St. 23. Y Gorici, dne 7. junija 1895. Tedaj XXV. M So6a" izliaja vsak petek o poldne in velj; vred po poSti piejemana ali v pol leta tetrt lela prilogo „Cispilartki List* •ici na iloiit poSiljana: aid. 4-40, . 220, . 1-10. 7a tuje dezele toliko, vee, kolikor rja posli Delavcem iu drtiftim manj premoznim uovim nai naroi'niuo zaiXaino, ako se ojrlase pri upravuiSlvu. „Prlairec" izbaja vsakih 14 «lnij vsak dnif?i torek za rolo leto 80 kr. „Gospodarsfcl List" izliaja in se prilatra vsak mc.« se^'u "' slranij. Kadur je v petek praznik, izideta lista ze v )ciiikoin SOČA (Izdaja za dezelo) Oznanila iu .FOSIMICE" plaCujojo scza petslopno petil-vrsto; S kr., Oe so liskajo 1 krat, 7 -»» 4 , 0 » i » a „ Vefikrat — po pogodbi. — Za veJje «rke po prostoru. Posamiiino Slevilke dobivajo so v tobakamah v Nunski ulici in v Solski nlici, v Trslu pri Lavronfii^u iiasproti' velike vojaJnice iu pri Pip ami v nlici Ponte deila Fabra po S kr. Dnpibi poJiljajo naj se areiliiiSlvii, naroPnina in reklaniacije pa upravnistvu „SoLe". — Noplafanih pisem iiroilnistvn no sprejema. — Rokopisi se ne vratlujo. UredniStvo in upravniStvo je v Gosposki ulici !). Izdajatelj In odgovorni urednik Andrej GabriLek. , Bog: In narod!" — Tiska „Gorlika Tiakarna A. Gabrsfiek" (odgovoron Josip Krmpolie). Furlanski tramvaj in vipavska zeleznica. Zopt-t moranio %ovpi-Hi o tej nakani iiekaterih furlanskih kolovodij. V lo nam je lal povod ncki dopis iz Gnricc v dimajski ,Neue fr. Presse", ki je priSel v svol< w-z dvoma iz sredo lisle pescico ljudij, ki z posebuih razlogov deiujejo za parni twiii-«ij iz Gorice v Furlanijo. • * Prod trend tedoi smo priobftili glavuc misli nekega dopisa v trzaskem ,1 u d i p e n-1 o n t u*. Ta dopis je koivnilo pobil agitn-torje za tramvaj, Posehuo nas veseli, da je jjrvno potrdil tioje vaznili reside, naturee: 1. da v Fnrlaniji je veliko ljudstvn, ki rii zu-dovoljno s tramvajcm, kajli v njcm vidi le nova bremena brez dobiftka; 2. da Fur-Inuija niuia z (jorico skoro nikake zvezo, da laroj tiiili tramvaj nt bo iuiol kaj vozili; — li. da *e tislo inalo, kar bo delal tramvaj, bo v pogubo furlanski zei-zniei, ki bi polcin morala pustili za vselej upanjo, da bi po-stala iiklivnn. Za to zeleznico so zulozile vse prizadcle obftino veftje ali iiianjSc svitlc, ki bi si; polein iiikdar ne obicslovali- ali po-vinilo. To so paC U'htnt razlogi, da moranio bill sploli vk'i dozi'lani proti zgiadbi nejio* lr«'bni!ga tranivija, Za fnilunsko zt'li'Ztiii'o jf? dula tuili dt'zela oilliciio svoto dcuarjii, ki bi poznojo bil A«' v vi-Cji iicvaniosti nt'go je zdaj, ko Se lii uiiiiiijoce kuiikurenee oil Klrani lianivaja. Ali jednako moranio se tipirali ski pom meslncga staraSinstva goriskega in trgovinske zboriiiee, ki sta dovolila za V* let po I0.(KK) oziroiiia 4500 gld. na leto. (JoriSko ineslo bi na ta naein darovalo ToO.UOO gid,, trg. zbor-niea pa :ta7.5t.K) gld. (ti lo je ze denar, no pa niaekine solze! x\ kake koristi bo imelo gorifiko ruesto od tranivaja? I'rav nikakib, k(jr Furlani nitnajo sploh skoro nicesa, kar bi vozili v (Jorico, kjer pa sploh prav niCesa ne bodo kupovali, ker iniajo blize veliko Ir-govskih srediSc. — Iz teh razlogov protestu-jemo pioli lakentu zapravljanju denarja iz zepa davkoplacevalcev. Tu sklepa sta ze od i\). in 30. marca, a §e nismo niC cnli, da bi jt\ bila razveljavila dezelni odbor in vlada. Od dozclnega odbora pa ft ne priftakujeino mnogo! Tarn ima prvo in zadnjo besedo I"* a j e r, a on je glavrti iulcresent bodisi pri .Agru* ali pri Iramvaju. Ondobro ve, zakaj se potcza za eno in dingo, a v ilezeluein odborti je celo poroCevalec o takih uprafia-hjib; nauiesto da bi se odstranil, ko se rax-pravljajo taki najveft njega s*. Ueofti pred-nieli, §e porofta o njih •- - drngi mu pa kiinajo. Take so nase razmere — na ndici jednega samega moza! P O d 1 i 8 t e k. Vecni ^id i? Za^rebu ali 11 Tri dni tuge in nevolje. Spisal Senoa, prevel i, P. Divna je njegova eneiklopediftna okret-nosl in njegova apodiktiena s-»dba v ruzgo-voiu; visoka politicna prasanja, o njih bo govoril kako Lagueronniere; naLe slovslvo, to mu je sala; on ve, da je bil Gtindulifi velik pesnik^ in on je mogoCc ludi s pokoj-«>-iin Slankom Vrazom pil pobralimstvo; on ti poreee, da v Zagrebu izhaja »Pozor" in ,Na3e gore list* in v Karloveu slovanski plaSc »Glasoriosa"; iz kratka, on Hi bo govoril o nasi kujizevnosti, kakor kak akademiski j profesor uasega slovslva na kaki visi gimna-7-iji; iz naroilne zgodovine ve samo, da je Kraljevio Marko bil velik junak in da je br-vatski kralj Zvonimir dobii krouu, kalero zovejo Zvonimirovo krono, — ali ?.ato li pa bo znal razpravljali celo iiro o naSem hi-sloricuem pniVu; Z|,n izvrslno francosko zgodovino, ixcrpi| j0 je iz Dumas-a; a naj-skrivr.ejse lajnosli gospa Maitilcnon, Pompadour in Dubmry znano so mu do piftice: bil je dosti p0 svetu: na Dunaju se je Btiiejal v Karltliealru slarftku Nestroy-u, na-sladival se je v .Elizeju", gledal ftrno gardo pred carskim dvorora in bogale koftije v Ne zgresimo veliko, ako reeemo, da je prisel iz I'ajerjeve okolice ludi prej omenjeni dopis v ,Novi l'refti". Najpoprej naitr pove «"*k^»feuik, da je konsoreij irdne volje, urosniciti* tu tramvaj ludi brez pod pore od slranl dezeinega zbora, kajti gorisko meslo iu Irgovinsku zbomica sta dovolila primerne svole Mz o b C u d o v a n j a v r e d n o n e s e b i ft n d s I j o"; To se pravi po domafte, tlati hoeetu 1,()85.5(K) gld, iz zepuv davkoplacevalcev, ne da bi bilo za to kako povraciio. (Od le svole placauio Slovene! go-tovo kar iinravnosl tretjino; dnigo treljino plaftamo p o s r e d n o po laskib davkoplafte-valcih, katere paft mi rediino, da r.iorejo pla-cevali davke! Denar, kateri placajo oni, je naS denar!) Potem pravi dopisnik, da tu tramvaj bi se ftisto labko uresniftil, ako bi vlada imela Je koliftkaj dobre volje, - (Vlada naj bi nam-ree napravila vse polrebne mostove, ki bi stali okoli 4(M).(M)0 gld. — Ako bi dala vlada ta denar, Stela bi ga na raeun vse goriske dezele, i'es: toliko sem dala; ali mi Slovenci se moranio zavamvati proti lakemii dovolje-vauju podpor za naprave, knteresami trezni Kurlatii Miuatrnjo za uepotrebne!) Ali, duleis iu lundo, najlepfia fie In pride. Dopisnik pravi, da vlada sama je zaftela ilelati tezave za uresniftenje Iramvaju, eeft, d a j e to u p ra s a n j o z v e z a I a z v i p a v-sko ?. e I o z n i i! o, da bi tako zadovoljila ludi Sloveiice, .amreft, da zajedno s lem Iraiuvajeiu naj se zagotovi ludi krajevua z e-1 e ¦/. ii i c a (J o r i c a - A j d o v s ft i n a. l'reduo gremo dalje, morainu povedati, da v i p a v s k a zeleznica je bila vedno sma-trana kot celotuo uprasunje s f u r 1 a n a k o zeleznico. Furlanska Zeieznica, ki daje GO-70 tisoe gld. letne zgube, je ze izvrsena, a v odineno mora priti zdaj vipavska zeleznica, ki gotovo ne bo tako pasivna kakor furlanska; skoro gotovo bo se aktivna i — Z d aj j e t o r ej n a v r s t i vipavska zeleznica in z njo ni treba spiavljati v zvezo novega pasivnega prometnega podjetja za Furlanijo! Poprej mora biti zgrajena ta zeleznica, a o tramvaju bomo potem se le govorili, ali je zares polreben alt ne. Ako