o
Imi
Leto X - Štev. 13 (229)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 15. julija 1983
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Izdaja	ZTT
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale
Za SFRJ	-	Žiro račun
50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda.
Lepo uspela počitniška kolonija otrok emigrantov iz Benečijie
V dijaškem domu (Casa dello Studente) v Špetru preživlja poletne počitnice 34 o-trok naših izseljencev, ki živijo v Švici in Begiji. Potovanje in bivanje v Špetru jim je omogočila deželna uprava Furlanije Julijske krajine, ki je letos za kritje stroškov dala 31 milijonov lir.
Organizacijo počitnic je prevzela Zveza izseljencev Beneške Slovenije, Poskrbeti je morala za potne liste, prevoz, zdravniška spričevala, pripraviti in tudi izvesti program dva tedenskega bivanja.
Pred leti je počitnice otrok emigrantov v domovini organizirala država, kasneje dežela, od leta 1977 dalje pa so to delo opravljale pokrajine. Leta 1980 so pričeli organizirati «soggiorni culturale» v krajih,
kjer so emigranti doma. Tako so otroci emigrantov iz Benečije lani prvič prišli v Casa dello Studente v Špeter.
Ker je po zakonu št. 51 od leta 1981 dežela odvzela pokrajinam organizacijo teh kolonij, morajo sedaj zanje skrbeti organizacije emigrantov.
Otroci so naše bogastvo. Na njih temelji naša prihodnost. Zaradi tega veliko pišemo o njihovih iniciativah kot so Moja vas, Mlada brieza in Barčica moja; zato pišemo o tečajih in šolah. Zaradi tega pišemo tudi o koloniji za otroke emigrantov, ki se prišli med nas, da bi izvedeli, kje imajo korenine.
To jim daje veliko dela in skrbi. Imajo pa tudi to prednost, da organizirajo počitnice
Poletna sezona sejmu
V srcu nam ostanejo veselje in lepa muzika
Poljetje je paršlo in z njim so začele počitnice, so začel prihajat damu naši emigrant in so začeli... sejmi.
Usako saboto, usako ne-djejo se odmievajo po naših dolinah iz vasi do vasi ramo-nike in vesele pesmi.
Špeter, ki je na sred naših dolin, je začeu tele festegia-mente, odparu je poletno sezono sejmu, dau zadovolstvo drugim vasem. Puno ljudi od vsieh kraju je paršlo na «Sagra della Gubana» posebno u
nedjejo, 25. junija.
Po velikim šučesom u Špetru so se naglo zbudile in dale kuražo tudi druge vasi.
U saboto, 1. in nedjejo, 2. julija smo se nesli u Tapoluo-ve, kjer Tapolučani z veliko skarbjostjo so napravli svoji tradicionalni praznik. Lepua in puno ljudi je blua že u saboto zvičer, še Ijeuš pa u nedjejo. Pevski zbor Rečan, je pieu mašo in dugo precesijo po vasi, usa vas je bla oflo-(Nadaljevanje na 2 strani)
MLADA BRIEZA BARČICA MOJA
Kulturno-rekreacijsko letovanje za otroke in dora-
ščajočo mladino, ki ga prireja študijski center Nedi-ža iz Špetra.
Soggiorno culturale ricreativo per bambini e ragazzi organizzato dal Centro Studi Nediža di San Pietro al Natisone dal 11 al 20 agosto 83
Masseris (Savogna)
Clodig (Grimacco)
S. Pietro al Natisone dal 20 agosto al 3 sett. 83
Debeli rtič
kot same hočejo.
Tako je Zveza izseljencev Beneške Slovenije izdelala bogat program, v katerega je vključila potovanja po Tržaškem Goriškem in Videmskem, otroci so si ogledali tiskarno Primorskega dnevnika, v Trstu Slovenski kulturni dom, radijsko postajo RAI, Slovenski dijaški dom, pa še akvarij.
Doma so poslušali, kako lepo pojejo Nediški puobi. Poslušali so predavanje dr. Ruttarja o zgodovini, kulturi in jeziku Slovencev v Furlaniji in se srečali s svojimi sovrstniki, mladinci iz Benečije. Otroci emigrantov, ki so prišli 2. julija, so se od nas poslovili v petek, 15. julija.
Predsednik Zveze izseljencev Beneške Slovenije dr. Ferruccio Clavora je zado-vljen s potekom počitnic in pravi, da so tudi otroci emigrantov, ki so stari od 12 od 18 let, zelo zadovoljni.
«S tem, da smo od dežele prejeli tako izdaten prispevek za organizacijo kolonije, je dežela končno priznala kvaliteto našega dela, ki se ne nanaša samo na organizacijo kolonije, ampak tudi na politiko Zveze emigrantov na splošno. Če je res, da je to priznanje našemu delu, je tudi res, da je deželni odbornik za probleme izseljencev Renzulli bolj občutljiv za nas kot so bili njegovi predniki», je dejal Clavora.
KAJ JE JALA
SLOVENSKA
KULTURNO
GOSPODARSKA
ZVEZA
O VOTACJONIH
Na seji teritorialnega odbora Slovenske kulturne gospodarske zveze (to SKGZ) ki je bila v Čedadu, so ocenili volilne rezultate. Prof. Viljem Černo, predsednik TO SKGZ, je dejal, da so se Slovenci na kandidatnih 'lista lepo uveljavili. Tako Noacco, še zlasti pa Clavora in Blase-tig.
«Postali smo protagonosti naše usode, če bomo strpni, bomo še bolj učinkoviti», je dejal černo, pri tem pa kritiziral krščansko demokracijo, ker hoče ohranjati v Benečiji zatohlo ozračje.
KD bi želela vzbujati prastrah tako, da etiketira s pro-tidržavnimi sovražniki vse tiste, ki se zavzemajo za razvoj naše narodne skupnosti.
«Uspeh Clavore je hud u-darec za krščansko demokracijo in za krožek Steliini», je (Nadaljevanje na 2. strani)
JESEHJE, POZABLJENA IN ZAPUŠČENA VAS
So vasi u Benečiji in po svetu u tajšnih krajih, da kadar prideš do njih, uzdihneš, prideš do sape in lahko por-češ: «Tele vasi so ostale Bogu za harbatam, in zasto-peš, zaki so zapuščene. Ma za Jesenje ne moremo zastopit, da je takuo pozabljeno in zapuščeno: vas, ki spada pod
komun Sv. Lenarta, je oddaljena samuo an kilometer od provincialne cjeste, ki pelje od Škrutovega do Zamira in Srednje.
Na kraju Podlamuje je zgrajen čez rjeko Erbeč maj-han mostič an od tam gor gre cjesta, če jo lahko imenujemo cjesto. Buj pošteno
COMUNITÀ’
Severe critiche al bilancio
L’Assemblea della Comunità Montana ha esaminato il bilancio di previsione per l’anno 1983.
Oltre alla relazione tecnica, attestantesi su una previsione di entrate di spese di oltre 7 miliardi, è stata presentata una pletorica relazione politica nella quale sono contenute confuse ed unilaterali considerazioni sull’esito delle recenti consultazioni politiche e regionali.
Nella discussione sono intervenuti il Sindaco di Grimacco, ing. Bottini, che ha criticato l’impostazione del Bilancio e la copertura data a manifestazioni di carattere sciovinistico contrastanti con le dichiarazioni di voler operare nel senso della distensione e nel miglioramento dei rapporti internazionali con la vicina Jugoslavia.
Il Capogruppo del P.C.I., Avv. Giovanni Battocletti, ha severamente criticato le spese superflue e di gestione rilevando la mancanza dell'attuazione degli stessi impegni
presi all’inizio della nuova Amministrazione come il problema del raccolto dei rifiuti solidi, della viabilità e di iniziative per l'attuazione locale del Trattato di Osimo.
L'Avv. Giovanni Battocletti ha anche denunciato la mancanza di richieste immediate per l’articolo 9 della Legge 828 e di una politica a favore delle specifiche realtà etnico-linguistiche e storiche locali.
Il sindaco di S. Pietro al Natisone, Prof. Giuseppe Ma-rinig, si è dissociato dalle dichiarazioni politiche del Presidente Chiuch.
Il Capogruppo della D.C., Specogna, ha indicato alcune possibili strade di intervento per la Legge 828 e per la fascia di frontiera.
Sono intervenuti, anche su altri argomenti, Namor e Rucli.
Il Bilancio è stato approvato con 21 voti favorevoli, 2 astensioni e il voto contrario del P.C.I.
in resnično bi bluo reč: cje-sta-potok!
Na mostu ni obedne tabe-le-kažipot za Jesenje in že tuole dokaže, da so na vas pozabili.
Šli smo čez muost po cje-sti-potok in avtomobil je joku pod nami in mi smo jokali u njem. Počasi in z veliko previdnostjo smo le par-šli na plac pod vas, od koder se nismo nič upali naprej.
Ljudje iz vasi, ki so nas poklicali gor za tole reportažo, so hitro paršli blizu in nas ljubeznivo sparjeli.
«Obedan ne vje za vas, še tabele ni dol na provincialni cjest, da bi kazala pot gor v Jesenje», smo jim jali no malo za škerc no malo za rjes.
