Izhaja v Trstu Mo soboto ojolndie. ^tokopisi se ne vranjo. Nefrankovana Pisma se ne sprejemajo. znanstvo in npravniStvo ul> del Lavatoio St. I, I. 1 TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovora. Naročnina za celo leto K '4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. Skrajni kritičen položaj v Ajdonščini. Na predvečer resnil iopikov. Mesto na bolje, so razmere v Ajdovem krenile na slabše.' Sistem nadaljuje, postavljanja in preganjanja, odslovitve in ganski napadi v tovarni so na dnevnem redu. Naši tovariši so razburjeni do pa-r°ksisma. Vse hrepeni po rešitvi. (Je se v urah položaj ne zboljša, bati se je neogibnega ! To je rezultat desetletnega Pašovanja v Ajdovščini, to je sad, ki ga Je rodila strahovlada v ajdovski predilnici. N&s ne more zadeti nikakršna odgovornost 2a to, kar utegne priti. Od prvega začetka ®ašega delovanja smo skušali mirno in trezno, Potrpežljivo in nesebično sanirati razmere v Ajdovščini. Skupno z našo ajdovsko podružnico s*no že meseca oktobra lanjskega leta storil Potrebne pismene in ustmene korake. Istega ^eseca seje tudi vršil akcijske pri predsedniku družbe ajdovske predilnice, z intervencijo Sospoda ravnatelja ajdovske predilnice, odposlanstva naše ajdovske podružnice in za-®’opstva naše centrale pogovor v Trstu. je pa splavalo po vodi. Predsedstvo ajdovske predilnice je po poročilu gospoda r&vnatelja, kratko malo izjavilo, da so naši ajdovski tovariši lahko zadovoljni se svojci položajem in da ne more privoliti v Pikake koncesije. Naši tovariši v Ajdovščini so prenašali naprej. Vedeli so, da je konjunktura, vstvarjena vsled konfliktov na Salkanu in na Turškem, bila neugodna za v«ako nadaljno akcijo. Tolažili so se, ker Stno vsi živeli v gotovosti, da pride tudi 2a njih dan zadoščenja ! V zadnjih dneh so se pa razmere po ■ njstrile. Vodstvo predilnice se je sicer v P** vih dneh, ki so sledili v predzadnji šte-'Jjki našega lista priobčenem uvodnem članku (in ki je, kakor se vse zdi, zadel ^ pravo mesto!) postavilo v pozo premišljene rezerve in pustilo naše ajdovske ?pine pri miru. A gospod dr. Fink je te-minulega tedna poslal sicer našemu Hlništvu popravek, ki je novo žaljenje v4 prizadete delavce in za naše Uredništvo. Odevalo se je, da je volja naših zati-[alcev, ne odnehati od trpinčenja naših °varišev, a se ob enem izogibati resnim s.Porom. Toda, kar se je zgodilo v zadnjih npeh, — je globoko pretreslo v duši tudi *j?lbolj zaspanega in potrpežljivega prelca. Neki naš tovariš, priden delovodja ža»mdi za V« na delb. Podravnatelj jedilnice ga za to brcne na zemljo, ga °Mel%ije z nogami in pestmi in mu raztrga še ubogo-obleko! Drugi tovariš, je sicer *°t delavec na svojem mestu, a je odbornik PODLISTEK. Moj prvi srnjak. Poslovenil II. Načelo se je mračiti! Trudni in veseli se vračali z večjega lova. Sicer uspeh vftšega marljivega pokanja ni bil baš pre-.e', ugoden a vedeli smo vsi, da nas v , .^i pri očetu županu čaka zdatna ve-®rJa in sveže budjijovičko pivo. In kaj si v ure po lovu trudno človeško telo več zalti^ Ju res, komaj da smo .napolnili in ^dovoljili naše nestrpne tirjalce hrane, že j. J6 razvila pri vrčkih peneče se ambro-g'J® živahna zabava. Prvo besedo je imel n ^.a gospod nadgozdar, ki nas je vzlic s u'-ujočnosti svojega kiuhodajalca pital , yse mogočimi in nemogočimi lovskimi lv»*ki. Tudi gospod učitelj je dvignil ■ °J ^enki glas in nas je začel polagoma s svojo lovsko latinščino. Naposled 1 gospod župnik ni zaostal. No saj je ral vendar tudi on dokazati, da zna jVen cerkvene tudi še kako drugo latin-ni 1°' 80 nam potekale ure in smeha “ho ni konca ni kraja. ajdovske podružnice N. D. O. 1. junija t. 1. je bil za to odslovljen iz — službe. Ravno tako se je pripetilo tretjemu tovarišu, katerega se je naj poprej prikrajšalo v dosedanjem zaslužku, a ker (o novodobnim hijenam v pobožni človeški podobi v predilnici ni bilo dovolj, se ga je kar od-podilo iz predilnice. Nemogoče je opisati duševno razpoloženje, ki se je polastilo našega delavstva, ko so vsi ti naj novejši barbarizmi prišli do ušes ajdovskih tovarišev. Treba pripisati le autoriteti in odločnosti ajdovskega odbora, da ni impulzivnim potom prišlo v sredo do izbruha dolgo gojenih čuvstev. V petek in včeraj sta vsled brzojavnega obvestila obiskala ajdovske tovariše odposlanca naše centrale. V nedeljo popoldne ob 4. uri se vrši pa shod vse predilniških vslužbencev. Vse strune so skrajno napete in lahko počijo vsaki čas. Skušnje, ki morebiti čakajo naše vrle tovariše v Ajdovščini, so velike. Naj pa nikakor ne obupajo. Zavest, da je pravica na njihovi strani in da niso osamljeni, temveč, da smo mi ž njimi pripravljeni doprinesti za njih vsako žrtvo, naj jih, — če se pride do neizogibnih