ga pa Furlani hocejo imeti, naj si gu zgta-dijo, a naj ne zubtevaje ludi takih drzavnih podpor, ki pojdejo na racun celo dezele! Sicer pa ni verjetno, da bi vlada res stavljala v kako zvezo vipavsko zeleznico in ta tramvaj; to smo eitali prvift v onem go-riskem dopisu. Nasprotno pa vemo iz golo-vega vira, da je vlada trdno odloCena za zgradbo vipavske ?,eleznice. AH la goriski dopisnik ni niti zadovo-Ijen, da bi se h kratu zagotovila zeleznica in I Praterju; v Gradcu se je vor'l na lepem ribnjaku, in v Punttgamu se je napil stir-skega piva ; v Trslu fse je S>'lal ob nedeljab po korsu in gledal IrzaSke bogale krasotice, pi-jane grske mornarje in pisane zastave trgo-vinskih brodov; pa tudi do Pariza je prodrl, on ve, da je prva pevkinja v ,grande opera" pravi slavcek, da je balel tako ftaroben, da Jiedasli Hrval" o tern niti sanjati ne more; vidil je v ,bois de Boulogne* pafiske grizete in carja Napoleona; pa ko je clovek na svoje ofti videl brado eviopejskega diktalorja, se more refti, da je sam Napoleon. In Pesla? O I'esta je uzor naSega junaka; ona SetaliSfta, kavarne, glediSCa, one ofti, one rozice, one jedi, ona noSa — zalo ludi zagrebski sin nosi kolpak (oj;er.ska ftepica s peresom), ozke hlafte, puSi madjarske smodkc in preklinja ma-djarski. O mnziki vam ne ve, kako se zove sekirica na prvi crli, ali vendar je slrog glasbeni kritik; on ve n. pr., da zagrebski glcdaliski glasbeni zbor ne velja nift. V bi> Viiskem gledaliseu ima ?aprl stol, ali pa ima njegov ofte lozo; on bi ne Sel v gle-di%e, ker je hrvasko; ker pa je obiskovanje glediSftn. bodisi tudi kinesko, »bon ton* zalo gre k vsaki predstavi: no nekalcri hr-vaski komadi mu ngajajo, n. pr. bistroumni .Petrica Kerompuh*. Najveft preglavic mu dela Ualijanska opera, respective prima donna le opere; 14 dni prej ze ve, da jej je ime —ini ali ili —etta; dan pred predslavo ve tramvaj, ampak on zeli edino lo tramvaj, a d r a z i proti z e 1 e z n i c i. Pri tern opra-vilu se posluzoje tudi lazi, fte§, da prizadeto prebivalstvo je jaftiwem h I a d n o k r v n o do te zeleznico, da torej ta ne odgovarja toliko potrebi paft pa je le zelja nekoji h pr vako v. Tu imamo laltonskega liujskafta v po-polni nagoti. On ne mara ?,elezniee po Vi-pavski dolini, ki bi resnieno korislila Gorici, ker bi sJa po slovenski zemlji, paft pa hofte imeti tramvaj v Furlanijo, dasijo golovo, da bodo tudi ti vozovi prazni lelali po blazenilt furlanskih tlelt, kakor on« po zelezniSkem lira od Trzifta do ('lervinjana. Kar inoremo trditi o I'urlitnskoni tramvaju, to zvrafta ta dopisnik na vipavsko zeleznico, kajti le tramvaj je zelja .'kojili furlanskih kolovodij, ljudslvo ga pa ne mara, docim je vsa Vipavska dolina dokazala v. nesletimi pelicijami in depiilacijami, kaki) zivo ftuli potrebo ?.ele/.niSke zvezo z Goiico. Upamo pa, da lahonska tlrevesa ne bodo rasla v nohn =n, dasi iniajo nasi l.uhi vso poil-poro v Trslu in marsikje drugod.... DO PI SI. I/, Ill'd, Ti, majii. (,l a v n i pies i.) Ze mnogokral smo iineli priliko ftiluli v raz-Ifftuih lislili, kako pogubni, zapravljivi ter ftloveskeiuu zdravlju flkodljivi so javi'i plesi. Osobilo pa cenjena BSiiftii" jo prav rezko ozigostila ter ojslro obsojala le ne-bodi-jih-treba, ki so tako mogoftiio ukoreuinjeiie v goriski okolici, ter polagala pristojniin oblust-vom na srec, naj bi obrnila svojo pozornost na lo strati, da bi se omejili jnvni plesi oziroma postavili pod strogo uadzorslvo. Glas tega lista ni ostal glas vpijoftega v pu-sfiavi; kajti marsikoja slavna zupanstva so zaftela kar osl.ro postopati nasproti javnim plesom. In kaj bi ne ? Saj je vendar pre-dobro znano, kakosne sadove nam donasajo taki plesi, Saj mora politi rdeftiea vsakogar, ko ftuje v tej hudiftevi soli ona po laskem kopilu ustvarjena bogokleslva, ko vidi naj-raznovrstniso pohujsljivost, tepezkc, pijanfteva-nje itd., itd.! Kdo torej mi bode oporekal, ako re-Cem, da javm plesi klieejo gorje na nas, da so strasauska poronospora za mladino, pa tudi za trezno misleee stariSe, kajli njih in njiliovili olrok tezko prisluzeni denar in zaiinjih napreceiiljivo zdravje se tamkaj pri plesu na iifftuven naein zlorabi in postavlja na raz-polago miiftujofti in neozravljivi bolezni! Marsikje so se ze pokazali sluftaji, da je mnogokaka mlada zttev padla v preiar1 grob. ze, kje stanuje; mej predslavo loniil je z njo ze ilalijanski; ako se mu nasmeje, je augelj, slavftek, vila, lioginja; v partcrjn ji bo straSno ploskal, na njen gbenefice" jo ob-dari z vend; ako se namrdi, je stara babe-tina, krohoftc kakor vrana, pravi skandal za njegovo lino ulio; in ,zngrebski sin" jo motri ncpreslano iz loze ?. neko vzviseno ironijo. 0 skandalozni kroniki naSega hr-vaskega Pariza, o tern je »zagrcbski sin" ziv zapisnik; da je pero njegov poscl, kar pa ni, bi imeli v kratkem 50 hrvatskih Sue-vov. .Zagrebski sin* obiftajno vsak pus! Binia poznanstvo" z drugo deklico, ali je pa „domaLi prijatelj" katere. Ako se ozeni, je proti svoji 2eni zelo liberalen. seve, da mora biti ludi ona proli njei.m tako itd. Takih „zagrebskih sinov" je v Zagrebu dosti, o njih nocem dalje govoriti, vsak dan jib lahko sami vidite. In vslop.Ia sta v kavamo; Lavoslav Zvezdogorski, I. j. veftni 2id, in Zvonimir SlobodnjakoviC. t. j. rodoljub tcdaj na glasu. Scdela za mizo, pred njima Crna kava, okolo njiju p.)lno kalpakov, posavcev, kon-drov in poluci'iindrov. Za islo mizo je sedelo vcS ljudij, veftji del mladih in nekaj ludi starih. Govorilo se je o knjizevnosti. Jeden njih je bil osoreh mlad Clovek. Oko mu je bistro sevalo izpod posavc; ; v lem oCesu si videl nadarjenost in strast, in Kakor refteno, nekoja slavna zapanstva so zaftela glede jnvnih plosov resno postopati; tako je tudi kojSftansko zavedno stavaSinslvo (nekaj je ze ..Sofia" omeniln ali no dovolj) v svoji seji I. maja I, 1, imelo nomajhno raz-pravo zastran javnega plosa. V isti seji je starasimi g. Fran Obljubek iz Krasnega na-glasal, kako skodljivi in uniftljivi so javui plesi sploh za dtisno in telesno biagoslanje, ter, da bi ludi ne bilo nikakor doslojuo, da bi se tu v Hrdih plesalo in radovalo mod lem, ko nasi tismiljcnjn vredni bralje v vojvodinji Krnnjski in deloma slajerski po potrosii po-nesrefeni jsnljnjejo in ponumkanje Irpe; y, ozirom na vse to je slavil predlog, naj se v obsegu zupanstva jnvni pies v tekoftem letu ustavi. Nekoji gospotlje slarasine, zasliSavSi Obljubkov predlog, so kar klobuke pobrali ter zapuslili sejno dvorano. Na to slavi g. zupan nekak posredovalen predlog, vsled katerega bi ostal kljuft v kljnftavnici javnemu plesu. Koiteftno je g. znpan did svoj in Obljnbek-ov predlog ua glasovanje; '-.o pa pri glasovanju vidi Obljubek, da ima s svojim predlogom propnsli, opozori g, znpunu, tin ni zadostuo stev, udov navzoftih pri seji, na kar prvosednik pozove j)o obft. sliigu prej odsle slarasiiie; ko so li zopel udeleze seje, zmagal je z veftino glasov Obljnbek-ov predlog. O lisli priliki je g. znp.in opozoril sin-rasinstvo, du v Vipolzab jo ze dovolil javui pies za piihodnjo nedeljo t. j. za dan 5 maja I. I.; no, slarasinstvo je za la sluftaj dovolilo izjemo, I. j., da se sine dne 5 I, m. Se imeti jnvni pies v Vipolzab brez ozira na ugodno vreme in potem ne veft. Ali ne vemo, kako je lo prislo, da je g. zupan v drugift dovolil javui pies v Vipolzab za dan M) I. m., kar bi se no smelo zgoditi, ker trpi starasinstvena voljava. Toliko na znanje oiitiii. kateri ?:.