«Pač, pač», so nam smehe odogvoril, v njih smehu je bluo vič žalosti in jeze, kot veselja, ki je brat in parja-teu smjeha.
«Nismo popunoma pozabljeni. Za nas vedo še dva oficiha: tisti od dajatvi, tisti za davke (esattoria) in su-daški dištret u Vidmu, ki pošilja našim puobam ardeče kartoline, kadar dopunjo dvajst ljet».
Takuo so povedali ljudje iz Jesen ja in povedali so nam še druge reči.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tretjo stran posvečamo Moji vasi.
Tudi v naslednji številki bomo eno stran posvetili Moji vasi.
Organizzato dall’Unione Emigranti Sloveni il soggiorno culturale presso la casa dello studente a S Pietro al Natisone. Nella foto i figli degli emigranti accompagnati dal segretario Ado Cont.
Iz Vidma je muoru iti domov Žico u KlodiC pa jo paršu 'mafioso' Liberarne
Naj država (Stato) preskarbi posebne prestore za tajšne ljudi!
Sindikat FILLEA - CGIL za naše pravice
če gledamo na problem kot kristjani, muoramo odpustit tistemu ki nam je na-pravu škodo. Buoh je jau Kajinu, kadar je ubu Abela, da obedan grjeh ni takuo velik, da On ga ne more odpustit, če se človek zgriva, spokori. Tudi Koštitucion italijanske republike piše, da obsodbe ne smejo nasprotovati človeškim čutom in da morajo težiti h prevzgoji obtoženca (...le pene non devono essere contrarie ai sensi deirumanità e devono tendere alla rieducazione del condannato... art. 3).
Ma mi, božja Madona, njesmo dužni Libertonu, ki je in «libertà», ne odpuščanja, ne pomaganja in manjkajo nam vse moči, da bi ga mogli zbuojšat an spokorit, saldu če je za zgrivanje par-pravjen.
Mi do včeraj njesmo vje-deli, da še živi njek Antonio Albertone, mladenič, 27 let, poročen, dva otroka, mafioso, kamorist al pa kaj dru-zega, že obsojen od sodišča in zapart.
Tribunal od Santa Maria Capua Vetere (Gaserta) je sklenu, da pošlja u garmiški kamun telega človjeka, ki ga je potreba posebno ahtat an varvat.
šindak Fabio Bonini je dobiu an fonogram, u kate-
Jesenje pozabljena vas .	.	.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Že vič ljet ne morejo od-prjet pralnega stroja (lavatrice), ker nimajo vode. «Sada, hvala Bogu, se na tem nekaj djela in se troštamo, de voda pride. Voda je potreb na človeku kot kruh, še buj ku kruh. Brez kruha se tudi lahko živi, brez vode se ne more. Sada, ko pride voda, buj ku use nam je potrebna cjesta. Tisto, ki imamo sada, smo sami napravli, pru-zapru je narvič naredu rajni Renato Tuti, ki je biu dobar mož iz naše vasi. Komun nam je dau katram, da smo vargli po klancu, a vse je bluo nareto «alla folte-fra j», cajt in voda sta zorala pot, da je sada buj podobna potoku kot cesti.
Voda in cjesta sta za nas življenje. Mi nečjemo iti u dolino al pa dol na Laške, cjemo ostat tle, na naši ze-mji, kjer so živjel naši te stari rajnki stuo an stuo ljet. Ne uprašamo previč. Za an kilometro buojše cjeste ne bo uzeu hudič ne komuna ne Italije. An naj se nam dol u dolini ne smejejo, kadar jih uprašamo naše potrjebe».
Takuo so nam govorili ku-metje iz zapuščenega Jesenja in mi smo to zapisali, da bi poslušali, čuli, zastopili tisti, ki imajo uha za poslušat in oni, ki bi muorli zastopit. Če pa ne zastopejo, naj tud ne jočejo, da naš judje zapuščajo svoje gorske vasi.
KAJ JE JALA . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
še povedal Černo, potem pa so svoje misli povedali tudi drugi člani teritorialnega od-
rim mu je bluo ukazano naj preskarbi stanovanje, za pit an za jest «dragemu gostu», ki bo narman no ljeto živeu med nami, če se oblasti ne premislijo. Za par ur po fonogramu je paršu tud Li-bertone, Šindaku je bluo tud ukazano, da mu ušafa djelo in mastro Antonio je sporo-čiu, da pride gor tudi družina.
U majhanim garmiškim komunu je vič ku stuo ljudi — posebno mladih — brez djela. Takuo se gajajo reči tle u naši lepi Italiji. Njek sodnik dol s taka Italije, ki ga ne poznamo, kot njesmo poznali Libertona, se njeke-ga «guagliona» naštufa, ker mu lomi škatle in ga pošja njekemu šindaku u Benečijo, ki tudi sodnik ga ne pozna in ne vje še kje je ne, pa mu ukaže «Preskarbimu za spat, za jest, za pit in če bo teu djelat, preskarbimu tudi djelo!». Takuo al pa njeki podobnega. Sada se je nesreča ukidala na ramana garmiškega šindaka in ker so vrata odparte, jutre pade na kajšnega druzega, saj imamo «Pace e verde» po naših dolinah! Pruzapru pro-plem je delikaten, če ga gledamo s principi, ki sem jih napisu u začetku artikulna, Libertone, in tajšni ku on, ne morejo zahtevat (pretin-dit), da jih naši ljudje spri-
bora.
Inž Fabio Bonini je dejal, da je KD (krščanska demokracije) zabolel poraz. «Če se le da, moramo preobrniti stvari. Ljudi moramo pritegniti k sebi. Razmislimo o tem, kako to narediti, Ne moremo se sprijazniti, da bomo vedno v manjšini».
Izidor Predan, odgovorni urednik Novega Matajurja je dejal, da je potrebno skrbeti, da bodo slovenska društva kot trajna osnova narodne krepitve ostala izven strankarskega boja.
Prof. Paolo Petricig: «Mi smo podpirali občinske liste (Lista civica); to je bila garancija za uspeh. Sicer pa bomo morali ustvariti korektne odnose brez privilegijev za kandidate. Pred občnim zborom SKGZ moramo postaviti stvari na pravo mesto».
Prof. Giorgio Banchig: «Zadovoljni moramo biti, ker vodi odbor, ki je kandidiral dr. Ferraccia Clavoro, samostojno politiko».
To bo omogočalo nove politične akcije v korist naše manjšine.
Prof. Černo je sestanek zaprl z ugotovitvijo, da se bo potrebno pripraviti na občni zbor SKGZ, ki bo konec tega leta.
Poletna sezona . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
kana in na usakim okne so ble položene rože.
Popudan, po dobrim kosile, je bla na interesant rasegna gubane Nediških dolin, na veliki mizi pred šuolo, so ble položene lepua na mostri gu-bance znanih pekariji: Mar-gutti, Martinig, «Giuditta Teresa», Vogrig, Dorbolò in dru-
mejo, z nasmehi in klanjanjem (con inchini e sorrisi). Po drugi strani, po pravici povjedano, se mi usmilijo: ne sreča prijateljskega obraza, ne naleti nikdar na prijateljsko besedo, vsi ga gledajo gardo postrani. In tuo ne pomaga njegovemu dužev-nemu zbuojšanju. Padu je u lužo in obedan mu na da roke, da bi mu pomagu se uz-dignit. Ne ist ne vi, dragi brauci, bi se ne radi ušafal u tajšnim šituacionu.
če so tajšni ku Libertone pregrešili, prelomili zakone, leče, naj plačjajo družbi za njih grehe, in zatuo ima stato zapore, paražone.
če pa so tajšni «guaglioni», ki njeso ne za paražon ne za bit puščeni fraj, naj jim preskarbi država - Stato tajšan kraj, kjer bojo djelali in takuo služili kruh zase in za svoje družine.
Ni dobar uzgled za mlade, ki čakajo na djelo, videt «guaglione» ki spijo, pijejo in jedo brez djela. Djelo je narbuojš učitelj za vsakega, djelo je narbuojša «rieduca-zion» in tuo mi se zdi, da je paršlo jasno na dan iz ka-munskega konseja in velikega protestnega manifestacio-na, ki je biu u Klodiču, u pe-tak 8. julija zvečer.
DORIČ
ge, ki se ne zmislim. Ma or-ganizatori nieso tiel premiat telih gubane, zak že previe premju ušafajo drugot izven naših dolinah.
Zatuole so kuazal usaki to-poluški gospodinji in od drugih krajev spec svojo domačo gubanco. Morta samua pomislit, kajšne dobruote so ble gor nastavljene usake sort gubance, velike an majhane. Giurija je miela prekleto djelo za vebrat to narbuojš. Vse so ble dobre an use uriedne udo-bit. Na zadnjio, po velikim trudu in za kajšnega liepa oka-zion za se najest, so vebral gubanco od Tonove Omelie, ki za giurijo je bla ta narbuj domača, ta narbuj puna zganja. Popudan je lepua pasu, polu-kal smo tudi u Prapotno, kjer je bla še druga šagra. Sevieda u teli vasi je vse buj na veliko napravljeno, velik ples, giostre, pesca di beneficenza an puno kjosku in v njih puno dobrega vina. Priet ku se je nardila tarna, smo spet šli u Tapoluove, od kjer muzika se je odmevala do pozne ure. Ljepa ura je pomagala senjaman, pomagala je tudi u Sovodnjem, kjer se je zbralo puno ljudi.
