UGOTAVLJANJE EROZIJE PRSTI V DOMAČI POKRAJINI Jurij Kunavcr* Razmeroma malt) vemo o tem, koliko zem- lje ali prsii odnese voda s površja, predvsem pa se lega premalo zavedamo. Morda na lo pomi- slimo le takrat, kadar postanejo potoki in reke kalni po močnih nalivih. Če imamo priložnost, da v dežju opazujemo različne potoke ali reke, na primer, da se peljemo po neki rečni dolini, v katero pritekajo od strani stranski pritoki, lahko opazimo, da se barva njihove kalne vode od pritoka do pritoka tudi spreminja. V prime- ru najhujših nalivov zasledimo po dežju tudi ostanke naplavljanja prsti in peska na vznožju pobočij. Vsi navedeni pojavi dokazujejo, da so ob močnem dežju nekateri procesi mnogo hitrejši in mnogo močnejši kol sicer, ko je vodno stanje normalno ali nizko. To pa pome- ni, da moramo take pojave opazovati prav v visokem vodnem stanju, če hočemo, da jih podrobnejše spoznamo. Proučevanje odplakovanja zemlje imenuje- mo tudi erozijo prsti. Pri nas ta pojav ni tako opazen, posebno če ga primerjamo z nekateri- mi obsežnimi pokrajinami po svetu, kjer erozi- ja prsti vsako leto uniči na tisoče hektarov plodne zemlje. Posebno znano je močno od- plakovanje prsti v savanskih krajih Afrike, marsikje v Indiji, zlasti v času monsunskega deževja, in v puhličnih pokrajinah severne Kitajske. V Jugoslaviji pa so močna žarišča erozije prsti zlasti v Hišnih območjih Istre in zahodni Šumadiji, poleg lega pa še marsikje drugod po Srbiji in Makedoniji. Toda tudi pri nas v Sloveniji lega procesa *, dr., Oddelek za geografijo f i lozofske fakultete Univerze E. Kardel ja, Aškerčeva 12, Ljubljana. ne smemo podcenjevati, saj marsikje odnaša plodno zemljo, ruši poti in ustvarja grape. Zato se ga lahko lotimo z opazovanjem in merjenjem. Najbolj primerna za opazovanje erozije prsti so lista območja v Sloveniji, kjer so nepropustne kamnine v podlagi gričevnate- ga ali hribovitega sveta. Erozijo prsti pa je mogoče opazovali tudi na ravnem svetu in tudi v apnenčastem in dolomitnem svetu. Nekaj napotkov za lo delo dajemo v nadaljevanju. Zapišimo torej nalogo, ki jo želimo izpelja- ti: s pomočjo opazovanj in merjenj želimo ugotovili, kakšna je količina netopnega gradi- va v obliki različno velikih trdnih delcev, ki jih dež. spira s površja in jih tekoče vode odna- šajo v nižje kraje. Kako poteka ta proces v določenem časovnem razdobju, kakšna kole- banja pozna, kako je odvisen od reliefa, od geološke zgradbe in od človekove izrabe povr- šja. Končno je mogoče sklepati iz merjenj tudi to, kako hitro se danes zaradi denudacije in erozije znižuje površje. PRIPRAVE • Najprej ugotovi, kako se obnašajo tekoče vode ob močnem deževju v pokrajini kjer ži- viš. Kakšne so razlike med njimi? Če gre za različne potoke, med katerimi so izrazite razli- ke v količini vode in v pojavu kalnosti, imaš možnost, da raziščeš in opazuješ vsakega od njih in jih nazadnje primerjaš med seboj. Če pa med njimi ni velikih razlik, izbereš samo tistega, ki se ti zaradi izrazile kalnosti zdi najbolj zanimiv. Za primerjavo pa vzameš morda še enega, ki se obnaša v nalivih povsem drugače, z drugimi besedami, ki ostane najbolj čist. • Na potoku si izberi in zabeleži eno ali več opazovalnih točk. Lahko jih razporediš od izvira do izliva