• hudu-jejo in popraSujejo, da zakaj imajo Vipolze izjemo glede jav. piesa. Ta gori imenovani starafiinslveni sklep v Kozani glede javnih plesov je ze dobil tovariSa v obsirni dolenjski iupaniji. Tain je v slarasinslveni seji enak predlog slavil g. star, in podz. Martin Kabaj iz J3e!ega, (ki spada pod vikarjal Gradno). Proti njegovemu predlogu ni bil noben slarasina, niti gg. veleposeslniki iz Kormina, ki so ud,e dolenjskega zupanstva. Cuje se, da enak sklep se je vrsil ludi v obsegu biljanske zupanije. Zeleli je torej, da bi sledili cnaki sklepi po vseh briskih zupa-nijah. _ Iz eriiiske /upauije: Dne 2G. maja I, 1. je bil v Batujah — v obftini ftmiske zu- to je bil uzrok, da je mladenic grozno pos-kakovol v svoji logiki. „Zdi se mi", se obme proti Zidu mla-denift, savijajoft svoje Cme brke, „zdi se mi, gospod, da vi pripadale k oni derisftadi, ki misli, da se v brvaskem jeziku mora na i staviti pikica, ker je 2e eas, da se vsak omikan Clovek enkrat olrese tega pred-sodka nasih zatenmclih zvezd, teh laznjivih jezikoslovnih prorokov. Zid ni vcdel, kaj lioftc. — BAko sle mogofte tega hudobnega mnenja", doda drug debel gospod, periodift-nim palosom govoreft skozi nos in vsako svojo frazo ga zagovortiiku, (akoj spoznata in olr/.u-lovala svoj pogresek, kajti tudi rijima je bilo zeI6 ugodno pri sreu, ko jo dr. SI. slovenski zagovarjal. Ako bosta zopet kdaj potrebovala zagovornika, ne pojdcta vefi k Lahu ampak k Slovencu! Radodaml doneskl. — Za „S!ogine" zavode je dalje doslo: Na mesto venea r. g. Ant. Erzenu zlozili prijatclji 10 gld. — ('. g. ValentinCiC Stefan v Mirniku I gld. — Gosp. Leop. Bolko 2 gld. — Gosp. Anton Koren 1 gld. — PreC. g. Miklavz KocijanCiC v Rofiah 5 gld. ~ Gosp. prof. Ant. Santel i gld. — Gosp. RadoviC Peter na Nabrezini zbral v J fantovski drnzbi 2. t. m. v gostilni Ivana J RadoviCa 2 gld. 40 kr. — PreC. g. Leban Andrej, vodja na Sv. Gori, 1 gld. PresrCna bvala rodoljubnim clobrol-nikom! Sadua kiipdlja je prav zivahna. <'!esnje so Se zdaj zelo drage, ker jih ni posebno veliko. Drugega sadja bo ponekod zelo malo, nekaterega pa prav niC. Bolje kaze z grozdjem, ako ga Bog obvaruje. — Na sadnein trgu v Gorici so nekemn prekupfievalcu zaplenili tehtnico, ker je grozno sleparil uboge kmete. Pozor! — Marsikatere pritozbe se Cujejo tudi proti javnim tehtniCarjem. Te dni je bilo vefi oseb v naseni urednistvo; kdor ima Se kako | pritozbo, naj se oglasi, da vse pritozbe skupo porabimo na primernem mestu. Pczor na krone. — Zadnji &is je | prislo v promet veliko ponarejenih kron, ka- | terih ni tezko spoznali ze po barvi in glasu. Najlo^e jih pa spoznamo po tern, da .nimajo na obroCu napisa ali okraskov. Pozor torej! PosojUnlee na Goriskem. — Gosp. Ivan Lapanje iz KrSkega je bil pretekle dni v naznanjenem redu v vefijih krajili slovcnskega dela nase dezele, da poskusi, ali bi se I ne dale osnovati posojilnice. Rodoljubi so I mu §li povsod radi na roko in so obljubili, da napnejo vse moci v doscgo zaZeljenega namena. — V nekaterih krajih so se vrsila sicer ze vefikrat poprej razna posvetovanja, I a do uresuicenja ni prislo. Dal Bog, da bi bilo zdaj bolje! — Posojilnica so se ustano-| vile v Bolcu, Kobaridu in Kanalu. j Iz St. Petra pri Gorici smo prejeli pritozbo, da nekateri domaCi mladenici pre-pevajo italijanske pesmi. Tako n. pr. je bilo sliSati v sredo zvefier v neki gostilni, kako so se „uriti* v italijanskem pelju- Ubirali so glasove, ki so Jlalili ne saiuo slovenska, nego I tudi italijanska uSesa. Mejsebojno so 1 govorili slovenski — prepevali pa italijanske pesmi. Toje neodpustljiifasramota!! Ali ni v St. Pettu nikogar, ki bi imel kaj veljave pri nezrelih mladicih in da bi j;| pouCil, naj vendar ne delajo tolike sramot lepi slovenski vasi? Iz AjdovSC'Ine smo dobili porocilo, j tamosnja posojilnica sicer tiho ali vslrajn, deluje ter si utrjuje stalisfie. Nadzornik »Zvez slovenskih posojilnie* g. Ivan Lapanjejeb pretekle dni tudi v AjdovsCini in je m& posojilnifino delovanje v najlep^em redu. -To pojasnilo nas zelo veseli, ker ball snii se ze, da posojilnica hira ze pri rojslvu, kc ni bilo niC slisati o njej v javnosti. Zdaj sm sc pa prepricali, da posojilnica hodi zol previdno tisto pot, katero je hodila „GoriSk; ljudska posojilnica". V Kobaridu so dokoricale obfiinske vo litve. Povedali smo ze naprej, da se host borili dve stranki. ki sta nastale Se le vzad njih stirinajstih dneh : ceI6 prej dobri prija telji so se razdelili v dva taborja. Zakaj ? -Povedali sum, da se je kowisija odlofiila z, sodnijsko poslopje v gorenjein koncu trga ii obcinsko starasinstvo je takoj kupilo doloCen hiso. To pa ni bilo po volji drugemu koncu ki je zelel sodnijo na trgu poleg cerkv (nekdanje Pincevo ali Pugliai uzzijevo poslopje] — Dne 30. muju sr> zafielc volitve in nasprot niki doloficno sodnijo so napeli vse mofii, tl; vr?,ojo slui-o staresinstvo in tako morebiti ¦, pridobe sodnijo na Irgu. Prvi nameti so ve Cinoma dosegli, to je staro starasinstvo jep veCini pndleglo, in prisli so do obeinske vlad skoro sami novi mozje. Po naSem miicuju je bil ves la boj i\<-potreben in to iz dveli razlogov. Prvi je li da se je nierodajna komisija izrekla p r o f Pincevi liifti, — v torn pogledu torej ni bili mogoCu dospfii sodnijo tain, kjer so jo mmv zeleli. Drugi razing je pa la, da se dolnfiitei poslopja no da vefi razveljavili, vsaj posebiu lahko ne. Kaki novi koraki v tem pogledi bi utegnili edino le zavleci vso ri'C — alt p; Se kaj hujscga. — Prav zal nam je torej, tl; se je bil unci tak6 nepotreben volilni boj \ naSem prijaznem kobariskein trgu, Nadojatm se pa, da so viliar zopet povsem poleze, kt bo vse jasno in ko bodo vsi mozje uvidevali da tudi bivSe starasinstvo ni prav nic oskn-dovalo koristij kobariftkega —• t r g a, lorej Kobarida v celoti. Da pa marsikomu ne b« Ijubo, ako ne bo imel sodulje takoj poU^ svojega domn, to je naravno, V torn jiogleilu moraju bill jedni nozndovoljni; ako bi se bila komisija odlofiila za hiso na trgu, bi to in1 bilo Ijubo temu ali oncmu v drugili kotieili itd., ali na take osebne koristi ni mo^or-e gb-dali pri tak6 vaznem korakti. Izpod ('livna smo prejeli obsirnoji do pis 0 obcinskih volitvah v Kuttmjali. Ker je jva toCa Ze minila, ne da bi bila pobila prejsnje setve, zat6 ne priobciino dopisa v celoti, ampak povzamemo le bistvene toCko. Zupanija Kamnje se deli nekako v dva neenaka dela: Kamenjcev je po priliki dve tretjini, PotoCanov pa jedna tivlji.t..; ti dvoji ne zive med ssboj v najlcpsi prijaznosti. Dm; 4, t. m. so priCele obcinske volitve in pri tej priliki so si stali kar naravnost nasproti. Ali PotoCani so znali lepo molcati in skrbno pripravljati se. Nasproti Kamcnjceni so se kazali iniroljubne in ;lezko! Mcdreda ustrcIU je g. Rafael Fabian i, sin postarja v Stanjelu, zdaj c. kr. gozdar pri lHrski Bistrici. Sel je v lorek sam na lov v Poveinico, kjer je Se zdaj do 2 I m. anega; zvefier ob 9. uri mu je prisei Hwproti medvfld, katerega je poCakal do to j jornkov oddaljenosti, potem mu je posvetil n ?.e s prvim strelom ga je zadel v glavo, ja kin- se je medved zvalil v sneg, Na to je isirelil Se jedenkrat vanj. ¦- Taca je 25 ¦iil. dolga in 1* cm. siroka. Sodijo. da je ikoli 15 let star in okoli 200 kil tczsk. Pouiot LjuMJaill. - C. g. Stefan Ker-koc vikarij v Lokavci pri AjdovSCini, je iibral 81 «?'