ZENŠKI-SVET.
JliLIJ 1937 // LETÖ X^ // -ŠT. - Z-'
Materifflšivo
Matl ln dojenček.
Pogovarjala sem se Z materjo dveh, olrok. Kako težko je z njima, mi pripoveduje. Prvi, deklica dvelif. let, jo ovira pri delu.med dnevom, ko bi, od poči utrujena komaj opravila najnujnejše. Drup, dojenček, nekaj tednov star, ji ne privošči mirne ure nočnega spanja. Kako pa je z dojenčkoin med dne-voin, jo' vprašam f O, takrat pa pridno spi, le ponoči ne more!
; Nič kaj prijazno me ne gleda, koji povem, kako sodim o tej. stvari, Mati - pozaBlja, tla je vzgojitelj svojemu otroku od prve ure njegovega, življenja. Saj. Vendar dojenček, ničesar ,;ne razume", ugovarja! In. vendar nujno zahteva trajnega ugodja. -Dobro raz- . ločuje Ugodje od neugodja, .'zahteva- prvo iü se brani drugega. In še Več. Vztrajno poizkuša doseči željeno ob vsakem času, ako . se mu to enkrat posreči.
Tu naj-bi ptvič trčila otrokova želja ob materino voljo.
Dojenček ne razlikuje. dneva ■ od noči-' in izpreininja radi stalne težnje po ugodju noč v dan in dan v noč. Zbudi se prvo noč in. . z glasnim jokom, zahteva hrane. Ako se mu to ponoči posreči, sladko prespi, večji del dneva, saj mu je mati ponoči darežljivo raz-' dala.nujne obroke: Driigo noč— zopet jok, ki pa postaja vse .glasnejši, ako se utrujena mati ne dvigne ob prvem znakii in mu ne ugodi. Kako bi spala, ko bi lahko jok otroka zadušil,- se izgav.arjal Ne more. pa verjeti, da sp tu prvi. začetki bgdoče otrokove, trme.
-	Neugodje,- mii izziva jok, jok mu privabi mater- — noč za-nočjo, uro za uro, 'kadar hoče. Nihče se ne žoperstavi, .ugodi se-mu-Dojenček se. razvije, v inalčka. Tudi ..ta zahteva svoje. Tudi ta joka in. jokajočemu .se ustreže. Malček poraste v otroka. Ta ne joče' samo, temveč zahteva z besedo — in redka je mati, ki bi se ne pokorila zdaj, če ni odrekla dojenčku.
Mati mora biti dojenčku oko, ki razločuje noč od;dneva, bolezen od nedisciplini-' ranosti, mati' mu naj bo voljai ki se pokori razumu. Res, težko je odreči bitju, ki ga je T trpljenju rpdila! Toda mpra, ako ga ljubi in mu želi- dbbro. ; Da bo öd prve ure podrejen redu, da bo pd prve ure vajen ubo-. gati, da bo sani zdrav in da bo .mat zdrava.
—	Mati naj se ponoči samo prepriča, ali ne drami otroka inoki-ota. Fremenja. naj perilo,.