ukrepov — dovede do zmage! I. Svozil: Demokracija in socializem v centralizmu. (Nadaljevanje.) Demokratizem brez odgovornosti ni demokratizem. Seveda se bode reklo : saj so tudi centralistični demokratje za popolno odgovornost. Centralistična vlada je v konstitucionelni državi tudi odgovorna. Seveda — samo da ima ta njena odgovornost — pošteno zanko. Kaka odgovornost, če niti naj višji uradniki sami ne morejo kontrolirati dejanj cele vlade? Kaka odgovornost, če se kopiči v eni roki moč nad toliko stvarmi, da ni v stanu nihče dobro opazovati pravilnost ali nepravilnost dejanj ? In kaka usoda je v tem, da cesto napaka enega samega človeka zadene celo državo z milijoni prebivalcev! Pri samoupravi je kaj takega nemogoče. Tu nima nikaka hiba tako dalekosežnih posledic. Direktnost in neposrednost se smatra vže danes za glavni pogoj dobrega sodnij-skega postopanja. In enako je tudi potrebno smatrati jo za glavni pogoj življenja sploh, toraj tudi celega javnega življenje. — Kako drugače bi zgledalo celo javno življenie, če bi na pr. občina mogla v resnici odločevati o vseh stvareh, ki so skupne Ko pa so se slednjič govorniki „ex ofo“ vendar h malo utrudili, priglasil se je k besedi tudi naš gostitelj, debeloličen, dobrodušen gospod: „No kaj gospoda! Ali ne bi hoteli tudi od mene slišati, kako sem jaz vstrelil svojega prvega srnjaka ?“ „Živjo, naš gostitelj ! Živijo, naša lovska starina! Kar začeti! čas je, da tudi vi kako zinete !“ Kozarce se mu je molelo s vseh strani nasproti. Naš gostitelj je krepko trčil, še krepkeje potegnil hladilno pijačo r kozarca, se globoko oddahnil, si obrisal usta in začel z globokim glasom : „Ja gospoda! Moj prvi srnjak, to je nekai čisto posebnega. Nikoli več nisem vstrelil tako imenitne divjačine in je tudi več ne bom. Bil sem takrat star sedemnajst let in lovec po božji milosti, saj jaz sem si tako domišljal, ker se mi je posrečilo vstreliti par zajcev, tri jerebice in jednega — psa. Kaj boljšega v našem lovskem okrožju ni bilo dobiti. Nekega dne pa se mi je namerila imenitna stvar. Dolgoleten trgovski prijatelj mojega očeta me je povabil na lov. Na lov, pomislite gospoda na lov, kjer so se pojale srne in srnci po gozdu, kot pri nas mačke po samo njenim Občinarjem in katere spolniti mora slednjič ona vendarle zadostovati. Enako bi moralo okrajno glavarstvo imeti v svoji moče vse, kar je za okraj skupnega in tako naprej do dežele in države. Je naravno, da bi se na ta način vzelo mnogo in mnogo stvari iz zbornic in prepustilo okrajnim in občinskim zastopništvom. S tem bi bilo vse delo in cela agenda enostavnejša in razdeljena. Pripadniki bi lahko vse pregledali in bi zamogli kontrolirati, če se občinske zadeve v redu vrše — ker bi jih imeli v svoji bližini. Tudi okrajne zadeve bi se dale veliko lažje kontrolirati. In konečno bi postale tudi zadeve države in dežele preglednejše in dostopnejše, ker bi jih ne bilo toliko na jedni kopici kot prej. Vsa uprava bi postala enostavnejša in cenejša, med tem ko imamo pri današnjem centralizmu skoro za vsako stvar po dvoie, da, celo troje uradov, kojih kompe-tenčni prepiri ugrabljajo morda polovico dragega časa in kojih prepirljivost uničuje vzajemno delo in napredek — bile bi potem uradniške organizacije enostavnejše in celotnejše. V občini bi bili samo občinski uradi, v okraju samo okrajni in v deželi samo deželni samoupravni uradi, pri čemer bi bil okrajni urad kontrolni in sklicevalni urad nad občinskim, deželni nad okrajnim ”■ teh stvareh, ki jih ni mogoče prepustiti morda k konečni odločitvi nižji instanci sami. Tudi odgovornost bi se temeljito spremenila. Danes na primer ni okrajni glavar odgovoren okraju. Zanj je odgovoren minister notranjih zadev. Kako zgleda taka odgovornost, vemo. V samoupravi bi moral biti upravni okrajni uradnikj odgovoren naravnost okrajnemu Zastopništvu. Zboljšanje bi bilo vedno hitrejše in gotovejše. Poglejmo le, kako bi se mogla potem razviti šolska svoboda. Osrednji zakon bi smel k večjemu predpisovati, koliko mora šola naučiti. Ampak o duhu šole itd. bi ne smel šablonsko odločati nihče. v Kadarkoli se prid^ s to zahtevo, odgovarjajo prijatelji centralizma: koliko bi imeli potem tu klerikalnih šol! 42a nekaj časa seveda. Ampak koliko bi mi imeli tudi tukaj takoj čisto naprednjaških šol ! Danes imamo samo to dobroto, da klerika-lizirani čentralistični uradi (in taki so gotovo c. k. deželni šolski sveti) odstavljajo in zasledujejo napredne učitelje tudi v naprednih okrajih in občinah in da napredni učitelj nima nikjer opore. strehah. Bil sem ves izven sebe in z veseljem sem sprejel povabilo. Srečen dan je kmalu napočil in moja malenkost se je pojavila nekega dne pri našem trgovskem prijatelju, bogatem graščaku v