«'¦ *° kn ™ Darovali s0 : Obcina Lokavec iz obc. blagajn. l-> gl., Vwimir Jos., 2»pa» in- Hmeljak Fr., trg. vsak n i uli Kerkofi Stof. vik. JO gW„ Kom-Sara Jan., St. 176. 2 gld. Po 1 gld.: Cernigoj Anl. (Far bar), Slegovec Jan., Slokar Jos. OJ, Slokar Jan., Cibej Ernest.. Slokar Jos. 51, Btazko Miha, KovaC Jan. 188, Vidtnar Jan. hi Volk Jos. uc.; Batagelj Jos. in Vovk Fran vsak CO kr. Po 50 kr.: Kodric Marija, KreCiC Jarnej, Kete Fran, Coha Fran, Bolko Leop., i*'oha Anton, Coha Josip, CopiC Fran, Kete Fran, Slokar Jak. 02, KovaC Jan., Zigon Blaz, Btistja Marijana, KovaC Sb I*., Velikonja Jan., Soban Ant., Cernigoj Jan., Bratina Jan., Kom-para Ant. 172, Kompara Anl. 180, Butift Jan., Hmeljak Anl., Nemec Fran., Bevk Audi;., CopiC Andrej. Novinec Anion, l.okar Jos. in Kompara Anl.; v, manjsih svolah iiabral gld., IK 70. (Josp, Anion JerkiC daroval za prodane folografiic 1 gld. katero so kupili gg.: rej izkazaitimi zneski zna&a peta zbirka 255 gh». »i'.f kr. Vse zbirko sknpaj 1007 gld. 75 kr. Ostala Siovenya. Trst proti Rekl. V zadtijcni deset-li'lju je Roka znatno pridohita na svojo .siran proinel h Dahnaeije, Cr lOgoro, Bosne in Her* ccgovine (Coz Metkovit), kar je Trst zolo obcutil. V prvi vrsli je poinogel tteki nje zeiiiljepinni polozaj, vsled katerega je zvoza ¦/, Dalmacijo za S do 15 nr kr.ijSa, '/.raven toga tndi prilieiiejAft in golovejsa, kakor ona s Tt4oiii. 'I'a preobrat se inia zalivaliti v prvi vrsli zavzeinanjn oger.sko-hrvaskega tiro-darskega tliuSlvu. ki je v zadnjib Ireb lelili svojega delov'anja znatiio povzdignilo proniet Ueke z jugom. IV okoliscinc so dale u/.rok avstriJKkenin „ I.loydn" in drugim trzaskim krogom, da so se peeali s leni uprasaitjeiii pri obenem zboni drnfttva Bl,loyd% ki se je vrSil 15.pi'. in. V poroeiltt Llnydovega uja-'av-iiega Bveta cilanio intmrer naslopno: J're-priCani, da bi v pomorrikem proineln z Ual-niaeijo, ("'.rnogoro in Bosun - llereegoviiio preniagala popolnoina erla na Heko, ako ne bi nitigli v isti ineri doseei liitrosl in ngod-nosl voznje, kakor jo inia zveza z Heko, zato prcdlagaiiio, da se za tako slu^.bo zgradi Se jeijeri novi naglie-pai'itik za dulmatinsko obal, ki bi nosil hue grofa Wiirinbrarulla in iniel liitrosl 10 inUj na nro". Ta predlog je zbor j sprejel, kar pomeni, da je .I.loy.l" napel vse j iiiot'i, knko bi zopel pridobil zgiibljcni protnet | na Trst. Pot iz Dalmaeije na Heko je vi-liko [ krajSa nego v. Trst. N. pr. iz Kotora se ptide (•07. Hoko v Trst prej nego z Moydovimi par-niki naravnost. Potent tudi notranji proniet parnikov v reskein zalivu je veliko boljsi nego v Trstu. ReSki parniki tndi v zimskem Casu redko kedaj zakasnijo, doCini IrzaSkim so tudi po letu kaj takSnega zgotli. S tern se ni pomnozi! saino potniski proniet, nego se je tudi trgovina obrnila na Heko, in to ne ie 'iz nahnadje, teniveC tudi iz Bosne-Herrego-vine. To so opazevali v Trstu in na Uunnju in to ju tudi dsdo glavni povod uslanovilvi driiilva za korisli Dalmacije, kakor tndi za-logi dalmatinskib vin v Trstu. V tem sniislu jc govoril pri ustanovitvi tega drustva sain grot' Harraeh, ki je naglasal potrebo zblizanja Dalmacije k Trstu in Dunajit, kajti ona se preveC zbliXuje Heki, Zagrebu in Budiiiqiesti... — (,M strani ogersko - brvaskega parobrod-ncga drustva mislijo tudi na zgradbo novega parnika, ki bi iuiel hitrost prihodnjega Lloydo-vega, da tak6 odgovori na sklep obfiiioga zbora dniSlva ,Lloyd" glede zgradbe novega parnika za proniet z Dalmacijo. Trst. — Pri sv. Jakobu v Trstu je Jul v ponedeljek siovrsno umeSCen za fcrpnika preC. g. Anton Hrovatin. 2upljant so priredili novemu 2npniku ovacijo s tern, da so hise okrasili s zastavami tor razsvetili okna na predveter uiiie^cenja — Politieno dnrslvo ,Kdinost" bode imelo svoj obcni zbor v ne-deljo due 23. junija. -- Odbor ist->ga druSfva je zakljuCil, da se drustvo sluzbciio udelezi 25-letne slavnosti ,Nase Sloge*. — V Trstu na magistral so izlozeni naCrti za lokalno zeleznieo T r s t - S e >. a n a. Meslui magistral pozrVa slranke na ogled za slucajne prigovore. --- TrzaSka ,Slovanska Citalnica" je imcla niinoli tnesee svoj obeni zbor. Novemu od-boru jo predsednik zopet dr. Pretner; ostali clanovi odbora so skoraj »si iz prejs-njega Iota. — S prihodnjim sotskim letoni ixpraznjeno je mesto stalnega aeitelja za slovenske Sole v'tr?.aLki okolici. PlaCaje "00 gl. (it. pi. rsizr.). Nadaljc je razpisano za isle Sole mesto zaeasnega podueitelja ali Mfasncga pomoznega uCitelja. ProSnje ?. do-ka?-i ut. sposobnosti, avstrijskega drzavljan-stva tor znanja dezelnih jezikov doposiljatr J^.n,*slneinu magistratu in sieer za sluzbo uw«!ja do 15. t. nr., za sluzbo podufiilc^'a an pomozacga uCilelja pa do konca julija meseea 1.1. . , H* 8<> M»n ustresli! — PoroCali snio, da je tr&l5ko rodarj,lvo izgnalo iz Trsta nekatere rtalijanske casnikarje, ki so se pre-vec ogreval. za SV0J0 prefcolu2no domovino, a niso spostovali gostoljubnosti nase diitave, ki jib je trpela vee let v svoji sredi. Mej iz-gnanei je bil ludi glavni urednik trzaskega Casopisa ,11 Paese% F.lij Luzzalto, ki je moral zapustiti Trst v osmih dneb. Predno je odpotoval, so mu j-brali njegovi politiski somisljeniki — obofevatelji Italije kajpak — za popolniuo do Hinia lepo svotico 6400 gld.. da mu tako zagotovijo v njegovi do-moviui boljSo pribodnosl.* Zdaj pa labko umejemo, zakaj ni ulozil utoka proti izgonu in se radovoljno udal izgcnu. Nabrana svo-tica je bila zolo micna, s katero se da ludi v Haliji nekaj fasa zlveti in radi tega se gospod Elij n't upiral izgonu, posebno pa vsled tega ne, ker se je istodobno re§i! tudi denarnih nadlog in financne krize. Za tako lepo svotico bi se dal gotovo izgnati iz Avsiriie se marsikateri baukrolirani goreci prekoluzni drzavljan. Kdo bode inicnoran dczclnim gla-varjeiu za IstroJ Po ugibanju laSkib listov, kdo bode inicnovan deieluim glavarjem za Istro, sklejia ,NaSa Sloga", da je definitivno odzvouilo glavarjenju g. CampileUija, s kojim ni bila zadovoijna nobcna stranka. Sedaj se veliko govori o dru. R i z z i j u in C a n c i a-niju. Prvi je zupan v Pulju in drzavni poslanee, nli 5e tako mlad, tla si je le te?.ko itiisliti, da bi mogel bili kos svoji nalogi. Drugi je odvctnik in znpan z PoreCu tor jo v zvezi z mogociio obileljo Polesim-Kamalie, koja je baje na posebno dobrcru glasu pri odlocujoOili krogib v Trstu, Da uprasajo nas, kateri teb dveh kandidalov nam je bolj po volji, odgovorili bi, da nam je cislo vsejedno, -ali swle na slol dezelnega skyjrja istrskega jedi-.ii all drugi tell dveh gospodov, ali sploh iVler nli Pavel iz sedan je veiVme, ker so vsi — j e d n a k i! Nijeden iziiiod njili nima spo-sobnosti, da bi mogel vspeSno upravljati to pokrajino ali voditi razprave