Poljetje gre naprej in z njim bojo šli tudi sejmi, ma u srcu nam ostanejo veselje in lepa mužika.
Loretta C.
Studijski dnevi v Trstu
Društvo slovenskih izobražencev prireja v trstu 2., 3. in 4. septembra 18. študijske dneve na naslednje teme:	Slovenija v
osemdesetih letih, Kvas novega krščanstva, Na razvodju dveh kultur.
Sindikalna stroka lesnih delavcev FILLEA - CGIL, v kateri je včlanjenih veliko naših ljudi, zaposlenih v tovarnah na območju Manzana, hoče priznanje narodne identitete Slovencev v videmske pokrajini.
Na pobudo sindikalista Iva Pa-Ijavca, delavca pri gradbenem podjetju Benedil, se je delegacija FILLEA - CGIL, v kateri so bili Di Le-nardo, Zanier in član vsedrqavnega vodstva Marchioni, sestala s člani Slovenske kulturne gospodarske zveze in družbenopolitičnimi in gospodarskimi dejavniki v Nediških dolinah. Tako so bili prisotni prof. Viljem Černo, predsednik SKGZ, župan občine Špeter prof. Firmino Marinig, odbornik Giuseppe Blase-tig, direktor podjetja Hobles Miche-les Carlig, naš odgovorni urednik Izidor Predan in drugi.
Najprej je Ivo Paljavec povedal, da se je 50 Beneških Slovencev
V nedeljo, 3. julija sta krajevno združenje bivših partizanov in Lovska družina Volče organizirala vsakoletno počastitev «dneva borca» na Kovačič planini.
Letošnje srečanje je bilo povezano s 40 letnico bojev Gregorčičeve brigade na tem gorskem kraju.
Lovci z ene in druge strani meje, posebno dreški in vol-ški se že srečujejo vsako leto ob lepo urejeni lovski koči. Na prijateljskih pogovorih, ob lovskem gulažu in dobri vinski kapljici, a letos je bila novost v tem, da so vabili na srečanje tudi bivše beneške partizane, ki so prišli iz raznih dolin.
Na lepi svečanosti je bil slavnostni govornik general Franc Černugelj-Zorko, slavni komisar Gregorčičeve brigade.
Govornik je kot protagonist dogodkov in bojev na krat-
L’ANPI ha onorato Lizzerò
L'A.N.P.I. di Cividale ha onorato con una grande manifestazione, svoltasi nella sede della Società O-peraia, Fon.le Mario Lizzerò che ha compiuto in questi giorni i 70 anni.
L'eccezionale biografia del festeggiato, iscritto al Partito a Cividale dal 1928, prestigioso Comandante della Divisione Garibaldi del Friuli e Deputato per tre Legislature, è stata illustrata dal Presidente del-l'A.N.P.I., Prof. Giuseppe lacolutti.
Successivamente hanno parlato il Sindaco di Cividale, Dott. Giuseppe Pascolini, che ha reso un omaggio alla Città e l’Avv. Giovanni Battocletti per la S.O.M.S.I. e per il P.C.I.
Ha risposto l’On.Ie Lizzerò ricordando inediti particolari della lotta antifascista a Cividale, e le grandi Figure della madre Nina e della moglie Gianna.
Alla cerimonia erano presenti personalità della cultura come i pittori Ciussi, Colò, Tavagnacco e lo scultore Ceschia, e il prof. Bosio della Università di Padova.
Al festeggiato sono stati consegnati ricordi della Città.
1980. leta odločilo, da na prvomajski proslavi javno izobesijo dvojezični transparent. Slovenski so naslednje leto govorili na sindikalni skupščini, na vsedržavnem kongresu FILLEA pa so sprejeli resolucijo v korist pravic narodnih manjšin.
Ostali udeleženci v razpravi so povedali, da so se beneške vasi skoraj izpraznile in da se sedaj odpirajo možnosti za zaposlovanje v industrijskih obratih v Špetru. Izrekli so tudi pričakovanje, da bodo v finančnih in gospodarskih krogih pokazali več občutljivosti za obrate v nerazvitih in gorskih krajih.
Sindikalist Marchioni, ki odgovarja za stike z inozemstvom, je povedal, da bodo tajnike treh konfederalnih sindikatov seznanili s položajem manjišine, da bodo v časopisu Il Lavoro odprli razpravo o vprašanjih manjšin in da bodo tudi furlanske delavce v lesnih obratih seznanili z našim vprašanjem.
ko orisal zgodovino Gregorčičeve brigade in njeno vlogo za osvoboditev Slovenskega Primorja in Benečije.
Prisrčen pozdrav temu važnemu in simpatičnemu srečanju je prinesel sam predsednik deželnega odbora ANPI iz Vidma, Federico Vincenti.
Zadnji je pozdravil prisotne sekretar sekcije ANPI za Nediške doline, naš odgovorni urednik Izidor Predan.
Tako prvi kakor drugi sta ostro obsodila fašistično razgrajanje v predvolilni kampanji na tržaškem Krasu.
Predan je dejal, da je borba za ohranitev s krvjo priborjenih pravic na slovenskem Krasu tudi borba za pridobitev zatiranih pravic v Beneški Sloveniji. Omenil je zmago demokratičnih sil v dveh beneških občinah in povabil vse k budnosti, da ne bomo pustili iz rok, kar smo tako težko pridobili.
UN DOCUMENTO TELEVISIVO SULLA GUERRA DI LIBERAZIONE IN FRIULI
In questi giorni, ricorrendo il 40° anniversario dell'inizio della resistenza armata in Italia, la Sign. Vivente King, regista incaricata dalla B B C. di Londra, sta raccogliendo gli elementi per un documentario televisivo sull'apporto delle Missioni Alleate alla guerra di liberazione operanti in varie località della nostra penisola e sui loro contatti con le formazioni partigiane del Piemonte, della Toscana, della Liguria e del Nord-Est.
Insieme con la Sign. King sono stati ospiti dell’A.N.P.I. ed hanno avuto numerosi incontri con esponenti della resistenza friulana.
Il Sindaco di Udine avv. Angelo Candolini ha voluto ricevere nella sede municipale la Sign. Vivienne King e gli ufficiali inglesi con il presidente dell'A.N.P.I. con i quali si è intrattenuto a lungo interessandosi al loro lavoro storico ed a conclusione del colloquio ha donato loro una pubblicazione sul millenario di Udine.
Politično življenje Vita politica
Il giudizio dei PCI sulle elezioni
I comunisti delle Valli del Nati-sone hanno compiuto una prima analisi delle elezioni dello scorso giugno, individuandovi motivi di soddisfazione, ma anche elementi di difficoltà.
Soddisfatto, il PCI per la conquista, da parte di liste civiche, dei comuni di Drenchia e Torreano dove l'alternativa democratica è diventata una realtà e dove la DC è stata messa all’opposizione. Soddisfatti i comunisti anche per la buona riuscita del proprio candidato Pino Blasetig alle «regionali»: il giovane dirigente del PCI si è collocato infatti al primo posto dei non eletti, grazie alle 1255 preferenze ottenute, gran parte delle quali nei comuni della Benečija e quelli limitrofi.
Alle elezioni regionali il PCI tiene, mentre ha avuto una flessione nel voto alla Camera. E questo preoccupa i comunisti locali, convinti di aver condotto una politica corretta, basata su alcuni concetti chiave: occupazione con l’attuazione del trattato di Osimo, sviluppo della montagna, tutela globale della minoranza slovena.
Alla continuità delle iniziative, è stato detto, non è forse seguita una forte e spregiudicata iniziativa elettorale.
La quale non è mancata, invece, ad altre formazioni politiche, fra cui quella de! MF, il quale ha utilizzato appieno persone, strutture interne ed organi di stampa della minoranza slovena.
La DC, nei soli sette comuni delle Valli del Natisone, nota il PCI, ha perso più del 4% alla Camera e più dell'8% alle regionali: perciò la politica nazionalistica, retorica ed arretrata portata avanti dai vari dirigenti della DC (e da Speco-gna stesso sulla «Voce del Friuli orientali») risulta avviata al declino.
Da tutti questi elementi il PCI trae l'indicazione per un lavoro più intenso, serio e capace di riscuotere nuovo consenso popolare, al fine di dare alle Valli del Natisone amministrazioni sane ed attive, uomini capaci negli organi elettivi.
I 70 ANNI DI LIZZERÒ FESTEGGIATI DAL PCI
Mario Lizzerò, già commissario delle divisioni partigiane Garibaldi e deputato del PCI per diverse legislature, è stato festeggiato a Udine in occasione del suo settantesimo compleanno. Attorno al leggendario «Andrea» (il nome di battaglia di Lizzerò), si sono raccolti numerosi dirigenti del PCI; fra questi i deputati friulani nuovi eletti, i consiglieri regionali e provinciali, amministratori e segretari di zona.
