani občinstvo z vsem, kar mu je potrebno, da more z razumevanjem slediti dejanju.
Osnutek: kuga je udarila nad mesto; brez vidnega vzroka; skrivna moč snuje; kaj bo? Narod se zateče h kralju; pri njem je pomoč; saj je ljubljenec bogov; in moder; že pred leti je otel dom zlokobne Sphinge. Oidipus trpi z narodom; noč in dan je premišljeval, kako bi pomagal; pa ni našel leka; zato je poslal svaka v Delphe po svet; storil bo, karkoli ukaže bog; a kod hodi Kreon, zakaj ga Še ni?
Polcretni moment: Kreon pride; Apollon ukazuje: »Izsledite Lajevega morilca in kaznujte ga; on je vzrok nesreči.« Vzmet se sproži, početek dejanja se vzpne.
I. dejanje: zbor prikoraka; mogočno zadoni molitev za spas; Oidipus pozove Thebance, naj izda morilca, kdor ga pozna; pro-klet bodi, kdor ga prikriva, proklet morilec sam. Teiresias, slepi videc, pride; takoj bo jasno. »Govori, starec, kdo je morilec? Nočeš? Ha, ti sam ...« »Ne jaz; ti, o kralj!« »To je Kreontovo delo in tvoje; on mi je svetoval, naj pošljem pote; po žezlu segata ...« »Ne, kralj, nedolžna sva; a ti si morilec.« Kralj ga ne posluša; slep je in gluh; maščevanje snuje Kreon tu. Zbor: »Kaj pravi prorok? Kralj morilec? Ne! Rešil je mesto nekoč; ne bom ga dolžil.«
II. dejanje: Kreontov spor z Oidipom radi očitanja izdajstva; Oidipus izgubi izsledbo iz oči, v slepi veri, da mora braniti svoj prestol proti nakanam skrivnih rovarjev; Kreon se vse bolj razburja; končno kategorično odpove pokorščino kralju; ta mu zagrozi s smrtjo. Iokaste pomiri svaka; Kreon odide; Oidipus pove ženi, da ga je Kreon po vedežu obdolžil ubojstva; žena ga tolaži češ, vedeži ne vedo ničesar in tudi proročbe niso prida; v dokaz mu pove božjo napoved, ki je trdila, da bo Laja sin ubil; in vendar je padel od roparjev na k r i ž p o t i. Pri tej besedi prešine Oidipa kakor blisk; scena v soteski, kjer je bila tudi križpot, mu stopi razločno pred oči; v duši mu vstane prva slutnja resnice. Dejanje je dospelo na višek, tragični moment — okret in junakova pogibel začne nevzdržno svojo pot; dejanje pada; Oidipus izprašuje po bližnjih okolnostih uboja; vedno bol j se mu jasni; edina nada mu je še izpoved hlapca; če ostane ta pri trditvi, da so bili roparji, ni on Lajev morilec; zakaj sam je bil v soteski; sluga naj pride. Zbor zavrača bogokletstvo iokaste, ki se norčuje iz svetih proročb.
III. dejanje: sel prinese iz Korintha vest, da je Polybos umrl. Iokaste triumfira, v Oidipu oživi nova nada; toda sel odkrije resnico, da Oidipus ni Polybov sin, ampak posinovljenec, ki ga je bil pastir z gora prinesel v Korinthos; Iokaste spozna resnico; Oidipus pa še vedno ne najde zveze; poln zaupanja v svojo srečo hoče na vsak način najti izvor svojega rodu.
Veselo pesem zapoje zbor. Tu je zavorni moment — radostna nada; tem strašnejša bo resnica.
IV. dejanje: stari Lajev hlapec izpove, da je Oidipus Lajev sin; ta spozna v obupni grozi, da se je do pičice izpolnil božji rek.
Turobno pesem zapoje zbor.
V. dejanje: Iokaste se obesi, Oidipus si iztakne oči.
Osnovna ideja.
S čim se je pregrešil Oidipus, da ga zadene ta strašna kazen? Kje je krivda? Ali v njem? Ali jo je podedoval po očetu? Ne prvo, ne drugo. Laios je imel kot oce pravico, da zavrže sina; njegov čin ni bil greh in zanj ni pokore. Misel pa, da leži pro-kletstvo iz davnih dni na rodbini, je pesnik namenoma izločil.
Sin je ubil očeta; v tem je njegova krivda!« Ni tako; saj ga ni poznal in pa — tujec ga je prvi udaril; le branil se je; da je tu prestopil mejo — moj Bog — bil je pač mlad in vroče krvi in koga ne bi zgrabil srd v takem slučaju? Da je vzel mater v zakon? Tudi v tem ni subjektivne krivde; kraljičino roko je dobil v plačilo za rešitev Theb. Njegovo razmerje do nje mu ni bilo znano. Sploh pa: čemu je šel po svetu, zakaj se ni vrnil v Ko-rinthos? Da bi se izognil napovedanemu zločinu; ker je veroval proročbi; iz strahu pred grehom je padel v greh. Morda je pa njegov krivični nastop proti Kreontu in Teiresiji vzrok njegovi kazni? Ne; Oidipus je kralj in čisto umljivo je, da tako ravna, ko se mu rodi sum; kdo drug bi ravnal še vse drugače; njemu pa brani spoštovanje do Apollonovega svečeništva, da ne zabrede predaleč v svojem srdu.