v dezelnein zboru, k o n I j o d e n n e u in e it i t i j c d n e s a m e b e s e d i <% e j e z i k a v e c i n e p r <¦ b i v a 1st v n. .Piccolo" si je dal brzo-javiti •/. Duniija, da je lam (rival Irzaski nn-mestnik v isli zadevi. Brzojavili so mu pa ludi. da je dr. V. a m p i t e 11 i izjavil, da n e s pr ej m e cast dezelnega glavarja, ako mu v I a d a n e d o v o I i p r o s I o r o k o g ; e (I e j e z i k o v n • g a u p r a s a n j a v isirski dezelni zbornici. To pomeni po nase, da mu je spodletela fast dezelnega glavarja. Vrl rodoljub. — Klolrnk z glave pred mozini, ki so v sluzbab pri neprijaznib nam gospodarjib, a so vkljub leinu delavui sinovi svojega naroda : Tak odlicen naroden dclavec je pozrtvovalni nradiiik juJ;ne zeleznice g. Ivan H o s m a n. Kamor je prisel, povaod je v kraikem ozivil slovensko misol do nepri-eakovane stopiuje. V Divai'i in na Nabrezini jc se dunes v hvaleznem spomina on in njegova iskreno nurodna gospa soproga in zivo pogresajo izgubo te vrle liarodue dvo-jice, pred par leli jc; bil preinescen mi &!a» jersko v Velerije, kj<>r je ludi kmalii vse bolj o?.ivi!|«; ncni^ki lisli no poBlajitli km* iiPRlnmi. Uospud Hesmaii «i je pridobil v vsej SaleSki dolini olifnir spoMovanjo ill vsi so se lezko loeili oil uarodriega vslrajnega delavca. Zadirji fas je pa postal mnVlulk postaji v Zalogti na Kranjskem. ("listitamo vrlemu prijatelju! McM-aiisko nlivvlrliisko di'iiSivo v lijillrljaiii. Zaniiiiauje za to novo, obce. knrihino podjetj" je loliko, da iilegne biti v kratkem poilpisaua svota 200.000 gld. Tudi zunanji krogi so spoznali vaznosl tega pod-jetja in se oglasajo za prislop. Poiipore. — Za popravo po polresih oskodovanib |»oslopij v prizadetih krajili Kranjske je vlada za sedaj razdelila veftjo svolo, in sicer jo dala: za katmiiski okraj :!5.0iM) gld.. za okraj tjubljauska okoliea 30.000 gld. in za kranjski okraj 12.000 gld. (Yljska slovcnskii grinina^lja. — Neue Fr. Presse* je prijaviia anonimen Po koncanem porocilu oglasil se je C. g. 2upnik z Idrije ter se zahvalil v imenu obCnega zbora, da je nacelslvo in nadzorslvo tako Castno resilo svojo nalogo. Spomni se v prvi vrsti g. knjigovodje, mladega Cazafura, in sploh vsega nacelstva, ki so brezplaCno skoz velo lelo se trudili. Zato je pozval obcni zbor, naj v znamenje hvaleznosti vslane, na kar so se vsi vzdignili. Nekateri drustveniki so izraSali razliCne 2elje glede posojevanja, ali obcnenm zboru se ni zdelo §e primcrno spreminjali pravil, vsled Cesar jo ostalo vse pri starem. Na predlog g. zupnika z Idrije bilo je zopet izvoljeno prejSnje nadzorslvo in nacelslvo, le namesto g. IvanCiC-a, preseiivsega se na Serpenico, je bil izvoljen C. g. kapelan Cigoj, ki prevzame namesto g. lajnika 0. GabrSceka, tajnistvo, in zadnji pa sluzbo de-narnicarjevega namestnika. Iz racuna je razvidno, da bode na5a posojilnica castno zastopana na polju narod~ nega gospodarstva. Upamo, da se bode Ce-dalje bolj rasvijala in mnogo korislila tolm, prebivaleem. Zato pa je vsak rodoljub dolzan jo podpirali, pomagali z dobrimi sveli, in jo pri ljudstvu priporocati, cbmek zoper slovenskc ske gimnazije. V h poljski poslanei, naj pi drzala ztiane resolucijc sklenil dezelni zbor spisa! znani levicarski bivsi sekcijski n; Koroiko. iMsprotniki ibtevo glede celj- in clanku s» pozivljajo silijo vlado, da se bo katero je v tem oziru itfjerski.' Ta elanek je lent v polisketn klubu, Inik Kdvard vile/. Gniewosz. Mej najliujsimi slovenskimi veliko nlogo — defravdantje. Tekom nekalerili mesecev je kar trem takim libcraluo - nacijonalnim posbmjakom padla krinka raz obraz. Najprej si je koncal zivljenje dezelni poslanee in isolar Jobs! v Brezah, ki je svoje klijente grdo sknncl; prokurist celovSke tirme Mayer je izpraznil ..lagajno in pobegnil, sedaj pa je odne.se! kopita podprodsednik razupitega »Baueriibnuda", ravnatelj Morove tovarnc v Velrinjah, jeden najglasuejsili neinskib prva-kov. Zapustil je obilo dolgov in ukradel pri-branke siromaSnih delavcev. Z lepimi nas-protniki se morajo borili koroski Slovenei! Dru^tvene vesti. — Iz Kobarid'n, dne 0. junija. — Due 31. maja t. 1. zbr.do se je na vabilo g, I v. Lapanje-ta preeejSnje Slevilo zborovaleev pri g. Maseru. — Gospod Iv. Lapaujc raz-jasnil je zivimi besedami namen posojiinic. Navduscno se je sprejel predlog, ustanovi naj se za Kobarid in okolico ze dolgo pri-cakovana posojilnica. Na to se je volil odbor, ki Steje 7. udov in sicer: nacelnik Jurij Pe-ternel; Josip Rakuseik, zupan, Jos. Rakov-SCek ueiteij, Franc Miklavic posestnik, Franc Dominko e. kr, okr. sol. tiadzornik, Anton Juretie posestnik, Andrej Masera pos. Ra-cunskim nadzorntkom se bili voljeni: Kra-njec Franc, zupnik v Breginju, Andrej Mesar vikar na Livku, Ivan Sedej vikar v Bor-jani. Dal Bog, da bi kmalu zacela prslo.ali nova posojilnica z neomejenim porostvom. G. Lapanju izrekamo za njegov trud srcno hvalo. Bog ga zivi! Obcni zb J r t o 1 m i n sk e poso-jilnice. Pisejo nam iz Tolmina: Vdelezba dnislvcnikov jc* bila srednja. G. naColnik " svojem nagovoru pojasni kratko zgodovino naSc posojilnice. Na to da besedo zapisnikarju nadzorstva, ki jo spopolnil nacelnikovo poro-eilo ter s Casu primernimi besedami obeli! pusle stevilke, H koncu je pozivljal vse sta-nove k skupnemu delu pri posojilnici. Konecno je preeilal racun 1. upravncga leta, lo je, od 2. apr. I. 1. do konca 1. 1891. Razgled po svetu. DiniaJ. — Kakor smo poroCali zezai njic, razpuSCon je dunajski meslni zaslop in imenovan vladni poverjonik, ki je prevzel vse delovanjo mestne obcine v svoji roki. Njoiiiu je dodeljeno 15 svutnikov: 7 liboralcev, 7 anlisemitov in 1 divjak. Po .slatiitu se morajo vrsili novo volitve v teku soStili tednov, a libera lei zele, da bi so vrAilo So-lo meseea sep» lembra. To je vse mogoce pri nas. Tudi v Podgradu niso so volilve razpisano ukljub lemu, da je mid s e s t tednov preleklo' Se pol leta povrltu. — NaCrt v o I i 1 n e prcosnovo so pr-'lreili dunajski (iasopisi. Ta nacrl je izdelal pododsek velikega odseka drzavnc zborniee. Po nacrlu l»i se pomnozilo Slevilo poslaneev za M in sicer 13 l»i si jib izvolili delavci, 31 pa mali obrtniki. Teb 31 pa bi se raz-delilo: 7 na (Vsko, 1 Dftlmacijo, H Galicljo, 3 spodnjo Avslriio, 1 zgornjo, 1 Solnograsko, t Slajersko, 1 Kranjsko, 1 Korosko, 1 Bu-kovino, 3 Moravsko, 1 Slezijo, 2 Tirol, I G o r i s k «>, 'J* r s t in t Istro; deluvski po-slanei pa so ruzdeljeni: 1 na (Vsko, 1 Dulma-cijo, Kranjsko Isrto, Trst in Go"isko, 1 Guli-cijo in Bukovino, 3 dolnjo Avslrijo, 1 zgornjo in I fttnjcrsko-Korosko. Ivzemsi „N«u«»8 Wiener Taglilalt* oli-sojajo vsi dunajski lisll pododsekov nncrt o voliiii! relbrmi, Lovicarski lisli napovediijcjo, da bo leviea nacrlu niisprotoviila, „Artieiier Zoitung* pravi, da je ta nucrt spomenik sra-mote koalicijskili strank. — K volilvam v delegacije nam je prista-vili, da zastopa Istro daliu. poslanee B ia 11-k i u i in n e Spincic, kajti nasa isterska po-slauca sta volila Biankinija, za kaleregn so je ludi zreb odlocil, Nasprotno pa so glasovali dalmatinski poslanei Biaiikini, Perirt inDapar za Spincii^i in haginjo, katera sta za joden glas propadla. V soboto