Nel corso della significativa cerimonia svoltasi all'hotel Cristallo hanno parlato dell’opera di Lizzerò il segretario provinciale del PCI Tra-vanut, il segretario regionale Rossetti e un rappresentante del PSI: tutti hanno ricordato la lunga militanza politica, comunista fin dai tempi della lotta antifascista clandestina, il carcere sotto il fascismo, la guerra di liberazione ed il rapporto delle brigate garibaldine con i partigiani sloveni, l'impegno autonomista friulano e per le minoranze, la ricostruzione, l’attività di studio e pubblicistica.
Ha preso la parola anche Lizzerò, per indicare ai più giovani la via della coerenza con le scelte politiche anche quando queste costano un sacrificio, certo minore oggi di quello che era richiesto in passato, sotto la dittatura fascista e l'occupazione nazista.
Na Kovačič planini srečanje nediških in tolminskih partizanov
Pevski zbor «Pod lipo» se je zbrau za registrat njih te parvo kaseto, za tole parložnost so se zbral «te stari» an «te novi» pieuci.
MOJA VAS IMA DESET LET
Na njej je s 451 deli sodelovalo 416 otrok iz videmske, goriške in tržaške pokrajine
Prireditelji narečnega deželnega natečaja Moja vas so nam poslali v objavo obilo otroških spisov in risb. V tej številki objavljamo seznam nagrajencev in darovalcev. V prihodnji številki pa bomo objavili tudi spise. Enega o-bjavljamo že v tej številki. Napisala ga je 12-letna Nadia Coren iz Špetra.
DOBRO
VINO
Ankrat je bla na velika družina kumetu. An samuo te parvi sin je biu oženjen, njega žena je čakala teparve-ga sinu. Morta viedet, kuo so bli vsi veseli...
Vsake lieto so nardil puno vina an so miei no ven j ko bielega grazduja, ki je paršlo tako dobro vino, ki ga nie bluo tu cieli dolin.
Tuole vino so ga diel tu an sodič an so ga daržal ratingo, za kar so bli karstil.
An liep dan se je rodiu tel otrok an je biu an liep puo-bič. Za malo ca j ta potle so karstil an so nardil velik se-njan. Mož je vzeu dvie buče an je šu po tiste dobre vino, kar je odparu špineu, nje šlo uon an mu se je parielo čudno, ma kar je potuku go na sod, je ču, de je biu prazan. Morta viedet, kuo je ostu slavo, an hitro je šu go h ženi an je poviedu, de sod je prazan. An njega žena mu je rispondala, če ga niesan bla popila, niesmo bli imiel takega liepega puoba.
.*
Pisatelj Romano Firmani prejema iz rok predsednika deželnega sveta Maria Collija nagrado «Lastra Lan-darske banke» za svojo knjigo «Zadnja dolina».
mmm
f ... fsuOtf inV puiT^t
iJ«»u v Tft 7»K.< U> &
5 KU &f»M	to*
.v'oDwytk
i;«un	Simi*
Tue *14
fcuUnA	UtiiT
O 5	tW>4*4
Ht4vdM lAMOvt
fejaONt*
. W> u u i > 4
Tuole je dielo, ki so na prav li Davide a n Elisa Domeniš za Mojo vas
DARILA ŠOLAM	
Srednja šola S. Kosovel - Opčine (TS)	
televizor / TIVU - Hranilnica Opčine	
Scuola elementare Attimis - Ahten	
teatrino - Beneško gledališče	
Scuola media Tarvisio - Trbiž	
pokal / coppa - Novi Matajur	
Dijaški dom S. Kosovel - Trst	
pokal / coppa - Banca popol. Cividale	
Glasbena šola Petjag - Petjag	
pokal / coppa - C. Montana Valli Nat.	
Dijaški dom S. Gregorčič - Gorica	
plaketa / targa - Comune Cividale	
Osnovna šola Trebče - Trst	
žoga / pallone - Macellerie Beuzer	
NAJBOLJ ZANIMIVA DARILA	
Blasutig Lorena - Špeter	
kolo / bicicletta - Edilvalli - Cemur	
Barbara Tomasino - Marsure - Povoletto	
phon - Zamero - Cividale	
Sosič Alenka - Opčine	
radiostereo - Grad. mat. A. Daneu	
Škabar Tanja - Repentabor	
računalnik / calcolatore - Seboflex - Trst	
Dugaro Lara in Liana - Čedad	
pisalni stroj / macchina scrivere - Veplas - S. Pietro al Nat.	
Mavricij Buzzinelli - Krmin	
ura / orologio - Friulexport	
Gorenszach Michela - Podbonesec	
televizor / Tivù - Benedil - Cividale	
Morgillo Denny - S. Giovanni al Nat.	
kmečko orodje / attrezzi agricoli - Kmečka zadruga -	Trst
Culino Fausta - Bardo	
računalnik / calcolatore - Essebj - Cividale	
Balus Erika - Srednje	
budilka / sveglia - Stringher - Cividale	
Dreszach Dennis - Grmek	
mizarska miza / banco falegname - Hobles - S. Pietro al Nat.	
Comugnaro Cinzia - Tavorjana	
računalnik / calcolatore - Olivetti - Cividale	
Pellegrino Daniela - Dreka	
radiobudilka / radio sveglia Danieli - Natisone	
Simiz Nadia - Tipana	
verižice in uhani / catenina orecchini - Urbancigh -	Cividale
Bartol Claudio - Dolina	
ura / orologio - Malalan - Opčine	
Boreanaz Monica - Tavorjana	
ura / orologio - Splendente - Trst	
Berrà Barbara - Tipana	
linearama - Farmacia Strazzolini - S. Pietro al Nat.	
Gujon Anne - Belgija	
fotoaparat / macc. fotografica - TO - SKGZ - Videm	
Slega Lidia - Bardo	
televizor / tivù - TO - SKGZ - Videm	
Primosig Franca - Grmek	
radiomagnetofon / radioregistratore - Društvo Ivan Trinko	
Oitzinger Tonci - Žabnice	
nahrbtnik/zaino - Dom	
Rosalia Wulz - Zabnice	
radiomagnetofon / registratore - Slori	
Molaro Mara - Bardo	
frigo portatile - Društvo Bardo	
Zdravko Černič - Sovodnje	
nahrbtnik / zaino - Društvo Bardo	
Pelizzo Luca - Ahten	
spalna vreča / sacco a pelo Društvo Rečan	
Buzzinelli Marino - Števerjan	
spalna vreča / sacco a pelo Društvo Rečan	
Milkovič Marina - Opčine	
radiomagnetofon / radioregistratore - Hranilnice Opčine	
Radetič Peter - Doberdob	
računalnik / calcolatore - Hranilnica Doberdob	
Battello Vanek - Gorica	
daljnogled / binocolo - Kmečka banka Gorica	
Cristian Wedam - Ukve	
ribiška palica / canna da pesca Tržaška kred. banka	
Blasutig Fabio - Špeter	
ribiška palica / canna pesca - Tržbška kred. banka	
Foladore Rossella - Rezija	
radiobudika / radiosveglia - Tržaška kred. banka	
Koliko nas je bilo in od kje smo bili
Numero partecipanti	416
Numero lavori	451
Partecipazione per provincie - Trieste	N.	85
Udine	N.	262
Gorizia	N.	61
varie	N.	3
Estero	N.	5
Comune più numeroso della provincia di Udine: San
Pietro al Nat. - 46 partecipanti
SCUOLE :
Udine:	Glasbena	šola	-	Petjag
Scuola elementare di Vedronza Scuola elementare di Drenchia Scuola media Giovanni XXIII di Tarvisio
Gorizia:	Scuola	media « Ivan Trinko »
Dijaški dom « S. Gregorčič »
Trieste:	Scuola	San Dorligo
Scuola Katinara Scuola media Opicina Scuola media Trebiciano Dijaški dom «S. Kosovel» Trieste
DARILA OBČIN
Pavio Valentina r Gorica
fotoaparat / macchina fotogr. - Pres. Giunta reg.
Lauretig Tiziana - Srednje
globus / mappamondo - Comune Stregna
Tanja Bajt - Dolina
Walkye - talkye - Občina Dolina
Juretig Claudia - Špeter
mikroskop / microscopio - Comune Torreano
Vogrig Daniela - Grmek
radio - Comune Grimacco
Madotto Severino - Rezija
šotor / tenda - Comune Resia
Tiziana Rudi - Sv. Lenart
statve / telaio - Comune San Leonardo
Claudia Saffigna - Čenebola
kolo / bicicletta - Comune Faedis
Erlich Magda - Ukve
radiobudilka / radiosveglia - Comune Pulfero
Strazzolini Tiziana - Špeter
košara / cesto vimini - Comune S. Pietro Nat.
Grimaz Nicoletta - Ahten
phon - Občina Doberdob
Animator Aldo Clodig se je v otroškem živžavu dobro znašel.
Harmoniku je godu Tin «Zavartin», Krivapeta je bil Mauro «Loškin», Ta lepa je bila Chiara (Jurjova žena), Dušpijetni clown je bila Eni «Bri-škonova».
«Noviči» so ble Daniela «Gornova» (žena) in Olga (mož).
Z Pletenicu je bral salame, klobase in jajca Damian «Rožin».