oddaljenem gorskem zakotju. On me je ljubeznivo sprejel, me bogato pogostil in mi obljubil, da dobim prihodnjega dne gotovo svojega srnjaka. Kaj sem hotel še več? Bil sem trdno prepričan, da se obljuba spolni, posebno še radi tega, ker mi je ljubezniva hčerka mojega gostitelja, krasno petnajstletno punče, zagotovila, da je pri njih še vsak gospod odnesel svojega srnjaka. Sladke oči petnajstletne Eme, tako se je namreč imenovala hčerka mojega graščaka. in lepo upanje na moje lovske triumfe me je spravilo v najbolj rožnato volio. Sladko ginjen sem se podal okolu enajste ure v svojo spalnico, ki se je nahajala tik poleg spalnice mojega gostitelja. Vže so s e mi začele lepiti oči skupaj, ko sem začul poleg v spalnici glas ljubeznivega graščaka. Govoril je s svojim gozdarjem. Opozarjal ga je, da naj ne zamudi jutri zjutraj zgodaj po me priti, naj mi zbere dobro mesto in naj gleda na vsak način, da dobim svojega srnjaka. „Na tem mladem možu“, tako je dejal, „mi je Potem bi jo imel vsaj nekje! In gotovo je, da bi se velik odstotek naših šol spremenil takoj v svobodne Sole, kar danes ni mogoče. In razvoj v naprednjaških občinah bi deloval na nazadnjaške mnogo bolj, kot deluje danes, med tem ko bi razmere nazadnjaških občin prestale biti utež za napreduj aške, tako kot so danes. Priznavam, da vidim v konsekventnem razvoju v tej smeri mnogo bližjo pot do državnega prava, nego v vsaki drugi taktiki. Tako kot je najboljši zakon brez moči, če nima zadostne sile izvršujoče, če mu ni zagotovljena eksekutiva, tako tuli naši državnopravni dokazi. (Ta odstavek se nanaša na češke razmere.) Ne verujem nič manj na opravičenost historičnih dokazov o eksistenci našega državnega prava kot najgorečnejši (držav-nopravniki (češka politična stranka) — ampak v čemer se je morda možno nestri-njati je kako najboljše pridobiti našim dokazom, naši eksistenčni politično-gospo-darsko — kulturni zahtevi — eksekutivo. Ti kratki navodi morda zadostujejo v obče, da pokažejo, da sta centralizem in demokratizem tako nezdružljiva po,ma kakor katoliški hierarčhismus in verska svoboda. Ampak moram tudi še omeniti, zakaj smatram centralizem za sovražnika poštenega socializma. (Dalje sledi.) O UPL1VU UČITELJA HA SOCIALNO ČUTENJE OTROK. Star grški pregovor pravi, da je človek družaben tvor, t. j. išče družbo, potrebuje jo in veže se na njo v raznem stikanju. To naravno družabno čutenje se mora vzgajati in negovati, da postane zmeden čut, ki računa s pravicami in dolžnostmi iz njega izvirajočimi v prospeh in zadovoljstvo po-jedincav • » Vsaki človek ima dolžnosti proti celi človeški družbi, ker je njen član, nadalje ima državljanske in narodne in na zadnje stanovske, rodbinske in prijateljske dolžnosti. Za vse te dolžnosti se mora čut človeka negovati, vzgajati, sicer se oglasi v njem veliko močnejši čut egoizma, in kam pehe egoizem posameznikov pri kateremkoli delu in družabnem podvzetju, je obče znano. Najboljše ideje so propale, ali pa so se zlorabile in zadele na zasmeh protivni-kov, če se je pojavil med njih prvoboritelji egoizaip, osebna gonja po dobičku. Človek, ki se družabno zaveda, ne pričakuje priznanja in se ne ustraši nepriznanja, če mnogo ležeče! In čujte, Peter ! Če vstreli on jutri srnjaka — dobite od mene de-setak ! Tako ! In sedaj lahko idete“. No sedaj sem pa vedel za gotovo, da bode srnjak moj. Kajti, da desetak lovec ne bo zamotaval, o tem sem bil trdno prepričan in sem sladko zaspal v mislili na lepe srnjakove roge in — sladko zapeljive oči Emine.,. Čudne sanje so me preganjale tisto noč. Zagledal sem orjaškega srnjaka, ki se je z glavo dotikal neba. V strahu sem naperil puško proti Djemu, — zdajci se mi puška zvije z rok, srnjak se spremeni v lepo hčerko mojega gostitelja, ki meri z mojo lastno puško na me in, o čudo, čut;m, da nisem več človek marveč sem srnjak. Uberem jo čr?z drn in strn, drvim naprej skozi gozd in črez skalovje in moja lepa premagalka za menoj. „No, no, saj ni treba tako burno“. Prebudil sem se ves spoten in pred menoj je stal prijazen star logar, katerega sem držal oklenjenega okoli pasu. ..