dalje pa se ne meni za njegov jokf če je .otrok zdraVi se-ne bo zadušil od prehudega joka,; saj mu sedanji .način povijanja ne dela . teža-v. - Ko bo jokal uro, .bo rad utihnil-ze .' zaradi utrujenosti. -Seveda, dojenček,: ki mu' . mati ne odreče prvo noč, ne bo tako mttlo vztrajen'. Vso noč in še drugo in tretjo bo . prejokal — ceti-tp-pa si bo oddahnila mati in vsa hiša in zmaga je dobljena. ■ Druga-č.e je. seve z bolnim otrokom;. .njemu moramo.-posvetiti vso pozornost in skrb podnevi in ponoči. ■ Dojenček ima svoje redne obroke, -ko se hrani. Noč prespi brez hrane. Njegov ' dan se'začne, pb 6. uri zjutraj, konča ob 9.' uri zvečer. Mati ga hrani vsake 3 ure^ pozneje' vsako četrto uro. Tudi tega reda dojeiiček ne sme izpreruinjati. Tudi 10 minut ne sme odvzeti ali dodali določenemu času; da se resno branjenje ne izpremeni v igranje. .Otrok pozorno sprejema hrano samo pr'vih 10 minut ; kolikor zaužije v tem času, je zdravemu otroku dovolj. Ne preobremenjujmo mu že-', lodca preko ustaljenih obroko-v l Drugače si , mpra, pomagati po neprimerni poti izpraznje-vanja. Da more otrok vztrajno piti, gane sme nikak hrup v tem, motiti ali' ovirati. Najbolje je, da je mati v - času dojenja-z otrokom sama.. Paziti mora tudi,. da dete ne tlobi premalo hrane.	. . . •
Tudi mati bo tako ostala zdrava in spočita. Zakaj bi izpreminjali. naravo, -v- kateri sledi dnevu noč, čas miru in počitka, času dela čas oddiha? , .	,
.Naj ne zmajuje mamica z glavo, češ, lahko ; gö'yori, ko sama nima otrok.	■ .
Pa naj ji na uho povem: včasih je boljše da . ne govori samo ljubezen, ampak zdrav, -miren razum, ki vodi in mora voditi tudi. materino resnično ljubezen do otroka. M.p.
Česa mati ne sme.
Mnogo je stvari, ki se zde na prvi pogled malenkostne, a . so v resnici želo važne za . duševno in telesno uspevanje otroka...
NikPli ne sme mati jokajočega malega otroka miriti z močnim zibanjem ali ga hrup- ■ rio ter naglo voziti v vozičku semintja. Vse- . to škoduje detetovim.možganom in živcem;' ' ■ tpda zle posledice se pokažejo šele pozneje, ko je mati že davno pozabila na svoj način pomirjevanja, ki vrhu-tega tudi razvaja oiro- ■ Ka, da ne more nikoli' Zaspati, ne .da bi ga
49-
mati zibala, vozila ali nosila. Otroka treba položiti v posteljico, ga po potrebi pokriti, potem ga pustiti samega, da zaspi.
Nad posteljico ali na streho vozička ne obešaj igrače ali dude (cuclja); otrok, ki neprestano gleda na isti predmet, si lahko pokvari oči, da začne škiliti. Tudi ni dobro, da postavimo igrače tako, da se mora dete ozirati preko čela nazaj. Vse to škoduje očem. Dandanes imamo vedno več otrok s slabimi očmi, zato treba prav na oči posebno paziti.
Mati De sme nikoli strašiti otroka s hrupnimi udarci na zibel ali voziček, ne sme ostro ploskati z rokami ali hipno udarjati na kako stvar, ne sme nepričakovano dvigati otroka v zrak in ga prav tako nenadoma spuščati navzdol. Vse to vzbuja v otroku razburjanje in kvari njegove živce.
Na cesti mati ne sme puščati otroka v vozičku pred trgovino samega. Lahko bi se zgodila nezgoda ali celo velika nesreča, bodisi, da se približa otroku pes, se splaši konj, ga nadleguje poreden deček ali hudoben človek. Sto možnosti je, ki bi lahko povzročile otroku strah, če že ne resnične nezgode.
Ako vodi mati otroka za roke, ne sme pozabiti, da so njegove nožice majhne in slabotne in torej ne more dohajati njenih običajnih korakov. Razen tega, da se otrok ob hitri hoji zelo utrudi, je tudi prav grdo videti mater, ki nasilno vleče otroka naprej.
Zelo nehigijenična je navada nekaterih mater, ki oslinjdo robec in ž njim „umivajo" otroku obraz. S slino mati lahko prenese bolezen, ki se je morda še ne zaveda.