Skratka, junak propade brez tragične krivde. Torej visi nad njim neizprosni, neizbežni fatum? Torej mu je iz vsega početka sojeno, da mora pasti? Kralj Oidipus je torej tip msodne« tragedije?
Vse to ni res. Ne'pozabimo, da je bil Sophokles prožet od globoke vere v moč nebeških bogov; oni vladajo po njegovem mnenju svet, v njih rokah je življenje vsakega pojedinca. Pesnik torej ni mogel verovati v moč slepe usode; vera v usodo izključuje, vero v gospodstvo bogov. Iz pesnikove religioznosti nam je razlagati Oidfpovo zlosrečo. Spoznavaj svojo nemoč, človek, uči pesnik; šibak trs si v vetru brez mogočne roke božje; zato moli k bogovom in jim žrtvuj, da pride njih milost nadte. Človek ne more premeriti nagibov in posledic svojih dejanj; »brez subjektivne krivde lahko zagreši objektivno najgrši greh (Wila-mowitz); toda dolžan je trpeti pokoro zanj. Greh ostane greh, stori ga vedoma ali nevedoma; to zavest ima Oidipus in zato si naloži radovoljno kazen, Čeprav je brez moralne krivde.  ___________
To je Sophoklova veroizpoved; on ne vpraša, zakaj bogovi puste, da človek po nedolžnem trpi; zdelo bi se mu greh, da bi s človeško pametjo raziskoval, kaki motivT vodijo vsevišnjih dejanje in nehanje; drzno objest vidi v razglabljanju, kako se strinja zlo na svetu z božjo dobroto in vsemogočnostjo.
O, da je dana usoda mi
čisto svetost očuvati
v besedah in delih do konca dni.
Prazakoni višnji nam vladajo; sinjine nebes so jim mati, ni bitje jih smrtno ustvarilo:
Olympos je oče jim sam.
Snu pozabljenja se bati jim ni; silen je Bog v njih, On ne stari.
V tej grandiozni molitvi je zapopadena vsa Sophoklova filozofija; in tudi ideja tragedije: brez pobožne vere je človek ni-čes. Kralj Oidipus je torej tragedija >ničevosli človeške sreče« (Wilamowitz).
0st:	Anton	Wildgans
(Dne 3. maja je umrl na Dunaju Anton Wildgans, ravnatelj Burgtheatra in poet. Bil mi je ljub znanec.)
V najlepši moški dobi, poln snovanj in načrtov je bil poklican hlapec Gospodov, Anton Wildgans, pred božji tron. Praz-noval je lansko leto praznik svoje 501etnice, a samo eno leto mu je dodal še gospod Bog — in njegova pesem je ostala neizpeta ...
Rodil se je na Dunaju (1881) kot sin ugledne rodbine, katere izvor sega globoko v petnajsto stoletje, in kot tak je ljubil rodno mesto, okolico in ljudi, ki so mu bili blizu... Vse to je tipično zanj kot poeta, veliko mesto mu je obilježje, snov in motiv. Ne samo zapuščeni parki, baročne ograje vrtov, cvetoči bezeg in hiše, podprte z bruni in deskami, obsojene na smrt — ne samo to.. . tudi gorje brezdomcev, ki si brusijo pete ob lrdem tlaku milijonskega mesta, blodnice in prestopniki — tudi te je sprejel v svoje misli in jim bil zagovornik ...
*
i
Iz njegovih pesmi zveni včasi grotesknost, tista posebna grotesknost, ki jo srečamo včasih v kabaretnih popevkah, in ni goli slučaj, da se je Wildgans pridružil pisateljskemu kabaretu : Die elf Scharfrichter« v Münchenu, da je marsikatera njegovih pesmi zagledala beli dan baš v strupenem »Simplicissimu« ...
>Ernst, ernst! Wie es mich ekelt Dies klebrige Spießerwort!
Ernst ist, was flickt, strickt und häkelt,
Ernst ist, was schachert und mäcket,
Was über Büchern verdorrt!
Ernst sind sie beim ewigen Kauen Am uralten Neuerteig,
Ernst im Bett ihrer Frauen,
Beim Essen, Trinken, Verdauen,
Ernst, wo zum Lachen zu feig!
7
Doch ich will leben! Leben wäll ich, leben!