Čas je že gospod. Jutro vstaja in če hočeva kaj zasačit, le brž na noge“. V trenotku sem bil opravljen, tudi zajutrk me ni dolgo mudil in hajd naprej v zeleni gaj. (Pride še.) dela za blaginjo mnogo drugih. Žrtvuje svoje osebne interese in interese svoje rodbine višjim interesom, služi celoti bodi si stanovski, narodni ali človeški. So morda posamezniki, v katere je že narava sama vcepila popolen družaben čut, ki se jednsči navdušenju; ti se sami podajajo v službo vseh in žrtvujejo vse svoje in sebe same občni koristi. Toda zdi se, da je ta vrsta ljudij že zdavnaj izumrla. Danes v obče velja „nekaj za nekaj, nič za nič“. Tudi oni današnji ljudje, ki v resnici delajo v interesu kake celote, ne delajo tega brez kake osebne koristi, izv-zemši malo izjem, ki potrjujejo pravilo. Seveda, čas se menja — ampak najboljši ljudje so bili in ostanejo vedno ljudje srca in ne razuma, samega razuma. Toda ali si ne pravimo, da napredujemo ? V tem oziru — nazadujemo. Slišimo s vseh strani govoriti o velikih programih, veliko delavcev stoji za njimi in uspehov ni nikakoršnih. Zamogli bi biti, če bi vsak poedinec smatral stvar celote za svojo lastno. Ali ta je že temu. Nobena skupna naša stvar ni tako daleč stvarjo vsakega pojedinca, da bi se ne spominjal, da se prav za prav ne gre samo za njega samega, in če se zaigra, da ne bo trpel škode cn sam, marveč tudi drugi, ali pa morda celo samo oni drugi. In to zadostuje popolnoma, da tak pojedinec v svoje delo v korist celote ne vloži svojega srca in duše. Anglež Barrie je rekel: „Samo kjer je srce, se najde zaklad." In to bi si moral vsak zapomniti in ne samo zapomniti, marveč imeti vedno pred očmi. Ljudje napredujejo v oliki razuma, a na oliko srca se je pozabilo. Vsaki ve, da ima srce, in zakaj ga ima, na to mu odgo-varju trezna spmatologja. In vendar ne more biti brez njegovega sodelovanja v ničemer uspehe, v nikakem delu, v nikaki težnji. Sv. pismo pravi narobe z besedami Krista: „Kjer je vaš zaklad, tam je tudi vaše srce.“ Družabnih dolžnosti je mnogo in različnih. Vsak trenotek življenja postavlja človeka na razpotje, kjer je odločevati se neizmerno težko — tehtnica stoji ravnotežno in človeku je težko. Za koliko bi bjlc odločevanje hitrejše, odločnejše in lažje, če bi v vsakem človeku gorelo srce za stvar in ne za lastno osebo ? In naj si imamo kakršenkoli poklic, vsak je del kake celote in ima mal ali včeji upliv na njen prospeh ali pa škodo. Možno je tedaj celo delovanje na socialno čutenje učencev učitelja katerekoli šole prepeljati na vzgojo in oliko srca. Najpoglavnitnejše družabne lastnosti so: vest, ponos, svornost, požrtvovalnost, navdušenje za resnico in delo. Učimo samozavesti. Trpko resnico nam je napisal pesnik Svatopluk Čech v „Pe-smih roba.“ Občudujemo njegove misli, njegovo bleščečo formo, ponašamo se s tem slovanskim pesnikom, a ne sramujemo se za svoje robstvo, ne izrujemo svojih navad, ponižnosti in servilnosti proti gospodom, tlačiteljem in sovražnikom. Mi si to sami priznavamo, ampak nismo nikoli odločnejši; tudi takrat ne, kadar se v nas oglasi nekaj takega kot upornost, takrat gledamo da jo kar najbolje in najlepše utajimo, samo radi našega golobjega značaja. Vsaki dan ima učitelj priliko vzbujati samozavest svojih učehcev, vsaki predmet mu k temu lahko služi, kajti ne gre se tu za predmet katerega predavamo, marveč kako ga predavamo. Način, s katerim je prišel učitelj do autoritete pri svojih učencih odločuje o njegovih zmožnostih odgajati učence samozavestno ali pa odgajati jih kot ponižne sluge in robove autoritete, naj si bodo tudi autoritete laži, nepravičnosti in podlosti, samo da so. Učimo resnico in ne dajajmo lažiglorijole okoli glav in sistemov, ki tega niso vredni, učimo jo radi nje same in ž njo vzgojimo samozavest v korist naroda in ljudstva. Učimo ponos, t. j. zavest, daje majhen in reven človek jednak v svojih ljudskih pravicah bogatim in mogočnim, da revnost in podrejeno stališče ne sme v gibati naših hrbtov in da je olika ona, 'ki nas poduči, da nimamo nikomur nič zavidati in nas nauči strpnosti proti nestrpnežem. Naj si kdo misli, da je več in stoji višje kot ostali! Nima za to nikakih razlogov in kaže na ta način grdo jedro v krasni lupini. Koliko bi jih stalo na svojem družabnem višku, če bi za njimi ne bilo bogastva in moči očetovske hiše ? In kdor si je priboril z lastne moči vpliv in visoko mesto, ta je samo več delal, ampak ni bil in ni več, kot človek. Učimo dolžnosti samoolike in samo-vzgoje. Olikovanje ni branje knjige, ktero preberem, zaprem in sem gotov. Nikdar se ne sme reči, da je končana, in glavna pjena cena je, da daje modrost in mir, izravnanje notranjosti z celo okolico. Svetuje in vspodbuja nas korak za korakom izruvati tla temu, s čemur v sebi nismo zadovoljni, slabim lastnostim, navadam in nagnjenjem, dokler nismo sami s seboj zadovoljni. Amerikan Franklin, slavni izumitelj strelovoda, je obesil nad svojo posteljo listek s kazalom svojih napak. In črez določen čas morala je vedno ena iz izkaza zginiti kot premagana in izruvana, dokler si ni bil nobene več svest in so bile vse s kazala zbrisane. Učimo, da je v oliki edino prava sreča in da je ciljem človeka biti srečen. Učimo, da sreča ni ležeča niti v moči, niti v bogastvu, niti v slavi, niti v egoističnem uživanju, ampak v tem, da smo v vsem najbolši, kolikor moremo biti, ne