Najemnine in vzdrževanje stanovanjskega sklada Neposredno po vojni je bilo z zakonom odrejeno, da se sta-novanjske najemnine dolo-čijo na višini 50 o-dstotkov nivoja iz leta 1939. Pozneje je bila na-jemnina dvakrat povečana, tako da so jo leta 1955 določili na 100-adstotnem povprečju zneska iz leta 1939. Imieks žlvljenjskih Medtem ko so se po vojnj na-jemnine gibale v glavnem na predvojnem nivoju, pa so živ-ljenjski stroški v celoti narastli za okrog 10-krat, Hkrati pa so se stroškj gradnje povečald ved kot dvajsetkrat. Odstotek najemnine Posledice tako nizkega nivoja najemnin so se najbolj odrazile pri vzdrževanju razpoložljivega stanovanjskega sklada. Nova sta-novanjska gradnja je bila finan-sirana iz diružbene akumulacije, tako da zaradi nlzke najemnine ni bil nihče neposredno priza-det. Toda velike potrebe po novih stanovanjskih prostorih in omejene možnosti za izloča-nje sredstev splošne akumula-cije za stariovanjsko gradnjo aisa dopuščale, da bi izločali potrebna sredstva za popravila in redno vzdrževanje stanovanj-skega sklada. Po podatkih arnkete Staine konference mest je v 221 mest-nih In industrijskih krajih nuj-no potrebno generalnega popra-vila 168.517 stanovanj ali 19.6 odstotka stanovanjskega sklada anketiraniih mest. Po isti anketi je 57.476 stanovanj tolikanj iz-trošenih, da jih je treba po-rušjti. Take težke razmere in pa ne-varnost, da se razpoložljivi sta-novanjski sklad zmanjša, so posledica nizkih najemnln, ki so najvažnejši, hkrati pa tudi nezadosten in siromašen vir sredstev za redno vzdrževanje stanovanj. Vellke potrebe po popravilu stanovanj so bile eden glavnih vz,rokov za divakratno povečanje najemnin od leta 1952. Sedanja višina najemnin d«lo-ma omogoča redno vzdrževanje stanovajskega sklada. Problem zamenjave temelj-nega stanovanjskega sklada pa je medlem povezan s povišanjem najemnin do »ekonomskega ni-voja«. Do nedavnega se je tiida zamenjava lztrošenih stanovanj In gradnja novih (kritje rasto-čih potreb) opravljala iz sred-stev splošne akuinulacije. To