Begreifst du diesen urgebornen Drang. ; (Dies Irae) Takih besed ne more napisati pedant, sitnež inpustež, le svobodna natura jih zmore. In to je Wildgans bil. Po poklicu jurist je ostal vse življenje svoboden bohem, prijatelj dovtipa in živahne besede pri omizju duhovitih bratcev ...
»Herein! Euch kostet der Spass keinen Heller,
Hier klingelt kein Beutel, hier scheppert kein Teller — Herein und staunet die Wunder an,
Die meine Kunst euch zeigen kann!
Alles will ich euch sehen lassen:
Bocksprünge und bizarre Grimassen,
Wie man zur Schlange verenkt seine Glieder,
Wie man Klagen singt oder närrische Lieder,
Wie man verstohlene Tränen weint,
Die Augen kneift und zu lachen scheint,
Wie man lästert und flucht beim stillen Gebet,
Eine Jungfrau liebt und zu Dirnen geht —!
Nur eins! — Gewickelt in Lumpen und Fetzen Liegt hinter dem Vorhang ein armes Ding,
Das mir beinahe zuschanden ging:
Das ist meine Narrenseele — Verzeiht,
Wenn sie bisweilen den Spuk überschreit.« (Harlekinade)
Sodnik, poet, ravnatelj Burgtheatra in dramatik Wildgans je bil poleg Hofmanstala in Schnitzlerja največji predstavnik avstrijske književnosti — in usodno je, da je baš ta trojica v tako kratkem razdobju odšla v večni molk...
Bolj kot poet je znan Wildgans širokemu svetu s svojimi dramami, kajti te drame nimajo nikakega nacijonalnega kolorita, temveč so lahko last vsake kulture — zidane so na osnovi, ki je znana vsakomur — na težnjah človeštva... Napisal je drame »Uboštvo«, »Dies Irae« in »Ljubezen«, ki tvorijo trilogijo »dram vsakdanjosti«. »Uboštvo« je drama majhnega človeka, uradnika. Dies Irae,« tragedija mladih, komaj razcvelih ljudi, »Ljubezen« pa — sub specie aeternitatis — tragedija zakona. — Dejanje njegovih dram je preprosto zgrajeno in prav tako njegovi ljudje. Iz vsakdanjih teženj, skrbi in bolesti delujejo, dokler jih ne zgrabi usoda iz onih sfer, kjer vladajo, sile, katerim se ni mogoče upirati. — Poleg omenjenih je napisal Wildgans še »Kaina • ki tvori prvi del biblijske trilogije, katere pa ni končal, in enodejanko »Na veke amen«. —
Njegove zbirke pesmi »Herbstfrühling«, »Und hättet der Liebe nicht«, Sonette an Ead so zelo razširjene med Nemci, zelo čislane in so dosegle že lepo število naklad.
*
Slovensko gledališče v Ljubljani je uprizorilo doslej njegovo tragedijo »Ljubezen«, v Trstu so pa igrali pod vodstvom gospoda M. Skrbinška- »Uboštvo«.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Fr. Lipah — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
or/no
cAunn^io /TotOt*
IVAN LEGAT
MARIBOR	LJUBLJANA
VETRINJSKA 30	PREŠERNOVA 44
TELEFON INT. 24-34	TELEFON INT. 26-30
Krali
Tragedija s prologom v potih d'1!11 ^1 Sophokles. Prevol A. Sovre.
idipus
Režiser: Ciril Debevec.
Oidipus Jokaste Kreon	.	.
Teiresias .
Sel iz Korintha Pastir	.	.
Sluga	.	.
Zborovodja Prvi starec . Drugi starec Tretji starec četrti starec Mestni starešine
Blagajna se odpre ob pol 8.
Levar
Marija Vera
Skrbinšek
Debevec
Daneš
Plut
Lipah
Gregorin
Potokar
Drenovec
Jerman
Jan	|
Cesar, Bratina, Železnik, Sancin, Pianecky, Juvanec
te
«tek ob 8.
Din 30
Parter I Sedeži I. vrste . .
„	II. - HI. vrste
..	IV. - VI.	„
„	VII.-1X.
„	X.-XI.	„
„	XII.-XIII.	„
VSTOPNIM M dobivalo v predprodaji pri glodallH*1
28
26
24
22
20
II. J Peti loS°*
Konec ob 10.
Din 100 100
Sl
120
70
75
20
25
15
Balkoni Sedeži I. vrste „ II. ..
Oalarljai „ l. „	.
M- .
IH. „	.
Galerijsko stojišče .
Dijaško stojišče . .
r*am flladallBCu od to. do pol 1. In od 3. do S. ura
Din
22
18
14
12
10
2
5
D
1+SXO /roVft
,RI BA4 Ljubljana
Gradišče 7
trgovina z raznovrstnimi sladkovodnimi in svežimi ter konzerviranimi morskimi ribami
Specijalna zajutrkovalnica vsakovrstnih rib - Vinotoč
Lastnik I. Ogrine
Telefon 25-84