oziraje se po nikaki drugi nagradi, kot ti," ktero nam daje notranjost. Učimo slogo in popustljivost. Nesloga karakteriz:ra Slovane. Zdi se, da ima zgodovina za nas zavezane oči, kot pravičnost in sreča, Vedno imamo zadostno poguma prepirati se med seboj in trpeti škodo na škodo. Ne, mi se zgodovini v oči ne ozremo, morda, bi si mi potem ruvali lase nad preteklostjo in sedajnostjo. Dne 2. julija 1848. je otvoril Palacky zgodovinski Slovanski slet in je pozdravljal vdeležnike z besedami sv. pisma : „In ne boš odpustil svojega sluge, o Gospod; kajti moje oči so videle odrešenje, katero si pripravil nam pred obličje celega sveta; luč k prikazni narodom, to slavo debla Slovanskega". Kaj bi dejal Palacky danes, če bi videl to slavo Slovanskega debla, katero vidimo danes mi po političnih dogodkih nedavnih dni ? Odgajajmo k svobodi. Učimo o njej, da je ona ono edino nesigurno, za kar se lahko da vse sigurno in se ne obžaluje tudi če smo dali zaman. Kar storimo za njo, ne bo nikdar zgubljeno in če ne dočakamo mi žetve na t°m redkem polju, jo ostavimo naši dec*, ki bo hvaležna za svojo dedščino od rodu do rodu in si bode pripominjala imena prvih, ki so se borili za to polje. Učimo medsebojno ljubezen. Vera s svojimi cerkvami obstoja samo še radi učenia ljubezni, koja, če se jo je tudi često podlo zlorabljalo od njenih glasiteljev, se vendar le leskeče in vabi kot biser padel v blato ceste. To 1 ubezen ne opirajmo na boga, ampak na ljudsko naravo, na razum in srce. Da to zahteva dolžnost človeka, da to zahteva njegovo dostojanstvo, njegova osebna sreča in sreča vsake družabne vrste, k kateri pripada, da goji ljubezen k drugim, nesebično, pošteno in požrtvovalno. K tej ljubezni spada tudi navdušenje za resnico in delo, kaiti to dvoje je nekako praktično izkoriščanje one. Da se ljudstvo na potu svojega razvoja v napredku in spopolnjevanju tako često ustavi, zakrivijo samo koristolovci, egoistični posamezniki in žali bog vsaka organizacija, vsaki stan in narod ima v sebi množico takih, ki čakajo samo na to, da ulove s svojim členstvom kako korist; in če je ne, ostajajo tam samo radi tega, da se ne poreče, in boli škodujejo nego koristijo skupnemu delu. Samo kjer je srce najde se jaklad. Manjka nam več gorečnosti, več vzajemnega zaupanja in nesebičnosti in pri malih moramo začeti, če hočemo odgojiti nove boljše ljudii. Žalibog, da :i/4 dela zavednega učiteljstva uničuje domača okolica, ali kar ie bilo usijano, vendar vsklije, če prav morda samo deloma. Ptr aspera ad astra. "domače vesti. Se (ličijo s tujini perjem! Nekaj let sem šopirijo se italijanski mladenči z imenom in programom Mazzinija ter se nekako potajeno izjavljajo za republikance. Sode jih po govoričenju in pisarenju razumemo, da ta stranka ni prav nič druzega kakor prenovljene stara slovanožrška kamora, ki hoče v novi obleki pridobivati si ugleda in spoštovanja, katero so si bili po mnogih narodnostih gospoda Lalioni mej tržaškim ljudstvom skoraj popolnoma zapravili. Ali kakor lisica le dlako menja in nikdar svoje zvite in požrešne naravi, tako tudi naši mazzinijanci ostajajo nam srditi nasprotniki, da-si so si nadeli neke nove svobodoljubne ideale republikanske. Dosedaj so tvorili rdečega repa zeleni konec, ker so bili le privesek socijalistom z očividnim namenom, da bi mej njimi lažje uplivali na ljudstvo. Sedaj se pa čutijo že dovolj močne in nameravajo samostalno nastopati pri občinskih volitvah proti vsem strankam v Trstu, in odpovedujejo celo vsako poslušnost vladaj oče j stranki, ki pa ni vsled tega posebno žalostna, ker ve, da mej ljudstvom nima nobene opore več. Koliko sreče bodo imeli mazzinijanci s svojimi kandidati, katere že objavljajo, bomo kmalu videli, veliko upanja nimajo, ali bahajo se, da bo svet strmel nad njihovo radikalno odločnostjo, ker v vsakej seji da bodo govorili proti vladi. Dosedanje nastopanje teh mladenčev, je pa bilo tako, da niso ime slavnega Mazzinija posebno počastili, kajti ta je bil ne samo velik rodoljub italijanski, nego še večji človekoljub. Pred skoraj sto l-.ti je bila namreč italijanska dežela vsa razkosana pod vladami raznih knezov, kraljev, papeža, Francoske in Avstrije. Mazzini je nastopal naj-prvo tajno v družbi zarotnikov, ki so se „carbonari“ imenovali za združenje italskih dežel ; zasnoval je potem leta 1831. mladeniško zvezo »Giovane Italia", ki je imela vzgojiti in vsposobiti mladino za samostalno bodočnost. Ko se mu ni posrečilo doseči posebnih vspehov, moral je pobegniti na Angleško, kjer je širil svoje nauke svobode in rodoljubja potom časopisa „L’Apostolato popolare" ; kasneje se je povrnil domov in se boril z Garibaldijem za zjedinjenje Italije. Umrl je leta 1872. Njegova misel je bila, da se svobodno