se je vrAilo posve-tovnnjc vzajemnega minislerskega svela pod cesarjevim predsednislvom. Pri posvetovanju so bili navzofci vzajumni ministri grof Golu-chowsky, pi. Kallav, Krigsbainmer, minislerska predsednika grot Wiudiscbgralz in baron BanlTy tor minister Josika. — Delegaciji sle bili uceraj odprte. Cesar jib slavnoslno sprejme julri. Iz dr^avnega zbora. V seji poslanskc zborniee 5. t. m. je predlagal posl. dr. B r-7. o r a d, sklieujo se na sploSno obsodbo na-crla o volilni reformi, vsled katere je vlada moraiicno izgubila obstojno pravico, naj se sistira razprava o daveni reformi, dokler se odsek za volilno reformo ne izrece glede pododsekovega nacrlu. Ministerski predsudnik je izjavil, da zeli, naj bi se odsek za volilno reformo brtz odlasanja izrekel o predlozcnem mu nacrlu. Brzoradov predlog se je odklonil. Koncem seje so posl. dr. Oerold in tova-risi nujno pndlagali, naj vlada takoj pre-cizno dotori, kako staliscc zavzema glede vo-lilne ret'orme, ako ne, naj se ustavijo posve-tovanja poslanskc zborniee za toliko casa, da se bo vlada mogla izjavili. Ogerska. ~ Lanskegii leta po Kosutovi smrti je princsel madjarski casopis »0lsvad" odptio pismo na cesarja, kateri je liil uzrok tiskovni pravdi radi razzaljanja Njeg. Veli-canstva. Pisec eianka je bil obsojeu na leto dnij zapora. Kraljevska kurija (madjarska vrhovna sodnija) pa je unicila pravorek po-role, ker so porotniki bili v nasprotju s svojo _adbo, to je zanikali so upraSanje o razza-ljenju Njeg. Velicanslva s 0 proti 0 glasovi, nasprotno pa potrdilr uprasanje o krivici s7 proti 5 glasov. Vsled tega se je vrSila ponovna razprava pred porotniki, ki so pa obe upra-sanji zanikali z 8 proti 1 glasorn: Tako je obdolzenec popolnoma oproScen. — Sploh imajo Madjarji za svojo zidovsko-liberalno Casopisje popoino tiskovno svobodo. Ti Ca-sopisi smejo pisati tudi o vladarski hisi, kar se jim poljubi, a niCesa se jim ni bati 5 To nam dokazuje tudi zgomji slucaj. — Banffy-jeva vlada je na propadu: Tudi Tisza in drugovi so se prepricali, da se ne da veft resiti — le zavleci se more propad do je-seni, ko se snide zbornica. Uomunlja. — Dne 25. m. m. je bila prva obletnica radi spomenice v Kolosvaru obsojenih ronninskih rodoljubov. V BukareSlu so la dan proslavili na dostojen naCin. ZveCer so se zbrali dijaki v nekeni prostoru, kjer je govoril novinar Robert Fava, naglasivsi, da ni daleC Cas, ko bodo romunske troboj-nice svobodno plapolale v Madjarski. Govorili so §o nekateri drugi rodoljubi. Na koncu so odposlali brzoja-ni podrav romunskim muCe-nikom. Madjarski casopisi se hudujejo in pragajo, kje so bile oblastnije. —^ 0 da, Cas bi ze bil, da bi se pojavile oblasli, ki bi nare-dilo konec azijatskemu divjanju madjarskih Sovinistov; Slovahov in Romuncev je veCina, a nimajo najmanjSili pravic v drzavi! Takej krivici bi trebalo naredifi konec! / * ItalQa. — V nedeljo so ^e vrsile oXja volitve, pri katerih je izvoljeno 29 vladnih 13 .ifetavnih opozicijonalcev, 9 radikalcev in 3 sbejjnlisli. Splosno se raCuni, da je izvo-ljenUi:330 vladnih in 155 opozicijwalmh poslahcev. — Dne 30 m.'m. je umrl v Rimu kardinal Ruffo-Scilla. — Italijanski casopisi se peCajo z za-devo Grispi - Herz, to je z zadevo, v kateri je Grispi obdolzen, da je kot minister trgoval z odlikovanji v svojo kor/st. Sploli je moral sliSati Grispi strahovitih oCitanj in dolzenj, da v drugili dr2avah kar debelo gledajo, kako more mo& na vse molCati, Casopisi so mu izrekli vse, kar je sploh mogoce, a ni-jeden ni toi8en, ker Grispi mold in si misli: ,kdor ima maslo na glavi, naj na nodi na solnce*. NcmCIja. — Iz Berolina so brzojavili, da je prislo do razpora ob rusko - nemaki moji. Mejni ruski vojaki so baje preganjali 2 kilomelra cez rusko mejo Ceto navideznih izseljencev radi voliunstva; dvj osebi sti zaprli. — V zakljueni seji nemskega drzav-nega zbora dne 25. pr. in. je prislo do po-polnega razkola mej vlado in konservativci, Zadnji so ostro napadali vlado, a minislri se za to niso zmenili. Ko so govorili glavni konservalivni govorniki, se je nalasc zadr-zeval zunaj zborniee kancelar knez Hohcnloho. FraiioIjH, — V poslanski ssbornici francozki jo predlozil minislorski predsednik nuftrt zakona, v katerem zaliteva 250,000 frnnkov za povzdigo spomenika onim franc, vojakom, ki so padli leta 1870, v obrambi domovino. Proti lemu nafirtu piiejo mnogi casopisi, ki Irdo, da bi s tem gpomonikom spoininjali Froncoze le na zalosten noro!!, Tudi nekdanji vojni minister du Barall pro-testujo proti spomeniku, On veil, da je do volj spomenik Gainbottin, zraven katerega place porazena Francozka in ki spominja na vojno I. 1870. -- V Franeiji so pripravlja zopet neka .Panama*. Javljajo namrefi, da bodo preganjani radi goljnflje pri juzni Sieleznici nekateri senatorji in zaslopniki, kakor ludi dmgo odlicno osobe, ftkoda, kojo je vsled toga dr-?.ava irpola, zimsu baje 10 milijonov frnnkov, Pravosodni minisler proiskujo slvnr, kl prldo fte-le v drugi polovici tega uuigoca v sdiornici v razpravo. Francozki zdravnik Pusleiir je odklonil odlikovanje, katero tint jo immonil duti uoinski ceHiir, Odklonil ga je pa vsled legn, k«'r no more pozaliili osodcpolno fraiieozko-nemsko vojno I. 1870. O priliki kielske «lav-nosti jo namonil odlikovali nemaki v.omv dva tlruga IVoncozka uconjaka h takim redom (»pour le merile*) lor nekalere pisnlelje in umotnike, Ali bosla ludi ona slodila zgledu Pasleur*ovega rodoljubja P — Dne 30, pr. meseea je iiilorpcloval v soHtitii soeijnlist Beiummiioir o zunanji poliliki vlado. Inlerpelaul je rekel i Frnncozkn mnrnnWcn v Kielu ni na pravom inostu. Po cotrlHloleljn zvesla Alzaeija zeli zvedeli, je li Bvrlia vladni poliliki v Kielu odiiemarjenjo Alzacije ud strani Franeije? Fruneija no zeli vojno, no kaksno ulogo Iro igrala v Kielu? Ali smo imeli v Japanu poslaV Minister zu-tianjili poilov je na interpolacijo nemudoma odgovori! rekoc, da je zahlevala v prvi vrsli korist drzave, da je Francija posredovala mt\j razporom Kino in Japana. Kielske slav-nosli niso v nasprotju z dunasnjo francozko politiko. Francija je odgovorila le cinom med-narodnc uljndnosli, prav tako, kakor druge drzave. Kel^IJa. — V minislerskem svetu so razpravljali uprasanje o aueksiji (pripojenju) Kongo-diiave. Kralj Leopold II. je bil pova-bil k sebi vse minislre in naprosil, naj zah-tevajo od zborbice potreben kredil, kako bi se mogla upravljati drzava Kongo neodvisno od Belgijc. V minislerskem svetu so pa sprejdi predlog odbora, ki glasi, da se od-lozi aneksija Konga. Minister zunanjih poslov se ni ujemal s tem zakijuckom in je vsled tega dal oslavko, Foriiiozit. Na Formozi seje ze bil boj mej domacini in Japonci, Poslednji so ?.e zaseli dve prislranisci na sevcru lega otoka. Treba bode pa se liudih bojev, predno Japonci popolnoma dobe otok v svojo> oblast. Predsednik hove republike je vajen bojevanja. Bil je poveljnik izrednib kitajskih cet v Ton-kingu, ki so se pecale z roparstvom. Predsednik ve, da sedaj za svoje ljudi ne najde vee pripravnega kraja in se bode na vso moC bratnl. Japonski admiral Kobojala je imenovan formoskim podkraljem in bode gotovo imel hud boj, predno zasede svoje mesto. To