v drugo, večjo vodo. Lahko so različno daleč vsaksebi, lahko pa so v enako- mernih razdaljah. Slednje ti omogoča lažjo primerjavo in obdelavo podatkov. Določen rezultat dosežeš lahko že tudi samo z eno samo opazovalno točko. Opazovalne točke ali opa- zovalna mesta imenuj s številkami ali črkami. • Pripravi si tabele, izdelaj tudi podolžni prerez celotnega potoka, izdelaj poenostavlje- no karto ozemlja, po katerem teče potok, in označi položaj opazovalnih točk in tudi vse morebitne pritoke. Uporabi karto večjega merila, vsaj 1.25.000, najboljša pa bi bila karta 1:5.000. Še večje merilo dosežeš s povečeva- njem kopije karte na sodobnem fotokopirnem stroju. • Označi tudi razvodnice, to je meje med povodjem oziroma ozemljem, i/, katerega zbira vodo izbrani potok, in sosednjimi povodji. Razvodnica je črta, ki jo narišemo na karto, in navadno teče po vrhu hrbtov ali grebenov. • Najbolje bi bilo, da izbereš lak potok, ki ima zaokroženo povodje. Kajti to ti omogoči, da ugotoviš velikost tega ozemlja. Iz tega lahko naprej delaš različne sklepe in račune. Nad vsako opazovalno točko je seveda razli- čno veliko ozemlje oziroma povodje. • Velikost povodja najlažje ugotoviš s pomo- čjo milimetrskega papirja, ki ga položiš na karto in ugotoviš število kvadratov, ki pokri- vajo povodje. Ustrezno upoštevaj tudi mejne kvadrate, ki jih razvodnica seka na polovico. Ko s pomočjo merila ugotoviš, kakšno površi- no predstavlja en kvadrat v naravi, je do ugo- tovitve, kolikšna je površina izbranega povo- dja, samo še korak. • Precej pomembno je, da se spoznaš tudi z geološko zgradbo ozemlja, od koder tečejo vode. Če je to ozemlje geološko enotno, to je da prevladuje samo ena kamnina, je delo naj- lažje. Če pa poteka čez povodje več različnih kamninskih pasov, je to treba upoštevati ta- krat, ko se vprašamo po vzrokih, zakaj na primer po enem potoku teče več ali manj vode, ki je bolj ali manj kalna i.pd. Prav bi bilo, da narišeš na topografsko podlago tudi geološko karto svojega ozemlja. O Med priprave sodi tudi merjenje pretoka potoka, to je merjenje količine vode, ki prete- če v sekundi skozi rečni prerez na opazovalni točki. Pretok izmeriš v nizkem, srednjem in visokem vodnem stanju, skušaj pa tudi ugoto- vili, koliko dni na leto traja posamezno stanje. Na rekah to ugotavljajo s pomočjo vsakodne- vnega merjenja višine vodne gladine in imajo zato nameščeno t.i. vodomerno lato. Nekaj podobnega, to je palico ali letev s centimeter- skimi oznakami si lahko namestiš na rob poto- kovc struge tudi sam. Letev pomaga ugotoviti, kakšno je vodno stanje, predvsem to, ali se spreminja in kako se spreminja. Ni treba , da je Icicv v sredini struge, kajti vsaka višja voda jo bo odnesla. Postavi jo na rob struge tako, da bo po možnosti v vodi tudi pri nizkem vodnem stanju. Lahko si pomagaš tudi z dvema letva- ma, višjo na robu struge za visoke vode in manjšo, ki je zabita v dno bližje sredini struge. Izračun vodnega pretoka izvedeš s pomočjo enega od načinov, ki jih najdeš opisane v lite- raturi na zaključku članka. • Za pravilne zaključke so pomembni tudi podatki o količini padavin, ki povzročijo večji pretok in večje odplakovanje in erozijo. Zalo skušaj iz vremenskih poročil ali pa iz bližnje meteorološke