Ostale nagrade so prispevali Hanno contribuito alla premiazione
Beneco
Cemur
Zveza benških izseljencev Cividale
Zveza beneških žen S. Pietro al Nat.
Beneška folklorna skupina Stregna
Društvo beneških umetnikov Cividale
Tovarna Planinka Kobarid-Caporetto Z. slov. kult. društev Trieste
Oreficerie Mulloni Cividale
Confezioni Mirca Cividale
Cooperativa Libraria Cividale
Profumeria Madotto Cividale
Cartoleria Fulvio
Cividale
Bier
Cividale
Beltramini
Cividale
Farmacia Fontana Cividale Regai Casa Cividale
Ferramenta Piccoli
Cividale
Vidussi
Cividale
Market Despar
Se rutto
Adami
S. Pietro al Natisone
Cartoleria Graziella
S. Pietro al Natisone
Pulitura a secco Domitilla
S. Pietro al Natisone
Panificio Talotti
S. Pietro al Natisone
Confezioni Santi
Cividale
Stilottica
Cividale
Cartoleria Bront Cividale
Foto ottica Daniela Cividale
La bottega di Rosy e Nery S. Pietro al Natisone Adami Sport S. Pietro al Natisone Gianni Rossi Cividale
Casalinghi Danelone Cividale Odv. Škerlj Trieste
Autofficina Venturini Adriano
Azzida
Big Mash
Cividale
Bacrì
Cividale
Mario Oualizza
Cividale
Paravan
Merso sup.
Bar Fon
S. Pietro al Natisone Bar al Giardino S. Pietro al Natisone Albergo Belvedere S. Pietro al Natisone Kmečka Zveza Trst.
Gospodarsko združenje Trst.
Poročilo žirije o podelitvi literarnih nagrad Lastra Landarske banke
V skladu z določili razpisa literarnih nagrad Laštra landarske banke je žirija na skupni seji pregledala prejete predloge in soglasno sklenila naslednje:
— Nagrado za najboljši dosežek na področju besedne umetnosti, ki je ali delo domačega avtorja ali govori o življenju Slovencev v Videmski pokrajini, dobi
ROMAN FIRMANI za roman Zadnja dolina, kjer kljub dolgoletnemu življenju v tujini dokazuje povezanost z domačo zemljo in kulturo.   Nagrado za najboljši dosežek na področju zbiranja in raziskovanja ljudske kultre Slovencev v Videmski pokrajini dobi
dr. MILKO MATIČETOV za življenjsko delo na področju zbiranja in raziskovanja ljudskega slovstva Slovencev v Videmski pokrajini, za valorizacijo Rezije v mednarodnem strokovnem svetu, za vzpodbujanje nepretrganega sodelovanja med slovenskimi in furlanskimi raziskovalci.
  Nagrada za najboljši dosežek na področju mladinske književnosti, ki zajema iz ljudske motivike ali je kakorkoli posebno blizu beneškim otrokom, se za letošnje leto ne podeli.
Anjulac je bil Mario «Mašerokin», za prijatelje «Sior Toni», Zluadi je bil Jur «te velik gor par Bizontah». Anjulac ima: peruate, kijetno.
Zluadi ima: vile, rep, peruate, roge.
Guerrino «Gornu» (za prijatelje tudi «Pedro») in Remigio «Desu» so bili ti zadnji z bicicletu: so čedli vse hiše.
m
«Pustje» so bli ti parvi, so bli štiri: Olivo «Škarnetu», za prijatelje «Bi-ba»; Silvano «Ueru» za prijatelje tudi «Guerra»; Claudio «Toču» za prijatelje «Sartoria»; Alfredo «Špehuo-nju».	. vv
Pustje imajo: klabuk, klijesce, zvone.
CALCIO "FES TA DEI D I L E T TA NTI»
IL CALCIO GIOVANILE NELLE VALLI 1973- 1983
Dieci anni con i giovani
Passò un anno interlocutorio senza acuti e fu importante l'inserimento di Enzo Bernard che iniziò la sua, attività di allenatore nonostante fosse alla guida degli E-sordienti di Ziracco. Con Bernard l’annata successiva arrivarono i primi successi e venne creata la formazione dei Pulcini. Gli Esordienti conquistarono il primo posto del proprio girone senza subire sconfitte. La formazione era la seguente:	Coceano,
Mlinz; Specogna	Andrea,
Dorbolò Michele,	Bardus,
Moreale Renato,	Moreale
Giovanni, Miani Giuliano, Trusgnach Gianni, Petricig Valter, Tuan Primo, Canalaz, Clodig Luca, Scuderin Stefano, Specogna Roberto, Lau-retig Marco. Alle finali provinciali, sconfitti a Udine in casa del Donatello per due reti a zero, a pareggio per zero a zero con la Sangiorgina di Udine, si classificarono al terzo posto. I Pulcini invece disputarono un ottimo campionato mettendo in luce alcune buone individualità come i gemelli Floreancig, Antonio Dugaro, Blasutig Si-mone, Gabriele Trusgnach, Mauro Scuderin, ecc. I Pulcini si classificarono secondi mentre i Giovanissimi terzi.
di Paolo Caffi
(Continua) Gli «Esordienti» della U.S. Valnatisone
E’ di Mersino l’assistente spirituale del contingente di pace italiano nel Libano
Era missionario in Africa, poi capellano militare in diversi luoghi della nostra regione, sempre vicino alla gente bisognosa, senza distinzione di razza o di pelle, oggi è padre spirituale dei soldati italiani che sono stati chiamati all’opera di pace nel tormentato paese di Libano.
E’ un uomo di pace. E’ andato laggiù, con il ramo di ulivo, a portare la parola di amore e di pace. E’ nato a Mersino alto (Gorenji Marsin) in comune di Pulfero ed è stato sempre attaccato alla propria terra, alla nostra lingua e cultura. Eravamo orgogliosi di lui quando faceva il missionario in Africa, siamo ancor più orgogliosi di lui in questo momento che assiste spiritualmente i soldati d'Italia nell'opera sublime dello stabilimento della pace nella martoriata Palestina.
Pubblichiamo volentieri la sua lettera che rispecchia tanto amore, tanta nostalgia per le sue belle valli, per la buona gente, per le nostre canzoni. Auguriamo a lui di ritornare presto fra noi e nello stesso tempo auguriamo al popolo Libanese, a tutti i popoli di quella martoriata terra una vera pace, il progresso civile, culturale, economico e sociale.
Beirut 10-6-1983
Caro Doro,
sono certo che non ti saresti mai aspettato una mia dal Libano. A dire il vero, la partenza per il Libano è stata pure per me una mezza sorpresa. Ma tant’é eccomi qua. E ci tengo inviare due righe se non altro per salutare tutti gli amici ed i lettori estivi! Ricordi: Quando spigolavo su e giù per le valli alla caccia dei nostri emi-
granti? Belle valli, brava e simpatica gente!
Dieci giorni di permanenza non sono sufficienti per dare giudizi di una situazione assai complessa ed ingarbugliata quale è questa Palestinese.
Beirut senza dubbio deve essere stata una città meravigliosa se lo è ancora in parte malgrado i bombardamenti e danni subiti. La vita, le attività quotidiane piuttosto ti riservano sempre aspetti nuovi. Si è in pace ed in continua guerriglia. E’ raro che un giorno o una notte tu non senta sparare, mentre non mancano attentati o incursioni e sempre con vittime.
Per il momento cerco di uscire da un sogno per immergermi in questo nuovo mondo dai risvolti più impensati. Con i miei ragazzi militari sto vivendo la tensione,
l’ansia e tanta serenità questo compito a noi affidato.
Il nostro accampamento assomiglia ad una grande famiglia: la situazione particolare vuole che tutti ci si voglia bene: e questo è un a-spetto bellissimo sai.
E che altro per il momento? Nulla, in seguito, se lo gradirai, potrò essere più preciso e dettagliato. Scrivimi.
Ti prego invece di lasciarmi un piccolo spazio per inviare tanti saluti a tutti gli amici delle Valli del Natiso-ne, al mio Martin, a te, a tutto il tuo simpatico staff; agli amici che rientreranno al paese per le ferie: buon riposo, buona abbronzatura, belle cantate e tanto ossigeno della pura e ricca aria nostrana.
A tutti vivissimi saluti.
Ivan Obal la
Publikamo fotografijo, ki nam jo je parnesu Pio Vogrig-Konšorju iz Lies, ki živi v Kanadi. Fotografija je bla nareta parbližno lieta 1937 gu Hostnim na prazniku Sv. Matija.
Na sliki so od leve proti desni stoje: llia Trusgnach - Uklietih iz Ocnega-barda, Luigi-Vizi Dreszach - Kocajnarju iz Ljes, Amilcare Sdraulig - Predan-kin iz Hlocja, Elsa Sdraulig - Predanima iz Hlocja, Ernesto Vogrig - Konšor iz Ljes, Adele Sdraulig - Predankna iz Hlocja, Adele - Pekna iz Zverinca, mož iz Ošnjega (na vemo za ime), Guido Qualizza - Ravnjak iz Ljes.
Sede so: Ferruccio Sdraulig - Predankin iz Hlocja, Mario Vogrig - Konšor iz Ljes, Luigi Canalaz - Katinčin iz Ljes in Pio Vogrig - Konšor iz Ljes.