bode tem tezje, ker so Japonci precej onemog'.i od prejgnjih bojev in so zaradi tega z vcseljem ze bili pozdravili mir. Predsednik na Formozi sicer nima dosti vo-jakov, a so najbrz boljsi, kakor drugi kitajski vojaki, ker so se dolgo peeali z ropanjem. Ce bi Japonci na Formozi imeli hud boj, bi utegnili Kitajci to porabiti, da jih prezeno iz Kiaotonga, na kar jih bode prigovarjala Rusija. Kazne novice. V Trstu so zaprli stiri anarhiste, ki so prisli iz Italije praznikovat v Avstrijo. Kot nepoklicani gostje so s svo-jim obnasanjern razzalhvali ustavni Cut nase drzave. Mej zaprtimi je tudi Trzafian Rovigo, ki je bil ze veckrat pod kljuCem radi svojih anarliisliskih idej. Prepevali so Caserievo himno. - Javljajo, da se dezelni zbor is-terski snide, ze v mesecu avgusstu v daljge zasedanje. — V R i m i n u (Italija) so napadli v nedeljo radikalnega poslanca grofa Ferra-ri-a ter ga smrtno ranili iz santokresa. On je kandidoval pri poslcdnjih volitvah proti sociialislu Barbatu in je tudi bil izvoljen. Napadalce iSCejo; zaprli so pa nekega Crev-Ijarja kot umora sumljivega. Zdravniki ne upajo na Ferrarievoozdravljenje. -VPc-rigueuxu (Francija) je bila na VinkoSU slftvnost tamognjega telovadnega drustva. K slavnosti so prisli tudi ceski Sokoli s prazkim podxupanom dr. Podlipnem na Celu ter so bili sijajno sprejeli. Glasba je svirala „Kde domov mflj", a pbeinstvo je klicalo »Na zdar!* Mestni Zupan je izroCil dr. Pod-lipnemu darilo perigueuxih gosp&: dragoceno zastavo, v kateri so bili uvezaht grbi dezol Ce§ke krone in mesta Perigueuxa. Dr. Pod-lipny je bil na vecerji pri prefektu, kjer je bil navzofi tudi francozki predsednik Faure. — V sredo so odknli v M a n g e n t i (Italija) spomenik franc, marsalu Mac-Mahonu. Od-kritju so bili navzoci italijanski vojni minister v zastopanju kralja, francozko vojasko odposlanstvo, potem italijanska vojaska od-poslanslva, prefekt in oblastnije. — Pri ozjih volitvah dne 2. t. m. izvoljeni so bili v Mi-lanu tri republikanski poslanei, mej temi tudi nacelnik milanskih teiakov, ki je obljubil, borili se za pravico in resnico. Svojo obijubo je zakljucil: ,Ako zadano refi zavrtem plju-nite mi v obraz J*. — V BukareStu je imela romunska liga svoj kongres, pri katerem si je izvolila dra. Luegerja castnim elanom. Ta izvolitev je dala povod, da je izstopilo iz lige vec vladnih pristaSev. — Iz ,Gari-grada potrjujejo vest, da soBeduini ustrelili angleskega podkonzula v Dzedi, a konzula in se^dva pomocnika ranili;^ Anglio§kb brodovje s 23 ladijami in 10.000 vojaki pod vodslvom treli admiralov je prispelo v Bei-rulh. — Na F o r m o s i je prislo do zivega mej Japonci in ustasi, ki so proglasili For-moso za ljudovlado, Ker so ustasi nasproto-vali Japoncem pri izkrcovanju, so isli upo-rabili lopovo in ustaSo prognalf. Jnponr.1 so znsodli Kclung, Kinozi pa zgubili 300 osnb, Razgled po slovanskem svetu. CcSkn. — Nurodoplsno rnzatavo obiskujo povprecno 8000 oseb na dan, Alovllo oblsko-valcov jo ze Cez 260,000, V jodnom oihlolku rautavo jo vidoti 1 mllljon krnjcarjov (po ^ vinarjn). V rnzslovnem vrtu koncortujo duo-voma CeSka kapola Kovafovloa tor svira iz-kljncno slovaimke komado. — CoSki Nemci so zakljucili, prirediti 1. 1898, v Pragi gospodar-sko razstuvo, Ko so za ta sklep zvodott tiahl, zakljucili so, prirediti istodobno coftko raz-stavo v Brnu. — Knox Hugo Sal in jo odklonil izvolitev prodsodnika rowavskoga gospodarskoga drufttva k razloga, kor ni vofic coikomu jeziku in mil vslod loga prhnniijknjo u lo inosto polrobna UHpoiohlJonoil, To Jo pac pravlcon mokl Da bl bllo mnogo tnkili! — 0 priliki dopolnilnili vollluv v Moravuld u drzavni zbor jo prislo do uponizuiua mej inoravsklmi Mlado- in Starofiohl. Ta upornxuni so rnziirl tudi na vso politieno doluv-nost inoravskih ('Johov, Portanca dr. ?Mok in Tufek si a provzola voilstvo Hponiy.iimljciilli si rank v Moravskl* t'loSkl klorlknlei iiIbo pri sporasiiimu '/.ailopanl. V drjtnvnom Rhoni ho bolj prlkljueijo mladocofikomu klubu,»knlarlm bodo v odlofinl opoxlcljl proti vladl lit trom koiillninlm nlrankam, ' lhllntAflUa. — Za deiSolnozborsko Volitve v Dulmaclji m pripravlja LtiiH dalutii-tinska hrvaska narodna sli'iinku, Dr. Klali^ in dr, Bnlat sta skllcula nhod zaupnlkov v Spill na dan U. t. m,, pri katerem bodo razpravljali o korakih glodd na lo volltvo. Borllo ho bodo tri slranko in nicer lirvusku zmoriia (Klalc) in stranka prava (Blanklnl) tor srbo-avtonomusi. — Od 1, julija naproj zaLno dnevna postna in prevozna zvpza moj Koto-rom (Dalmacija) in Gctinjom (Crna gora), To poSte jo pac bilo ziva polroba, kajti crno-gorsko slolno meslece jo imelo vse prcinalo zveze z avstrijskim ozemljem. — Lesinski Skof Fulgoncij Garov je tudi izda! okroznico na podrejeno dubovstvo glede na prilrodnje dezelnozborske volitve, Primorski italijanski Casopisi priohenjejo okroznico na prvem mestu, kar pomeni; da jim po^ebej ugaja. Okro?.nica sama ob sebi je slicua onim isterskih skofov. Ali bo imela kak poseben uspeh, ne moremo vedeti, kajti dalmatinskih razmer ne poznamo dobro, vendar pa upamo, da stori narodno dolznost ludi tamosnje duhovnistvo, ki je polno rodoljubja in svojecasno bilo resilolj hrvaSkega naroda izpod avtonomaskega jarma. HrvaSka. — Stranka prava je imela zaupni shod v Zagrebu, h kateremu je prislo veliko slevilo clanov. PoroCajo, da je naslal v stranki razkol v toliko, da jo odstopil od klubovega predscdnlstya baron Ru k a v i n a, dr. Frank baje pa od prcdsednislvu sabor-skega kluba in od vodslva l)Hrvatsko''. — Baron 0 z e g o v I c je dobil dovoljcnjo zu predhodna dela za zeleznieo od Katiovca (HrvaSka) do Knina (Dalmacija). Ta proga bl Sla od drzavne zeleznice v Karlovcu prek Turana, Krnjaka, Veljuna, Blogaja, Slunja, Rakovice, Dreznika, Petrovasela itd. do Knina, kjer bi so zjedinila z Zeleznieo Knin-Split. Bosna-Ifcrccgovlita. - S t. oktobrom se ustanovi jedna nova reservna stotinja pri vsah stirih bosensko-liercegovskih polkovnijah. Cesarski ukaz je ze priobcen v vojnem iistu. — V Tolisi (bos. Posavima) je umrl knjizev-nik, ljudski pesnik franCiSkan Martin Nedic v 86. letu. Za Casa ilirskega pokreta v Hrvaski je bil pokojnik vrl pristas Ljudevika Gaja. — Dne 22 pr. m. se je vrsilo ljudsko stevilenje po vsi Bosni-Hercegovini. KonCalo je v naj-iepgem redu. Ker bodo zbrani posamlCni po-dalki Se-le 15. t. m., ni mogoce ustanoviti stevila prebivalstva, vendar pa se kazc v ne-katerih mestih prirast. — Dunajski mestni svet je zakljuCil, dovazati iz Bosne razno moso na dunajski trg. V to svrlio sezida posebno klavnico v Bosni zraven Save, kjer bodo ubi-jali goveda in potem meso odposiljali na Dunaj. — V Mostarju namerujejo ustanoviti srbiiki Casopis. Pisejo, da je vlada dala svoje dovoljenje. Izhajal bo v tiskarni Radovic. — Bosenska censuro je zaplenila one Casopise v Bosni-Hercegovini, ki so prinesli vabila, katera je izdala jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu p nabiranju gradiva za fo 1 k 1 ves cas dolgotrajne bolczni Irudil, da bi (irctlragega jjokojiiika uliranil. Ako se je kaj opuslilo zaradi n'-priftakovano nesn-C-o, pr«i*i so blago-voljnoga oprosfienja. V Gorki, dne 2. junija JfiOS. Zalujoca dritziiia Erzenova. Izvrstnc c. kr. i?kj. priv. SkropilniGG proti pcronospori inzenirja Zliviea, Knjizevnosl in umetnosf, KaJiipot n\ I. 1HS5. O loj knjigi iz na.