postaje dobili podatke o količini padavin v 24 urah. Še bolje bi bilo, če bi s pomočjo doma narejenega ombrometra ali posode za lovljenje padavin sam ugotovil, koliko dežja je padlo na kvadratni meter v določenem času. Za to zadošča navaden lijak s premerom vsaj 125 mm, ki je postavljen v posodo ali steklenico. • Za pospešeno erozijo prsti je najpomemb- nejša velika količina padavin v kratkem času. 16 Zato skoraj nobena meteorološka postaja, razen glavnih, ne ugotavlja koliko padavin pade tudi v časovnih obdobjih, krajših od 24 ur. Intenzivnost padavin dobiš z obrazcem količina padavin (mm) intenzivnost (mm/h)= - trajanje padavin (v urah) O Končno je treba spregovorili tudi o varnosti pri delu. Ker imaš opravka z vodo, moraš posebej paziti, če je voda globoka in deroča, zlasti ob močnih nalivih. V nobenem primeru ne smeš tvegati svojega zdravja ali varnosti. Zalo si v takih primerih pomagaj z varova- njem s pomočjo vrvi, ki je navezana na bližnje drevo, najbolje pa je, da imaš pri delu v neva- rnih pogojih tudi pomočnika. O Obenem, ko pripravljaš vse potrebno na terenu, prebiraj tudi literaturo, ki opisuje podobne raziskovalne probleme in postopke, kol jih nameravaš izvesti t ud i sam. OPAZOVANJE IN MERJENJE • Da bi lahko ugotovil, koliko razdrobljenega gradiva odnesejo tekoče vode, je treba zbirali vzorce vode iz tekočih voda. V nizkem vo- dnem stanju so vode navadno čiste, čeprav vsebujejo tudi kemično raztopljene snovi. Zlasti s kraškega območja odnašajo vode veči- noma raztopljeni apnenec in dolomit, ki ju je mogoče količinsko ugotoviti samo v kemij- skem laboratoriju. Toda tudi to ni nedoseglji- vo, kajti metoda je precej enostavna. Ker pa ugotavljamo predvsem netopen delež v vodah, bomo zbirali vzorce vode pre- dvsem v razmerah povečanega vodnega preto- ka. Za jemanje vzorcev ni vseeno, kje zaja- memo vodo. Najbolje je, da naenkrat vzame- mo tri vzorec vode, enega na robu struge, enega v sredini struge in enega v sredi vodne- ga toka. Iz tega ugotovimo povprečje. Sami lahko pridemo do drugačnega sklepa, na pri- mer da zadošča samo en vzorec vode, ali da tudi trije niso dovolj. Vedno pa moramo zago- toviti čim bolj pravilno zajemanje vode. Za zajemanje uporabljamo pollitrske plastične steklenice s širokim vratom. Za še lažje ugota- vljanje teh količin lahko uporabljamo tudi li- trske steklenice. • Vzorce jemljemo enkrat na dan ob istem času. Najbolje je, da je to ob sedmih zjutraj, ko merijo višino vode tudi na rekah. Če pa ugotovimo, da se zaradi spremenljivega vre- mena, spreminja tudi vodno stanje, lahko vzamemo v leku enega dneva tudi več vzor- cev. S tem lahko ugotavljamo spreminjanje stanja v vodnem toku v 24 urah, obenem pa primerjamo odvisnost količine lebdečega materiala v vodi od spreminjanja vodne koli- čine. O Količino netopnega gradiva v vodi lahko ugotovimo na več načinov: a. dejansko količi- no bi lahko najbolj natančno dobili tako, da vodo iz vzorca enostavno ¡/.parimo, ostanek pa stehtamo. Problem je le, kako iz. posode dobiti ves netopni ostanek. Če je tega več, torej iz večje količine vode, je rezultat bližje točnosti in obratno, b. vzorec vode lahko tudi precedi- mo skozi lil tri rni papir in tega, osušenega nato stehtamo na laboratorijski