A! Pulfero	la	“Gop
Venerdì 1 luglio, a S. Pietro al Natisone, si sono svolte presso la Casa dello studente, le premiazioni dei trofei «Il Gazzettino». Erano presenti Giorgio Lago, Enzo Ferrari, Diego Meroi, Sergio Mannente, Giancarlo Bassi, Lorenzo Pelizzo, Giuseppe Romano Specogna, Giovanni Pelizzo, Giuseppe Chiuch, Luciano Coceancigh.
A fare gli onori di casa il sindaco di S. Pietro al Natisone Giuseppe Marinig, il quale ha lanciato la proposta che le premiazioni annuali, si svolgano sempre nella sede della Casa dello studente, in quanto l’edificio è addattabi-le a manifestazioni sportive, culturali e sociali.
Alle premiazioni ha assistito un numeroso pubblico al quale alla conclusione della manifesi azione è stato offerto un rinfresco.
Una parte del pubblico e sopra alcune autorità intervenute: Enzo Ferrari, Romano Specogna, Giovanni Pelizzo, Lorenzo Pelizzo, Giorgio Lago, Diego Meroi, Giuseppe Marinig, Luciano Coceancigh.
Durante la premiazione dei
Trofei del Gazzettino il presidente del Pulfero Graziano Crucil si è dichiarato molto soddisfatto del Trofeo che è stato assegnato nell’ambito del campionato di 3.a categoria alla sua Società.
Il premio, che viene assegnato annualmente alla squadra più corretta, per la prima volta è andato a una squadra delle Valli.
Partendo da questo avvenimento è venuta l’occasione propizia per analizzare il campionato degli «arancioni», un campionato che ha dato molte soddisfazioni ai dirigenti ed al pubblico che segue con simpatia la squadra.
L’ottavo posto conquistato è il miglior piazzamento della Società dalla sua fondazione. Molti problemi però rendono difficile il cammino della società del presidente Crucil: in primo piano il problema del campo sportivo che attende di essere completato e che è la parte vitale per il proseguimento dell’attività della stessa società, che dalla sua nascita attende di poter avere un terreno di gioco tutto «suo».
Buon sangue non mente, dopo i fratelli Giovanni e Renato anche Stefano Moreale vuole intraprendere la carriera di calciatore che per ora è solo un sogno. E’ ripreso qui sopra fra il fratello Renato e Luca Clodig.
La squadra del Pulfero che ha partecipato con successo al campionato di 3.a categoria
Colledani del VC. Cividale-Valnatisone trionfatore a S. Pietro al Nat.
Da sinistra gli juniores Patriarca Giancarlo e Colledani Franco
Franco Colledani ha vinto la gara ciclistica riservata agli «Juniores» gran premio Banca Popolare di Cividale, corsa valida come prova indicativa per la selezione ai prossimi mondiali.
Al via, una cinquantina di concorrenti, con rappresentanza di corridori jugoslavi che dalla partenza hanno dato battaglia.
Dopo l’inizio pianeggiante è iniziata la parte del percorso di salita con il gran premio della montagna di Mas-seris sul quale hanno transitato Colledani, Basso, Moi-mas. Nella discesa i tre aumentavano il distacco e al tra-
guardo posto a S. Pietro sul viale Azzida sfrecciava primo Colledani che ha concluso la gara di 125 chilometri in 3 ore e 33’ alla media di chilometri 35.201; secondo Stefano Basso (Pedale Ronchese) a 1’ 05”; terzo Roberto Moi-mas (Pedale Ronchese) a 3’ 10”; quarto Valter Stecchina (GS Libertas Tende Pratic) a 3’ 45; quinto Robert Trampuž (Lubiana) s. t.
Naturalmente viva è stata la soddisfazione del presidente del VC. Cividale - Valnatisone Cappanera che ha finalmente vinto una gara con un proprio tesserato sulle strade di casa.
Gli «Esordienti» 80/81
Tako je pisala Sofia svoji mami v Topolovo
Po skrinjah in trugah, spravljene kot relikvije hranijo naši ljudje pisma, ki so jih pisali naši emigranti svojim družinam domov. Pisali so v jeziku, ki so ga zmeraj govorili, to se pravi v našem, slovenskem jeziku in to do še nedavno, kot nam priča pismo Sofie mami v Topolovo. Pisma, o katerih govorim, so pisana z italijansko grafi j o, ker slovenske grafije nas ni obedan učiu, ma preberite besede na našem klišeju, če niso slovenske, potem jaz sem Turak. Pismo Sofie je lepo, človeško, humano in lepo zloženo po slovensko, čeglih ni imela nikdar — kot vsi Beneški Slovenci — šol v materinem jeziku.
To pismo sem prepisal s slovensko grafi j o, besedo za besedo, in prosim naše naročnike iz Gorice, Trsta, Slovenije, pa tudi tiste, ki ste po svetu, da mi napišete, kaj niste razumeli.
Pismo Sofie s slovensko grafi jo se glasi:
Draga mama, na zamier-tem, ki vam nišam pisala du-go cajta ma za sida napriei vam bom buj pogostu pisala, ma tud vi mi muorte odpisat,
pustite dielo anda gor na podu mi pisajte bote buj u mjeru denite kako dasko gor na koljeno anda pisajtem z lapežam namest pene an tinto, jest ne morem bit brez vaših pisma, jest tud san miela puno djela za prat an za čet cja po hrame zak u četartak je paršu Gaspuod požegnavat hiše za Veliko nuoc, vi ste mi jala de se na čujete dobro in tale influenca se kliče «australiana» pouserode, ma vi jemajte tiste pastil j e za influenco ki se kliče «gardan» ma ne zmje-ran ne dvje na tjedan ker se čujete ki an ker stojte dobro pa nič, za tu gerle mal di gola ker vas boli pa «formi trol» an tri na dan subit:
za kaši ker se ma pa pastilje «transpulmina» subit an tiste dvje tri na dan če je velik kaši če ne pa adna na dan, an za na stran iti uza-mite zjutra no žličico tu gorko uodo tu pu glaže tisto purgo (colamin) an jejte se-molin pastino tako ki san vam kupuvala je sostanca not kako ice gurjeto popit ne ocverto, pisajtem potle kuo stojte an ne tu pastjej bit ustanite pa potle pole-gnite pisajtem al sta ušafal tiste sude gos Franče ki smo firmo naredli: sida vas seréno lepuo pozdravemo usi naš tu družin an jest vi abbraccio vostra figlia Sofia. Pozdravite Paola an nje družino Luke j o vo Nadalio Pio an use perjatele.
c/tAi/s
&A :
/j
AA jU/c/s,
sfccTv, ’-w.,
!	/	/	,	//	/s
■CSM, sm*	č/r.*uic
syy\AS	s.hZVA'f’	/■ /
srvv'-Afy	AP/čdtf	-lA	7,-0,	C/f Sj-,/-/
'/ib e
ti-o/) , Ir
■;Àbj
r
Pismo iz Francije
Sim zlo srečna in vesela, ko dobim Novi Matajur in z njim novice iz naše drage rojstne zemlje. Se tolažim in veselim, ko berem v našem lepem maternem jeziku, ta-kuo originalen an zgodovinski!
Kakuo mi je všeč, kadar berem novice al pa vidim fotografije naših vasi, naših krajev: Rukin an dva Eto-rjova puobčja fotograf ana pred hišo mojega svaka, ki je Bepo Hrovatu, potem žalostno zgodbo Praponce: malo jih je ostalo in vse udove.
Ja, kadar berem Novi Matajur, se z mislijo vračam u naše vasi, sprehajam se po naši dolini, po senožetih, po hosteh in obujam spomine, ko sem tam preživela otroške leta, svojo mladuost.
Bodite korajžne starke in udove iz Praponce in tudi drugih vasi, kadar greste s sinom in hčerkam v laško planjavo. Govorite slovensko, italijansko, furlansko, a nikdar ne hodite čez konfin, u juške dažele.
Samo ko mislim na naše drage navuode, na tisto bratsko atmosfero, na tisto srčno parjateljstvo, ki je bino ankrat dol par nas an ko vidim kajšin je današnji svjet, mi pridejo solze v oči.
Današnji dan manjka vje-ra in človješka dobruota. Mi stari ne zastopimo nič vič. Ne zastopimo današnje mode ne navad. Odkrito povje-dano, ist bi se rada varnila nazaj, samuo če bi bla hiša gor pa našim Blišče blizu eje-ste.
Pregovor nikdar ne zgreši, je pravla Romilda Borgarjo-va iz Debenjega, ki me je Pogostu hodila gledat u Ferraro: «Božji domič, če ga ni ko an bohič!». Takuo srna se tolažle med sabo.
Takuo, kot vidim, radi pu-blikavate stare fotografije, zatuo sim se odločila, da vam
jih pošljem tudi ist, čeprav njeso takuo stare. Na parvi
wv..v ,,..........................  ■■■"'V&Vgm-'--?-.?-	^
PiSE P ET AR M ATA JURAC
Po zadnjih votacionah : Dreka je padla, Tavorjana (Torreano) skočila na konja - obroč se stiska.