Otroku, ki joka, ne sme mati tlačiti v usta cuclja. To je grda in škodljiva razvada. Otrok, ki vedno vleče in srka gumo, dobi grdo oblikovana usta; razen tega in kar je glavno, se od neprestanega sesanja ustne
sluznice pokrijejo z neko belo oblogo, ki lahko vede do težkih obolenj v ustih.
Igrače, ki je padla otroku na tla, mati ne sme obrisati s predpasnikom ali svojim robcem: misliti mora na to, da ponese otrok predmet v usta. Zato treba igračo oprati in s čisto krpo obrisati. Posebno pažnjo treba posvetiti že prej omenjenemu cuclju, ako ga otrok že mora imeti. Ker nosi dete vse v usta, nüj mu mati ne daje živobarvnih predmetov, da se z bai-vo ne zastrupi in ne za-maže sebe in perila.
Ne zapiraj otrok v zaduhle sobe, ako nočeš, da bi ti bledeli in hirali. Privošči jim čimveč zraka in sonca ter blagodejne vode. Stanovanje ti-eba večkrat dnevno temeljito zračiti; poleti naj bo kar zmeraj odprto, kjer sonce ne sije naravnost vanje.
S kopanjem, umivanjem in telovadbo naj se otrok utrjuje, da mu ne bo škodovala vsaka sapica. Mati, ki mehkuži svoje otroke, jim prizadeva morda nevede in nehote prav občutno in često nepopravljivo škodo.
In končno naj bi matere pomnile: Razdražljive, zagrenjene, zlevoljne, nikoli vesele matere so svojim otrokom slabe vzgojiteljice. Gorje deci, ki je izpostavljena njihovemu razpoloženju! Mati, ki je vedno čemerna, si vzgoji tudi čemerne otroke. Neumerjena in muhasta mati je danes preko vseh dovoljenih mej popustljiva, jutri pa morda že zaradi nične malenkosti zapade v jezo in preveliko strogost. Taka mati često ostro kaznuje takrat, ko bi zadoščala vse razumevajoča beseda, a oprošča, ko bi morala pokazati neizprosnost. Odloča pač njena slaba ali dobra volja, ne pa vzgojna nujnost.
Zato mati ne sme nikdar pozabiti, da je temeljni in prvi pogoj za pravilno vzgajanje — samovzgoja!
Zdravstvo
Jejmo sadje!
Cas sadja je tu: Jagode, borovnice, črešnje, ribez, hruške, maline; njim slede zgodnja jabolka, marelice, breskve, grozdje. Kupujmo sadje; kdor je tako srečen, da ima svoj vrt, zasadi čimveč sadnih dreves! Sadje ni luksus, ni zapravljiv ost, sadje je nujna potreba. Kdor misli, da je sadje samo poslastica, se moti. Sadj^e je nadvse zdrava in potrebna hrana. V njem so pole^ zdravega in prebavljivega sadnega sladkorja tudi gotove rudninske soli, ki tvorijo kri, in lepo diŠeČe sadne kisline, ki vzbujajo tek in osvežujejo živčevje. Poleg tega ima sadje tudi veliko zdravilno vrednost, ker te soli in kisHne raztapljajo razne škodljive, bolezen povzročajoče snovi v telesu. Sadje, kakor je splošno znano, pa pospešuje tudi prebavo in delovanje črevesja.
Jesti pa treba sadje zmerno in pametno. Ena hruška n. pr. pospešuje delovanje ledvic.
več hrušk pa draži ledvice. Sirovo nastrgano jabolko, zavžito zjutraj, in prav tako zvečer pred spanjem vzpodbuja jetra, medtem ko jih večje število jabolk ovira v njihovem delovanju. Po ena češplja ali sliva vsako uro uravnava prebavo; mnogo češpelj naenkrat povzroča drisko ali zaprtje.
. Jagode vsebujejo železo, zato so koristne za kri. Stlačene in pomešane s spe-njeno smetano krepe želodec, ako je slab. Vendar pa vsakdo ne prenaša jagod; nekaterim povzročajo izpuščaje na koži ali celo krče.
Maline priporočajo zlasti ženam; otrokom baje niso koristne.