^o tiskame piSe jako laskavo zatlnji „Dom in Svot", ki pravi obsklcpn: .Kakor ka?.e la povrsni progled, pontija ta ,Ka-zipot" hogalo vsebitio, in zato je posebno za Primorco jako rabita in priporoi:na knjiga, trgovcem in uradnikoni pa kar polrebua. No da so lajfti, da tuknj delnje pridna roka". »Kazipol- so Se vedno dobiva v nasi tiskarui za 1 gld. 20 kr., po posti 10 kr, veC. „Slovan.skakn,)lzuUii". O loin pod-jelju poroeata obsirneje oba slovenska It;-poslovna lisfa v zadnjih Stevilkab. Kritika je prcccj ngodna. Vso, kajpada, ni popolno, da bi ne mogli niCosa pograjali, saj pri imono-vanib listib tudi ni. — Za „S!ov. knji^nico" so se zaceli zanimati tudi bratjo llrvalje, kajti zadnji Cas jo precoj dobro prodaja .Dionicka kfijiziira* v Zagrebu. .Kiiji^itlca za utliulliio". — Izsol jo peti snopie, ki prinaSa fiest krajsih jako ljub-kih povestic; preprieani sino, da jib bo mla-dina citala z veseljem in pridoin. ItaUjanski iiiuotnik moj Slovani. ¦ Glasoviti italijanski tragerl Krnesto Rossi, ki je znan vsled svoje gledi-ske umetnosli tudi v slovanskom svetn, bo praznoval priliodnjo s(>omlad svoje HO-It tno umotnisko delovanjo. Kot prostavno mesto si je izvolil —- n o svoje domovinc —ampak „b a r -b a r s k o R u s i j o" g I a v n o m e s to P e • trograd, Rttsija jo strabovili .baubaii" nuSim Ilalijanomanoni, ki jo so vtstlno sma-trajo kot drzavo grozc in trepola, vendar pa najveeji njib uinotniki so dajo taiukaj proslavljati, kajti v svoji domovini bi ne do-sogli onega gtnolnegu uspoitu,' kakor moj Rusi. Prod easom je Rossi gostoval v Polni-gradu in (am so ga prav po slovauski po-castili: mc-stuo glavarstvo nut jo dalo ua razpolago ukusno stanovanje s postrezbo, aristokratski in timctniski krogi pa so ga po-sebej sreno sprojeli. Po predstavi ruskc na-rodne tlrame „Ivan Grozni" je Slo obeinstvo pred umetnikovo stanovanje in mil priredilo sreno ovacijo. Za 15 veCerov jo dobil P»ossi 17.000 rubljev v gotovini, v darovib pa 10.000. — Tako so toroj proslavljali Rusi italijan-skega umcinika, ker niso gledali na njegovo narodnost, — ampak le njegovo umelnost. Kako so pa godi s siovanskimi umetniki v Italiji ali slucajno tudi v Trstu, ako zelijo lo nastopiti prod ilalijansko obeinstvo? 2e na-prej zabavljajo njib casopisi proti takim umetnikom te zato, ker so rojeni Slovani, ali pa imajo mogoce le soproga Stovana, kakor se je to zgodilo proti odlicni pijani-slinji gospej Podgornikovi v Tr»lu, ali pa a priliki poslednjega SJavjanskega koncerla v Trstu Ivan Cej Irgovec z ogljem via del Corno St. 18 v Gorici priporoea stojo bogato zalogo sladkega o?dja, katero prodaja po najni/ji coni in dostavlja na dout po naroeiln. Ne boji se tekmovanja od nijedne strani. Razpis drazbe. Pri S. hi;i v Kwiimjali prizifl.ili ,;o ono Solsko sol.o in ciio sbiuovaiijo. Sln^ki m> provdarjoni na f. -J."i(Kl.s'.». Narit, provdarok in pogoji s<» razpoli»-zeni nb tiraduih urali lukaj. Holo so o.lda po diMZbi JO. junija I. I. pri r. k. okrajiicin ^. svoln ob 10. nri ilo-poldno. ('. k. okrajul solskl >vot V (Jorici duo :!. junija liS'.>."». „Ka2ipot" za Isto 189S-96. je izSel! Ilolii so v liskiirni za gl. 1-iO, s poMu l<) kr. voo. Gostilna Antona Vodopivca v Trstu ulica Solitario st. 12 priporora se rojakom iz OoriSko in drugiiu Sliivonoi'in a Trslu, kajli v isloj so loeijo le priStna vlpavska 6rna in bela vina las pryagke obGine in s Krasa. Priporoea so posobno Slovonconi, ki pridojo jio opravkih v Test. Kuhinja prav dobra in po ceni. Mlekarija M. Wasmeyr v Jivoliju" (Baronovste Ro2na dolina) pri Gorici, priporoea dnevoma sve^e zdravilno in za dojenee prirejeno mleko. Dobiva so v prodajalnici jestvin pri Ivanu Janeseh-u (prej F Alpi fr C.) v Vrtni ulici (via (Jiardirio). nr:Po zdravnikih priporoea no zzr Oznanilo. Navadni tio- ali sojm sv. Antoua bo letos zaradi prazuika sv. Rosnjcga Tolosa naslodnji dan v pcti'k 14. junija t. I. Zupanstvo v Kobaridu, 30. aprila 1895. Zupan. Vse razbite reel, kako. n. pr.: slokleno l>la»o, porcolatt, lossene roc-t ild. lepi PIHss-Staufor-Kitt Sloklouice po W in 80 nc. pri Ii^dvcu s stukloin Jos. Sturli, Goriea tLB .i..;ajn. ,la Sj/'mfi.'-,;" 2iwc i Mb. v Trstu. .'t-iiike i X.\ VSI! I lja,«. pojo proti pon z J.vi j.loin, .•.fcalii-.ro ili! * ...... » | Anton Potatzky | t v Rasielju Ltv. 7 v Gorici | « <* t prodajalniea drobnega i I in narnberskega blaga | * ua ilroliuo in na ili-licio. "j ^-------------------------------------------------------p * Jrdlno *; J in iinj<*.pii<>j3(> kupovalis^e. t « Posabna zaloga S « za kupovaUo in iM/prndajalco mi de-Hi, f « /a krii^iijaijo in oimjarjo. % « Najvodja zaloga y * ccvljaiskili, kiojinkih. pir-'arskib, jiopji- «« « tovabiib in kadiinib potroiisf-in. f, « Zimska obuvala. r * Vnzioki in sloli na knlo.-;i-ili za nlrnko. t * Strune za godala. L J Pi,.-i'bun.s|: Si-nii-ii.i /.ii zi'loiijiivo in Ir.ivo. J» « Prosim dobro p.izili ua na^lov: 'fc I Na sredi Rastelja stv, 7. | „Kupuj pri kovaCti in ne pri kovafietiil" pravi stnri prej:ovor. To vclja po vscj pravici za mnj zavoil, kajti le tako ve ika fcupfija, kakoriaa jc liioja' ima zliok pitovoira plai'evanja vcliknnskili nino?.in blii^-a, in dru». .MuirlM-i.Ti. Najvt'i'a zaln/a !iivaiiiii»ir;i r-ukna v vri'iln»*li ', milijona ^oldmarj.-v. I'oillja hi> ]«• po poitnciii pov/idjn! Svarllo: A|!«rilj« in kioJujaiji poiiu-jajo iii-.lo-lutiiii ^ulj(• lila^'o pod ziuuitko ,S i-kuii.r-Ki'K'i ld.i/M\ I la ualu ,1111111 viiraiijo p. n. odjcuialri'V, iia/.ll.ilijiilu. da tnktlll Ijildnu tn> I'l-mlajaiii lilaj'.i pod iioliriiim j..i;.'i/ji'in. (-JJ.I 7u i/ilolrk iiio(iKk in /ilnivo domafee |iijaLe pidrcbno Kiiovi poSilja hrez sl.tdkorja za dva goldinarja, kar povsom zadoSt-a za if>0 litrov, lekarna Hartmann Steckborn Kostanz iSv„a) (l'„„!..„.) Izrecno svarino prod potuuejetni iz- dclki. S|nira!;i »iatis iu Iraaku ua ia/|ml;^u, IV.Mlaj., p„vm..I ilovoljoiia. • Vi-l<-/al.»»a /a Avsliijo: lokaniar C. Brady Kromcriz (Moravsko). Za trgovco in kroinfarja I niski K»l»i.'i Jos. nianill, Ounaj in jMiitt tin rse ^j^^m^^^^M^mm^^^^^mii^^m^m^^^ m m m IB 1^ O G L A S! Pniipisniicn si usojula na/.nanili slnvnoinu obcinsLvvi v Uorict in tjy na (lr/.rli. da sta odptla v ulici Luigia v Gorici popolnomu novo ',*¦; delalnico w zelezu in kovinah. >'¦ Priporocevajo se najtoploje vsaktorcimi. ki bi imol polrobo v loj ^ slroki (lota, naj so na njn obtno. Iiilro, tiH-no in po ii^otlni ecni. i/.vrsili kulorokoli nai'cic'bo ^ t«r«, 20. nntjti 1H!),k i 3liluH'l Cnlol. in Ivjiii Piiiicijr. |; '%^^^®®wm^®mg&8®mzm%m8!3m^ 1 it 1 IE! II ill s^gs^gss^gsa^^ CASTNl ffllPLffM •18S1-1894* 8ZLAT1H KOLAJN jkr5= Kot nadoucstilo za bobovo kavo se priporoea [ (hyoknsnejSa, edino zdrsvft in ob enea ^- po zdravnikib 2enskam otrokom in bolnikom: | uajceaejSa nrimca k bobovi kavi j«; THREINER- NajSistejsi prirodnl plod r.-^J2fl* vcellharnih, i % ^>^/aV kt ae Be dgj0 p0llarej»tf. Pc*or: zahtevajte injemljita le izvirne zavoje z imenom » B* „Kathreiner". J»a Se dobi povsod: '|2 Kile za 25 kr.