tehtnici. Navadno se voda zelo počasi prcceja skozi Hitrimi papir. Zato je najbolje, če uporabljamo laboratorij- sko napravo za hitrejše Tiltriranje s pomočjo podpritiska, kar dosežemo z vodovodnim curkom. Količino gradiva v teža v gramih x 106 vodi izražamo / = miljontimi deli velikost vodnega vzorca(cm3) (p.p.m) c. Relativno in absolutno količino materiala v vodi lahko določimo tudi s pomočjo časa us- edanja v stekleni menzuri. Vzorec nalijemo v litrsko men/uro in sprožimo štoparico ter ugotavljamo, kako hitro se useda posamezna frakcija (glej tabelo) in kakšno je njihovo medsebojno razmerje. Iz tega je mogoče ugo- toviti tudi količino. 17 Tabela 1: Hitrost usedan ju zrn različne velikosti v menzuri Velikost zrn in vrsta Hitrost usedanja za višino sedimenta(premer) 5 cm za kremenova zrna 0,2 mm sP/dP 1,4 sek 0,063 mm dP/gM 14,1 sek 0,02 mm gM/sM 2 min 20 sek 0,0063 mm sM/dM 23 min 28 sek 0,0(12 mm dM/G 3h52 min 54 sek Opomba: P=pesek, M=melj, G=glina, g=grobo, s=srednje, d=drobno; primer prehodnega tipa sedi- menta: dP/gM= prehod med drobnozrna- tim pe- skom in grobim meljem. Zgornja tabela kaže, kako hitro se iz zgor- njih 5 cm vode v menzuri odstranijo posa- mezni delci in usedejo na dno. Iz. lega lahko sami izračunamo hitrost usedanja na dno menzure. • Večje delce, na primer prodnike, pri tem nismo upoštevali, čeprav jih prav tako lahko opazujemo. V ta namen obarvamo prodnike in opazujemo, kako daleč so bili prenešeni v visoki vodi. © Poleg merskih rezultatov lahko veliko povedo o eroziji prsli tudi drugi pojavi v po- krajini, ki smo jih deloma že omenili. Ugolovi kakšne količine materiala se naberejo po nali- vih pod pobočji in kje so vzroki za razlike. Ugotovi tudi kje je voda vrezala v podlago erozijske jarke in zakaj prav lam. Ugotavljaš lahko tudi postopno poglabljanje žlebov, ki so ob vsakem močnejšem dežju izpostavljeni vodni eroziji. OBDELAVA PODATKOV IN RAZLAGA Ko že nekaj časa zbiramo in analiziramo vzorce, se počasi približujemo listi lazi dela, ko je ireba začeti izračunavali rezultate in jih končno tudi opisati. Najprej se moramo odlo- čiti, koliko časa bomo opazovali, oziroma kolikšno število vzorcev bi bilo najbolj prime- rno. Odgovor je, da je to deloma odvisno od nas samih. Raziskava je vedno uspešnejša, čim bolj je popolna. Zalo ni potrebno pretirano veliko šievilo vzorcev, temveč mora biti (kot pravijo v statistiki) število analiz ali velikost vzorca reprezentančno, to je ne premajhno in tudi ne preveliko. Če o tem želiš izvedeti več, si moraš prebrati ustrezno poglavje v kakšnem priročniku za statistične raziskave. Konkretno pa lahko zadošča že enotedensko opazovanje, če so med posameznimi dnevi večje spre- membe v vodostaju. Še boljše rezultate bo dalo enomesečno ali še nekoliko daljše opazovanje. • Končni izdelek bo imel pismeni del z opi- som uporabljene literature, delovnih metod in razlago opazovanj ter rezultatov z obveznim kratkim povzetkom. Opremljen pa mora bili tudi z vsemi tabelami, grafi in kartami, ter drugimi grafičnimi prilogami, ki pojasnjujemo naše delo in rezultate. V pismenem delu ne smemo pozabili ludi na seznam literature, s katerim se zaključi naloga. • Ko razlagaš rezultate meritev, ne pozabi primerjali med seboj količine