Robidnice morajo biti jako zrele. Stlačene in parjene ustavljajo drisko in so koristne pri boleznih na mehurju.
50
Ribez, posebno beli, vpliva blažiluo pri kožnih in krvnih boleznih.
Borovnice ali črnice, ki jih je polno po naših gozdovih in so zato razmeroma poceni, so dragocen sad, ker imajo v sebi mnogo železa. Uživali naj bi jih malokrvni ljudje in laki, ki imajo oslabele žleze fer bolno kri.
Brusnice takisto osvežijo kri; uživati pa jih moremo le parjene s sladkorjem, ker so sirove jako trpke.
Jabolka so posebno dragocena, ker vsebujejo mnogo fosforja in rudninskih soli. Uživali naj bi jih zlasti duševni delavci redno.
Hruške so telesu koristne le, ee so sladke, zrele in aromatične. Trpke in kamenite vrste s svojo čreslovo kislino oškodujejo sluznice.
Crešnje so tvorci krvi. Tudi črešnjev sok, ohranjen za zimo, vsebuje še precej sadnega sladkorja, organskih kislin in soli.
Celplje in slive krepe živce. Uživati pa jih je treba prav zmerno. Več nego 5—6 čeSpelj na enkrat bi lahko dražilo sluznice prebavnih organov. Parjene češplje so lahko odvajalno sredstvo.
Breskve uživane v manjših količinah, so dragocene za duševne delavce.
Marelice imajo podoben učinek kakor breskve in oživljajo črevesje.
Grozdje ni koristno samo po svojem grozdnem sladkorju, nego tudi po sadnih kislinah in soleh, ki čistijo kri in jo množe. Zdravljenje z grozdjem je v jeseni prav na mestu, toda vršiti se mora po zdravnikovem navodilu. Osebe, ki trpe na revmi in prehla-jenju na sopilih, naj ne uživajo črnega in temnega grozdja. Malokrvni ljudje in taki, ki se jih loteva poapnenje žil, pa naj se zdravijo z rdečim in modrim grozdjem.
Banane so jako redilne, urejajo delo vanje želodca in črevesja.
Fige so prav tako zelo redilne, saj vsebujejo okoli 70'/o sladkornih snovi. Preobilo uživanje fig draži živce. Suhe fige namočene preko noči s suhimi češpijami in rozinami ter vse skupaj parjeno in pretlačeno v mezgo je posebno za otroke dobro sredstvo za ureditev prebave.
D a 11 j i imajo isto ali pa še večjo vrednost kakor fige.
Kutine so uporabljali že v starem veku kot zdravilno sredstvo. Vsebujejo posebno dosti čreslove kisline in pektina, t. j. snov, ki
tovzroči, da se sadje pri kuhanju hitro strdi. 'er ima kutina svojstvo, da krči (vleče
skupaj), uporabljajo razrezano in na vodi kuhano tekočino kutin proti vnetju v vratu, želodčnih sluznic in pri raznih katarjih ter sploh pri različnih prehlajenjih.
Limona ali citrona je vsestransko uporabljiva. Vsebuje dopolnilne tvarine ali vitamine, ki so zlasti otrokom silno potrebni. Limonov sok razkužuje, limonada je najbolj zdrava, alkohola prosta pijača. Osvežuje in pomirja živce ter je zato zdravo nadomestilo za vino in pivo.
*
Griža se najraje ponavlja ob času do-zorevajočega sadja. Ker je nalezljiva, se ob najmanjši nepaznosti prenaša od osebe na osebo in nastopa često kot epidemija. Spočetka ima znake navadne driske, toda med blato je pomešana kri. Bolnik trpi velike bolečine v trebuhu in križu. Končno izloča samo še sluz in kri. Griža je smrtno nevama, zato je pomoč zdravnika nujno potrebna in se je strogo ravnati po njegovih navodilih, posebno kar se tiče bolnikove hrane, ki mora biti lahka, tekoča in pičla. Čim manj tem bolje. Par žlic prežganke ali pasirane močno kuhane riževe juhe, čaj s konjakom in črna kava. Creva na griži obolelega človeka so ena sama rana, zato je vsaka gosta jed lahko smrtonosna. Vso zelenjavo in sadje, tudi kuhano, treba izključiti iz bolnikove hrane. Vse, kar pride z bolnikom v dotiko, mora biti sproti razkuženo.