"Stellinisti,, kje so vaše firme?
fotografiji sta dva moja o-troka: sin Renato, ki se je rodiu 1932. leta, in hči, ki se je rodila 1935. leta, druga fotografija je od mojega moža, Giuseppe Tomasetig, ki ima sida 81 Ijet.
Parvi smo odšli mi iz Pra-ponce-Blišč. Emigrirali smo že leta 1941. Takrat je bila velika mizerja. Šteli smo pa-lanke in centezime, dons imamo penzione, ki naši stari jih niso imeli, pa vsedno smo lepuo kupe, združeni živeli.
Srčno vas vse pozdravljam.
Ruttar Tomasetig Emma Route de Versailles Septenil 78 78790 Seine et Aise Francia
Gospo Emmo prav lepo pozdravljamo tudi mi in se ji globoko zahvaljujemo za nje prav lepo in ganijivo pismo. Nji in družini želimo puno zdravja in osebne sreče. Voščimo pa ji, da bi se uresničila nje želja: ne da bi paršla Bliščova hiša na ejesto, tuo ni mogoče, pač pa, da bi paršla ejesta do Bli-ščove hiše in po nji še naša draga Emma z družino.
Lep pozdrav, gospa Emma; oglasite se še kdaj.
Dorič
O tem, kakuo so šli vota-cioni u Dreki, sim želeu pisat že u zadnjem numerju Novega Matajurja, pa sim se bau in sim rajš počakov za telekrat, zak sim gledou in čakou, kaj se bo zgodilo.
Nasprotniki «Liste civiche» so govuorli in napovedovali, da če bo udobila ta lista, se bo premaknil konfin in da bojo prišli graničarji komandirat u Dreko. šlo je že mimo vič tjednov in nič hudega se ni zgodilo. Konfin se ni premaknil še za par milimetru ne in stoji gor, kjer je biu pred vota-cionmi. Stare pridge, stara propaganda o penzionih, o premikanju konfinov, ne zaleže, ne pomaga vič in to spoznanje je paršlo tudi na konec, na kraj Italije: u Dreki je dobila Lista civica. Dobila je za dva glasa, za dva vota proti demokristianski listi, ki je imjela oblast, komun u rokah že od 1945. leta.
Po navadi je muoj značaj, muoj karakter tajšin, da dar-žim saldu za tistega, ki zgublja na djelu, na igrah al na votacionah, zak se mi usmili. Sada pa se mi bulj usmilijo tisti, ki so udobili u roke dreški komun kot tisti, ki so ga zgubili. Demokristia-ni so par j eli 1945 leta u roke komun, ki je šteu približno 1500 ljudi, Lista civica je dobila mjesca junia 1983 v roke komun ki ima manj ko 400
ljudi. Parvi so imeli u rokah debeu salam, zadnji so dobili u roke tanko klobasico!
Lahko se ta klobasica spremeni u salam s pametno politiko novih gospodarjev dre-škega komuna. Delo ne bo lahko, treba pa je odvihniti rokave, če ne bo šov dreški komun na kaut!
In iz Dreke se peljemo v T avorjano.
U Tavorjani (Torreano) so hitro po uejski parjeli u roke komun delovci. Potle jih je šlo puno po svetu in takuo so zmanjkali progresistični voti. Na oblast so paršli de-mokristiani in so tarduo dar-žali u rokah komunsko ami-ništracion do zadnjih vota-cionu. Sada je tudi u tej lepi dolini pod Ivancam zgubila DC in dobila domača, pro-gresistična «Lista civica».
V Gorski skupnosti Nedi-ških dolin so ratale buj močne progresistične sile - 19:21. U drugih besedah povedano: pet komunov od gorske skupnosti so v rokah DC, štiri pa progresističnih sil. Ja, še tuo-le muoram povjedat, da u Sovodnjah in Srednjem so imele že u rokah komun par-tidi, ki so naprej od demo-kristijanskega križa in ni rečeno, da se ne bojo pridruž-li na prvih votacionah tistim štirim komunam, kjer so u-dobili aministracion domače, progresivne liste, ki se zavzemajo tudi za pametno an pošteno rešitev našega manj-
šinskega, kulturnega in jezikovnega slovenskega problema.
Stiska se nas obroč okuole
tistih sil, ki so razgnali naše ljudi po svetu, ki so hoteli uničit našo skupnost.
Druga temna moč gre h koncu in bleščeča svetloba zarja nam oznanja novi sončni dan.
Naši kandidati, naši slovenski kandidati, ki so kandidirali na demokratičnih listah, u tistih partitah, ki se zavzemajo za
naše slovenske pravice, so imeli velik šučeš, puno preferenčnih votu in tuo je dokaz, da naši ljudje hočejo globalno zaščito.
Teli glasovi, teli voti za naše slovenske kandidate, njeso bli parsiljeni, z zvijačo, s furbarijo al pa s straham odvzeti. Ne!
Vsak je biu fra j, da je uta-knu al odvargu u tisto leseno škatlo, ki ji pravijo po italijansko «urna», svoj glas, svoj voto.
Vi od Jacopo Steliini, vi «stellinisti» pa veste — in vemo tudi mi — kakuo ste pobjerali firme — podpise, s katerimi čjete ustavit kulturni, politični an ekonomski progres u naših dolinah.
Lahko vas uprašamo, po pozitivnih votacionah za nas, kje so an dost vajajo vaše firme?
Vas pozdravja vas Petar Matajurac
II. Kakim je Nemec iznajdu (invento) pivo
(Se nadaljuje iz prejšnje številke)
Tudi stari petjar si je obrisu suzo. U kumarni hišici je nastala moreča tišina. Ta-' kuo gospodinja, kot petjar, sta šla vsak s svojimi misli daleč v življenje nazaj. Iz njih premišljevanja pa jih je prebuditi otrok z vprašanjem:
«Mati, kaj ne bo še pečena tista pinca? sem lačen!» je jau in s špico pokazu na pinco, ki je bla zagrebena pod pepelam.
Do tedaj, ko je mati pripovedovala žalostno zgodbo, je otrok saldu potiku in darva njeso manjkale. Tuole se mu je čudno zdjelo, saj prej jih ni bluo par ognjišču. Tele čudež je zamerkala tudi mati.
«Mati, vednamite pinco, bo pečena, saj zmjeram poličem! ».
«Oh, ne, ni še pečena!» je odgovorila, čepru je vjede-la, da je že prepečena. Jo ni tjela odkrit zavojo tega, ker ni bla pinca (serkuova pogača) nareta iz same moke.
Buoga mati, ni imjela zadost moke, zatuo je na ejesti pobrala par konjskih dreku in vseskupaj zmešala z moko. Sada jo je bluo špot odkrit tole nočednost pred juškjem človekam.
«Pač mati, bo pečena!» je tudi petjar podparu otroka, ker je tudi njemu zavonjala pinca pod nuos.
«Buoh mi pomagi. Naj bo, kar bo, jo odkrijen, saj mu bom povjedala, da sem takuo nardila zavojo ubuošt-va». Si je jala sama sebe in odkrila pinco, popihala pe-peu iz nje, jo položla na mizo in jo razrjezala. In glej čudež! Ni bla vič pinca in o konjskih drekih ni bluo sledu. Ratu je sladak kruh, pogača, gubanca ali nekaj tajšnega.
Ubuoga žena je debelo gledala na mizo.
«Zgodiu se je čudež!» je jala pa ni povjedala v čem obstoja ta čudež.
«Mati, še nikdar njesam jedu nekaj takuo dobrega,
kot je tale pogača tle!» se je oglasu mali Ivan in zvestuo basu v usta nepričakovano dobruoto.
«Tudi ist ne!» mu je odgovorila mati.
«Ja rjes dobre pogače znate peč». Je jau petjar, ki ga je bla mati povabila za mizo, kadar je videla, da ji je ratala prava pogača.
Mati je na petjarjove be-sjede poardeejela in na tihim se od špota, od sramu spotila, a čudeža si ni znala dopovedat.
Po darvah in pogači je biu trečji čudež tuo, da pogače ni zmanjkovalo kot ni zmanjkovalo darvi za ognjščem.
Kadar je Ivo potaknu po tri kropce, so se hitro tam znajdli drugi trije, kjer jih je prej uzeu, kadar je uzeu kos pogače, je biu že parpa-vjen drugi kos na mizi. Takuo so se vsi trije lepuo najedli in un prijetni gorkuo-ti zaspali.
Nadaljuje
Vas Prapotnica pod snegom lansko zimo
21. julija ob 20. uri seja občinskega sveta v Dreki
24. julija 7. kolesarska dirka Čedad-Kobarid za pokal BENEDIL
24. julija praznik sv. Jakoba v Hlocju
6. avgusta ob 18.30 Marcialonga od cerkve S. Nicolò
29. avgusta-10. september 3. mladinski tabor Benečija 83 v Špetru
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
Naši ljudje, ki žive na Laškem
So vsi iz Dreke, možje in njih češčene žene, ki žive na Laškem in ki so se pred kratkim fotografirali u kraju Ip-plis, da bi z njih podobo po-šjali bratski pozdrav in srčni pozdrav beneškim Slovencem doma in po svetu.