ljudstvo najbolje samo vlada in to svoje prepričanje je neustrašeno in vstrajno širil v mnogih knjigah in spisih. Nava:amo tu nekaj njegovih najlepših misli: »Kjerkoli bivate rojaki, tam imate brate v onih. ki se bore za resnico in pravico ! — Ne recite: mi govorimo drugi jezik, ne! Solze, trud in delo so skupni jezik vseh ljudij. — Ne tožite : Človeštvo je preveliko in mi smo premajhni; Bog ne meri vaše moči, nego vašo voljo. Ljubite povsod človeka". Tako je govoril in pFal oni veliki člo-vekljub Giuseppe Mazzini, v katerega imenu hočejo sedaj nas domačine izzivati in zasramovati nekateri tujci in renegati. Sram jih bilo, da tako malo poznajo onega velikega Mazzinija, ki je Italiji podaril srečno slobodo; da njegovo neumrljivo ime tako zlorabijo za preganjanje in zaničevanje vbozega ljudstva, in zapeljujejo nevednost človeško. Prav kakor so bile politiške ideje Mazzinija osrečevalne za italijansko deželo, tako bi morale biti oni njegovi nauki bratstva svobode in enakopravnosti bodrilo in krepilo vsem ostalim, ki one polit ške ideje ne morejo uvaževati iz razloga, ker ne spadajo semkaj ! In kakor nam je velik Mazzim, tako majhni se nam zde oni kričači, ki se hočejo dičiti z njegovim imenom, ker druzega nimajo. Strahopetneži. Na nedeljskem shodu v Rojanu (pri Kroni), katerega je sklicala jugoslovanska socijalna demokracija in kateremu je predsed tovarišev v predilnici. , Solkan. Najbolj slabo godi se brez-.v°nano mizarskim delavcem v Solkanu. mamo namreč dve vrsti gospodarjev : pre-°žnejše in bolj revne. In ti dve kate-®°nj> se nikakor, niti v komercijalnih Tareh nočejo združiti. Konkurenca je taka, a hiti gospodarji ne morejo shajati, še ..anl pa delavci. Zgodi se, da gre eden 1 drugi ponujat svojo robo v Trst k tr-»ovcu. Tu mu seveda natvezajo različne ene> katerih se mora potem držati nehote, i Takozvano „luštranje“ trpe delavci, ,er zahteva to gospodsr, ne da bi se de-a,cu na zaslužku kaj priboljšalo. Delavec za iste cene, kakor je bilo to pred i., leti, čeravno je življenje še enkrat to-la° drago. Ne samo da gospodarji niso med seboj J°žni, tudi delavci konkurirajo med seboj. se celo mnogo ceneje, nego to zahteva 8°lidarno8t mej delavci, i No, pa eno veselje se nas pa le poloti, ,° pride sodrug Etbin Kristan v Solkan, er nekoliko pokriči o narodnosti. Teda) je **a domovina rešena. Zopet gre vse po starem tiru in človek delaj, in se muči od Pdšeste zjutraj do polosme zvečer, ne da o1 dobil od gospodarja kakšen poboljšek. ,'ai sodruga to nič ne stane, če se neko-lk" Pozabavlja na „narodnjakarje“. , Mi smo mnenja, da bi bilo najbolje, aa bi se vpeljala dnina po vseh delavkah. Mladi delavci bi se bolje izučili in ■ lahko vsi delali po želji gospodarjevi ,n 11 o samo „izvoljeni“. Nadalje naj bi se e>alo od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. ,evpda naj se prične delati takoj v pon-qe‘jelt a ne v sredo, kakor je pri nas saba in grda navada, če prideš šele v ®redo na delo je gotovo, da moraš potem “elati kakor v sužnosti. Tu je vzrok, da *>r6 toliko naših najboljših mladeničev v lagodni grob. Naša življenska potreba nas sili, da 8e združimo, kajti le združeni, toliko gozdarji, kolikor delavci bomo kaj dosegli našo korist. To naj služi vsem trezno Zlečim v dober prevdarek. Delavec. I Ljubljanska N. D. O. priredi jutri jZi shod v Ljubljani, v mestnem domu. Darovi. V ladijedelnici S. Marco se je nabralo ? obolelega člana Tomaža Hojma K 39.52 ^ Pri Strudthofu K 6.48. v Za ranjenega Mezgeca se je nabralo Boletu v Rojanu K 15.40. N. N. da-Sl K 5. j Za ranjena tovariša Frana Mezgec in jS Šinkovec so bile nabrane sledeče jf°tp : po tov. Ante Rustija J 5 K, po tov. jj°8'p Terčon 9 K 80 st., po tov. Godina-btttl na shodu pri Tirolcu 17 K, po tov. °lonič 30 K 90 st., po tov. Fran Kovač S°stilni N. D. O. 15 K 01 st., daroval V Josip Mislej 10 K skupaj 97 K 71 st. j.Zi darovalcem izrekata prizadeti dru-k' iskreno zahvalo. Nadaljne darove za dre žrtvi socijalistične podivjanosti spre^ 'Ik** urad „Narodne delavske organizacije*1 ^Lavatoio 1 I. nadst. Listnica uredništva. Gospod Dr. Hugo Fink, zdravnik Ajdovščina. Ion dopis iz Ajdovščine 27. maja 'b. v katerem v smislu § 19. tisk. zak. r btevate preklic v številki „Narodnega U e*atca“ od dne 22. maja t. 1. priobčenih na Vašo osebo kot zdravnika 0,rajne blagajne in predilnice v Ajdovščini, '^ovarjamo, da ne moremo ugoditi Vašej „e ‘tev‘ in to iz razloga, ker Vaš popravek °dgovarja predpostavkom tiskovnega t|? °na in ker se vrhu tega ne more zah-od nobenega uredništva na svetu, ^.Priobči izjavo, v kateri se mesto od d'r.v',!la zahtevane stvarne poprave med ^rj,jhm nahaja odstavek: kakor tale: in (delavce) imenujem jaz simulante ,,u^vfedneže, in ničvredneži so v prvi J) J Pisci omenjenega članka v ^Narodnem od 22. t. m.