padavin, vod- nega pretoka in količino gradiva, ki si jo ugo- tovil vsakokrat. S pomočjo grafov, ki v istem časovnem obdobju prikazujejo spreminjanje količin, najlažje razlagaš zveze med vzroki in posledicami. Meritve ne smejo biti same sebi namen. Vsako spremembo v količini gradiva, ki ga prenaša voda, je mogoče razložiti z vremenskimi razmerami, razlike med enim in drugim potokom pa z. razlikami v velikosti povod ja, v sirmini pobočij, v geološki zgradbi, v poraščenosti, in še bi lahko naštevali. Namen naloge je prav v tem, da skušaš ugoto- viti, kako posamezni dejavniki vplivajo na odplakovanje in erozijo. Iz tega lahko prideš tudi do zanimivih zaključkov o vplivu človeka na preoblikovanje površja in o tem, kako je ireba varovati dragoceno prsi. Brückner, H., R. Gaida, 1987. Erosion und Deflation im Experiment. Praxis Geogra- phie, 11/1987. Wcsiermann. Str. 45. KS Greasley, B., 1984. Projcct FiclcJwork. Bell & Hvman. London. Kunaver, J. et al., 1989. Domača pokrajina, Priročnik za geografsko spoznavanje doma- če pokrajine. Mladinska knjiga, Ljubljana. Str. 49. Plut, D., 1985. Alternativni energetski vi- ri-metodologija določevanja primernih lokacij za gradnjo malih HE v Za eko- loško svetlejši jutri. ZOTK. Ljubljana. Str. 98. POKRAJINSKI ODNOSI MED PREBIVALSTVOM IN NADMORSKO VIŠINO Drago Pcrko* Sestavine pokrajine (relief, kamnine, pod- nebje, rastje, prst. prebivalstvo, raba tal itd.) se z dvigovanjem nadmorske višine pogosto zelo spreminjajo. Na nadmorsko višino je močno navezano tudi prebivalstvo. Geografe zanimajo značilnosti te navezanosti oziroma pokrajinski odnosi med reliefom, katerega prvina je nadmorska višina, in prebivalstvom. Če želimo ugotoviti razlike, moramo izbrali dovolj veliko pokrajinsko enoto. V Sloveniji je primerna večina občin, v reliefno razgibanih predelih pa je dovolj že večja krajevna sku- pnost. Če smo se odločili za občino, bomo najprej poiskali karto ustreznega merila. Za večino slovenskih občin bodo najprimernejše pregle- dne občinske karte v merilu 1:50 000, ki jih je izdal Geodetski zavod SRS. Če karte nimate na vaši šoli, jo lahko dobile v knjigarnah ali pri izdajatelju. Na karti boste boste opzili rjave, bolj ali manj zakrivljene črle, ki se imenujejo plasini- ce ali izohipse in povezujejo točke z enako nadmorsko višino. Med dvema plastnicama je na tej karti 20 m višinske razlike. Stometrske plastnice so natisnjene poudarjeno in prav te bomo potrebovali za nadaljne delo. *, mag., Geografski inštitut Antona Mclika XRC SAZU, Novi trg 5, Ljubljana. Vzeli bomo prozorni papir in ga položili preko karto, nato pa nanj prerisali občinsko mejo. Kako je na karti označena meja, lahko pogledamo na legendo pod karto. Najlepše bo, če na prozorni papir rišemo s tušem. Na podo- ben način nato prerišemo še vse stometrske plastnice znotraj občine. Tako smo dobili stometrske višinske pasove v občini (slika 1). Slika I: Višinski pasov: \ občini Na to osnovno karto s točko vrišemo nase- lja (slika 2). Če sc naselje razprostira v dveh ali več pasovih, označimo točko za naselje v tistem pasu, kjer je večina naselja. To ni po- vsem natančno, vendar bo za naše delo zado- stovalo. Pametno je, če ob vsaki točki naselja napišemo številko, na poseben list papirja pa