Adan an adna od njih bota lahko protestala, da nista iz Dreke. Nič zatuo, večina ima zmjeraj ražon. Vsem pu-no zdravja in sreče, in da bi se pogostu srečali, kot do zde j, na naših slovenskih manifeštacionah.
GRMEK
TOPOLOVO
(29. junija) pa bi biu imeu svoj guod - imendan (onomastico).
Rajnik Petar je biu puno ljet konselier grmiškega komuna in prav takuo puno ljet moz vasi Lombaj. Biu je mož vsega spoštovanja vreden in to je dokazu tudi njega pogreb, čeglih je biu delovni dan, mu je paršlo dajat slovo res puno ljudi. Družini in zlahti naj gredo naše iskrene sožalje (condoglianze).
ZVERINAC
Vsa dolina se je zbrala okuole rajnkega Rikarda, kadar so ga nesli k zadnjemu in venčnemu počitku.
Riccardo Vogrig - Peginu iz Zverinca nas je zapustu po dugen tarpljenju u starosti 74 ljet. Umru je u videmskem špitalu u sredo 6. julija zjutra. Rajnik Riccardo je biu 25 ljet konselier gar-miškega komuna, še vič ljet pa mož vasi Zverinac. Videu je vse an parskoču na po-muoč vsakemu tistemu, ki je biu potreban. Pred nekaj leti mu je nova aminištra-cion garmiškega komuna or-ganizala feštino an ob tisti parložnosti so mu dali tudi medaljo za trud in za cajt, ki ga je zamudu, ne samuo za Zverinac, pač pa za ves komun. Parjatelji ga bomo ohranili v lepem in venčnem spominu in tarpimo za njim kot družina in žlahta.
(
\
I
'M
v ja in sreče še za tajšne gobe. Kaj pa če bi nam povje-du za prestor, kjer jo je uša-fu? Znano je, da se Frlinke ponavljajo na istem mestu vsako leto. Al nam povješ, al pa ne odpreš ust, a Miljo?
Zapustila sta nas dva ugledna moža
LOMBAJ
Po dugem tarpljenju je u-maru u nedeljo 26. junija, u čedajskem špitalu Gus Pietro- Petar Uršin po domače. Glih na dan njega pogreba, ki je biu pri Sv. štoblan-ku u torak 28. junija, bi biu dopunu 83 let, drugi dan
Rajnik Riccardo Vogrig
Podbonesec
GORENJI MARSIN
Iz Libana nam piše naš zvest sin!
Naš sodelavec, naš kola-borator, gospod Ivan Oballa, ki je biu vič ljet mišjonar dol po Afriki, potle sudaški kaplan, je sada dol u maltra-nim Libanu.
Kaj djela dol, u teli maj-hani maltrani deželi?
Gospod Oballa vam sam povje v pismu, ki nam ga je pošju dol iz tiste dežele in ki smo ga publikal na dru-gen mestu. Želimo mu puno zdravja in da bi se kmalu varnu med nas zdreu an veseu, prav takuo želimo, da bi se kmalu varnu mjer u tiste nesrečne kraje, kjer o-pravja gospod Oballa s svojimi sudati rjes plemenito (nobil) djelo.
SREDNJE
GNIDUCA
V saboto 2. luja sta se poročila v liepi cierkvi v Gorenjim Tarbju Anita Laure-tig-Lenkcjova iz naše vasi an Marjan Perkljič iz Ipplisa. Puno žlahte an puno prijateljev se je zbralo okuole novicah. Aniti an Marjanu, ki bojo živiela v Ipplisu (Rocca Bernarda), želmo vse narbuojše.
SRIEDNJE
V pandiejak 3. luja je za venčno zaparla nje trudne oči, v čedajskem špitale, Cri-stin Ciubiz, uduova Qualiz-za, Siučjova iz naše vasi.
Imiela je 86 liet. V veliki žalosti je zapustila sinova, hčera, žlahto an puno prijateljev, saj Cristina je bla pru barka žena, od vsieh priljubljena. Nje pogreb je biu v cierkvi Sv. Pavla go par Cernec v sriedo 6. luja. Naj u miru počiva, žlahti naj gredo naše kondoljance.
DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO od 16. do 31. julija
od 16. do 22. julija
Špeter tel. 727023
Čedad (Fornasaro) tel. 731264
Corno di Rosazzo tel. 759057
od 23. do 29. julija
Sv. Lenart. (Škrutovo) t. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167
od 30. do 31. julija
Podbonesec
Čedad (Pelizzo) tel. 731175 S. Giovanni al Nat. 756035
Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo ziutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».
ČLOVEK
Človek rožica je v trati, ki jo zemlja mat'rodi; lepi cvet ob zori zlati v rosi radosti živi.
Sonce jo po dnevu greje krepko stav’ se vetru v bran, kinča se, ba bi pozneje pridobila cvet krasan.
S sončecem pa brž odide in že v nič se spremeni.
Za njo druga cvetka pride, ki kot prva odcveti.
(Iz Trinkove zapuščine)
Zgornjo pesem je Ivan Trinko napisal v rokopisni zvezek z naslovom: III Slovenske pesemice. Pod pesmijo je postavil datum 27. Rožnika 80-27. junija 1880. Takrat je bil še v semenišču in je šele iskal izraza za svojo pesniško besedo.
MALI OGLASI
PICCOLI ANNUNCI
ARTICOLI artistici - Creazione e-sclusiva - Telefono n. 731974.
A MEZZANA, frazione di San Pietro al Natisone, 3 km. di asfalto dalla statale, 460 m. di altitudine, una bellissima veduta panoramica della Val Natisone - fino al mare. VENDESI
1) Nuova casetta antisismica, grezzo, cortile in recinto di cemento, comodo accesso con la macchina fino alla porta di casa, ampio scantinato situato sotto un bel terrazzo. In terreno adiacente ottime condizioni per eventuale garage e legnaia.
2) Piccolo frutteto di noci, susine e mele - davanti la casa.
3) Terreno agricolo e boschivo di
circa 6.700 mq. - vicinissimo.
VENDESI armadio guardaroba h 2,60xlung. 2,50 in frassino annc acquisto 1982 e lavastoviglie nuova, causa trasloco.
DIPLOMATA cerca lavoro anche part-time.
Per ulteriori informazioni rivolgersi alla nostra redazione telefono 731190.
Cercasi appartamento a S. Pietro al Natisone o dintorni - tel. 731190
Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer
Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika
URBANCIGH
Cividale - Čedad
Via C. Alberto 10 - Tel. 732230
Pokali - športne plakete Laboratorij
Zastopstvo Singer
MARKET DESPAR
<£>
di TERLICHER AMEDEO
SCRUTTO Dl S. LEONARDO
OFFERTE DESPAR dal 18 al 23 luglio
CC. 300 Funghi Champignons Despar CC. 300 Antipasto di verdure Despar Aceto Despar CL. 20 Succhi Despar Tetrapack x 3 CL. 20 Bibita Despar Tetrapack x 3 GR. 168 Formaggio Fontebianca GR. 300 Parmig. Regg. Fontebianca Prosciutto cotto Benson 10/R	Carta igien. ovattata
Fette bisc. Buitoni doppie GR. 250 Tortellini Barilla GR. 250 Pasta uovo Emiliane Barilla
Formaggio Asiago latte intero Deodorante Bac 2 PZ.	Dentifricio Durban’s bianco gigante
GR. 200 Sottilette Kraft
OFFERTE DESPAR dal 25 luglio al 6 agosto
CC. 300 Giardiniera Despar CC. 300 Cipolline Despar CC. 300 Peperoni giallorossi Despar GR. 40 Caffè liofilizzato Despar Normale GR. 170 Tonno olio oliva Despar GR. 400 Fagioli Borlotti Despar CL.	70	Vino Veneto Despar	Tocai
CL.	70	Vino Veneto Despar	Pinot Bianco
GR. 250 Tagliatelle uovo Despar GR. 300 Caciotta Desparella 18 Pz. l'etto Pancetta magra Benson l'etto GR. 250 Wurstel da Griglia Despar GR. 185 Gran Ragù star GR. 380 Biscotti Mulino Bianco LT.	1	Vermuth Cinzano
GR. 200 Philadelphia Kraft grande Set Pie ■ nic Dixan Fustino Lavatrice LT.	2	Vernel Risparmio
Lire
Lire
2.250
1.350
790
850
770
820
1.570
920
2.750
1.090
1.780
780
680
1.850
1.890
1.490
730
950
1.040
2.150
1.490
550
1.480
1.390
800
620
670
1.280
970
1.290
3.290 1.530 2.100
11.290
2.350
SPOP/
C A. SPORT di CLAUDIO ADAMI &C
Špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 Abbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: Športna oprema in športni predmeti za :
CALCIO BASKET VOLLEY BALL SCI
TENNIS JOGGING TEMPO LIBERO
NOGOMET
KOŠARKO
ODBOJKO
SMUČANJE
TENIS
JOGGING
PROSTI ČAS
Kar darži un rokah Emilio Gariup - Miljo Žnidarju iz Topolovega, se zdi, da je na ljepa an velika torta, pa ni. Je lepa an velika goba Frlinka. Njega parjatelji so pravli, da je bla težka okuole deset kilu.
Milju želimo puno zdra-
Rajnik Pietro Gus