“ Malo bolj počasi, gospod doktor! Trst, dne 4./6./1909. Uredništvo „Nar. Delavca**. I, . Odgovorni urednik: STEFAN KOS. in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA t Trstu. Tiska: TISKARNA „EDIN0ST“ t Trstu. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: .Dobre gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.... 280 »Štiri ruske slike*, povesti .... „ —-60 BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik* . „ 150 Kip Gregorčiča................ 4— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Hakltl za dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinaijev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulica Taldirlvo 40. Tovariši členi N. P. 0.! Podpisani Vam naznanja, da otvori v soboto pred Bin-koštuimi prazniki, dne 29. maja svojo novo gostilno JRRTTORin & ■ ■S RL GINNRSIO1' (Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello Squero Nuovo štv. 7. kjer bo postregel vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor dosedaj v gostilni ..Pri stari breskvi“. Priporoča se za obilen obisk o priliki otvoritve udani Hinko Kosič. Konsumna Zadruga članov „N. P. 0.“ (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) je odprla BPSTiN E Konsumna! (registrovana i svoje prvo skladišče v ulici Bosco štev. 17. SP EjB Skl<*dišče Je odprto: vsnk dan od 8. zjutrej do 1 pop, in od 3.—8. ure zvečer ; ob sobotah le odprto do 0, ure zvečer; ob nedelja ob 8-—10 dop. ODBOR. P □H OJJiJUK. go rra-a. uiiaur-8-0-^ TVRDKA wwv>/w^wv/» Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke M vla S. Giovanni 10,1. n. (zraven restavracije Gooperattva ex Hacker) prodaja na mesečne ali led. obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t d. - NAJDOGOVORNEJŠE CENE. jtfatevž furlan ul. Antonio Caccla 11. (prej Androna del Moro). Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi i razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. člani »N. D. O.* dobe 2 % popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin 3van Vftegcle £ Or. •• (jtfatija JVtillonig) •• ul. C. Ghega Stv. 10. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh. najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij GuJ. Slovenski delavci! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni „Pepi Moro“ Belvedere 49. ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi. Za obilen obisk se priporoča Ivan Škerjanc. Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. O.* svojo Pekarno, sladščičarno in tov. biškotov v ulici del Belvedere St. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. AUSTRO-AMERIK AN A - TRST Redna brzeplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molln Plooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. r MOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Vinceuzo Bellini 18, telefon 1402 "N v. tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo. VODSTVO. J VESNA imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstvo 2a raŠČO las. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago l......ji Cena steklenici od (OO gr. K 1*50. Dobiva se pri založniku : M. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTie Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne straže v Trsta, Kopra in Fulju. TRST. -- Ul. Rosario st. 2. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščila (is) C. Ii M. Velika izbera Galosch -----Cene nizke.---- — Postrežba točna. — Člani „N. D. 0.“ ! Pozor ! |J V trgovini jestvinami |j ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE Št 3. n in v Fdijalki A. ŽEBJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zastonll ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. |j Telefon št. 699. Telefon št. 699. II kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčei? (osobiio stenic) je povsem neškodljivo zdravlju in opravi. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „MORANE“. Cena steklenici od IOO gr. 50 vin. Morana Dobiva se po večjih mirodilnicah. PEKARNA in -SLADČIČARNA Vinko skerk TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Delavci! Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v VINOTOČ ulica del Vento 20, (vogal ulice Guardia.) Prepričajte se, da četrt najboljega •vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča JOŽE LEBAN. : pekarna jtfreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago K vedno svež kruh £ in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za gospe, gospode in otroke • • • • ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via detle Torrl štv. 2 (za orkvljo »v. Antona novega.). Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Aeque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najiinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Podpisani priporoča sl. občinstvu Filip. Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišn v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „All’Adria“ ni. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmatl“ ulici Zndecehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladftičarno Čampo Belvedere št. 2 Iger ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udan Filip Trobec. Podpisani naznanja članom „N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo ____GOSTILNO _________ JL CASTELLO Dl DORNBEBG” kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in'ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk se priporoča vdani R. Lužnik. Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano Kavarno Universo“ na trgu della Caserma št. 1, tik „Narodnega doma", kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenskp, italijanske in nemške časnike, x-J! -" kakor tudi najboljše strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. aj [/" svojo dobroznano gostilno s krasnim orlom : JI MOO Itd": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica dell'lstria St. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ier veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. Postrežba na dom Pekarna Valentin Kukanja Podpisani priporoča svojo GOSTILNO v ul. deli’ [strlo (58 Na novo vrejena Pekarna Karol Troši TRST, ■ Čampo S, Qiacomo št. 20, - T$ (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vssKJ vrstne sladščice, čokolado itd., kakor najfinejše likerje. kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delle Poste 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst Trst — ul. Farueto št. 46 se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — Gostilna društva Jadrno ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedn® na razpolago, kakor tudi sloveni časopisi. — Najnovejše avtomatih orgije, katere s vi ra) o izbrane slove® ske komade. Postrežba točna. Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoČ* Odbor krčmar društva „Jadran“ Vinko Kante. IVAN KOŠMERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonija1^ In druge Jestvine, kakor tudi razne dellk®' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. Osi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - In vsakovrstne sladščice. jllojz Povh, nrar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. Blovroako podjetje! (C bo tc T3 O £ Q > O C o c > d) C Q Zalop izptovljeail oMek in perila za moške in dečke. Vporabite priliko! Da razprodam svojo obilno zalogo, sem o priliki Binkošti praznikov občutno znižal ceno blaga. § . Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgovi01’ Moderne moške obleke.........................K 16 —: do K 60"'' Orne moške obleke na izbero.................... 14-— „ ,, 60*' Obleke za dečke na izbero...................... 12'— „ „ 20' _ Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati . . ,, 2 80 „ .. 4' „ iz boljšega blaga . . . ..........„ 7-— „ „ „ iz Alpagasa, črni in modri . . . . „ 6'— „ Orne moške hlače, za delavce, I...........„ 2 50 „ Vojnene moške hlače............................ 4-— „ Hlače za dečke...............................„ 120 „ Volneni površniki za moške..................... 13'— „ Močne delavske srajce.......................... 1'50 „ Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov 2 moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pis&o. srajce, maje, spodnje;hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, naprsni®' kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape, 5'^ 20^ -K 40’^ 3"' Lastna krojačnica. — Izgotovljajo se obleke po meri. Govori se slovensko. O Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. ČEŠKIH HRANILNIC 0 : OSREDNJA BANKA Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge Q MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli; K 100,000.000 Naslov za brz.: SPOROBANKA- 0 — JADRANSKA B A \ It A v TRSTU - lfia della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VpEDflOSTflE PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PHIdORlTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Moit menic in Maso, borzna naročila SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica ,4 11 0 VLOGE NA KNJIŽICE. TE 4 o ~ TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -' VLOŽENI DENAR OBRESTUJ® SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--------- Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADBANSKA“ — Tr«t. — Telefon : 1463 in 793. Restavraeija, S | Trst - Grapd H6tel BALKAN - Trst S S Kavarna, s s cene zmerne* ■ znipmp cene zmerne