„Ječmen" je boleče vnetje trepalnic. Zdravimo ga z obkladki razredčene ocetno-kisle glinovice: na 10 kavnih žličk vode eno kavno žličko glinovice. Ako ječmen predolgo ne dozori in se ne ognoji, treba iti k zdravniku, ki z neznatno operacijo pospeši zdravljenje. Včasih se ubranimo ječmena, ako že takoj v prvih začetkih vztrajno polagamo na oko vroče kamilcne obkladke.
Da 86 ubraniS gub. Gube pod očmi se pojavljajo često predčasno vsled skrbi, bdenja ponoči, ponočevanja, jokanja ali nerednega življenja vobče. Včasih pa so gube tudi neželjena dedščina, ki se je je težko ubraniti. Masaža, ki jo tupatam uporabljajo proti gubam pod očmi. se ni obnesla, ker se kožno tkivo lahko le še bolj razvleče, Ugodneje je lahko trepljanje s konci prstov. Dobro vplivajo večkratne kopeli v kamilič-nem čaju, oziroma obkladki tega čaja. Tudi mazanje s sladkim olivnim oljem ali s kremami, ki resnično vsebujejo snovi redilne za kožno tkivo, je priporočati. A z vsemi temi in podobnimi sredstvi se samo ubraniš gub ali jih odložiš na kasnejšo dobo. Kdor že ima gube pod očmi, kar res dela človeka starega, temu jih more odstraniti le zdravnik specijalist potom operacije. Pravijo, da je ta operacija brez opasnosti in skoraj brez bolečin. Zdravnik odvzame odvisno kožo in na vpadlih mestih vbrizga maščobo.
51-
Kiiliinja
Sadne juhe.
Poleti üaj sadpe jute • nađomeste povejo iulio, ki dobro služi poziini, Ijer vzbuja lek, v kolikor so je .ljudje še navajeni- Poleli, ko nam je toplote'preveč, pa-užiTajmo le-, bolj sadje .in. zelenjave T vseh možnih prireditvah.-^ ■
■Crejnjeva juha .z višnjStni. Pripravi pol kg; temnih črešenj in pol kg visenj; izloči . vsem koščice, stresi, jih v čeden emajliran luneć in nalij . toliko vode, da: bo pokrila • črešnje . in višnje. Kuhaj, da bo sadje, taehko, potem še vročega: pretlači, s."sokom -vred... Sadno juho z.a&'ni, s sokom pol limone, .ače~. pom.cimeta, doclaj še 20. dkg^ sladkorja in ■ jiiho ponuvnp prevri. Medtem zmeš,iij :2 rumenjaka dobro z zmerno 'p.qlno.kavno žličko : - krompirjeve ali. navadne-pšehiene moke in:-štirimi ?lica£ni vina, primešaj to v drobnih-. curkih vroči. juhi ..ter stepaj ali mešaj na ognju samo. še tako dolgo, da" se začno ob : robu lonč.a dvigati'mehurčki, potem odsta.p. Postavi juho pokrito , ha hlad. Sedaj stepaj . dva beljaka, v-trd-sneg, primešaj 8 dkg slad-
, .	.vli-v.odeza2
prsta visoko,- zajemaj z žlico od trdega snega
korja, stepaj naprej ih dodaj končno še ,3 dkg sladkorja; V -Sroki plitki .koži	' "
zli&iike ih" jih polagaj na vrelo površino vode." 2ličniki naj se.l^,—2.ini.nuli nepo- . kriti pöSodi kuhajo, ne da bi .j)rav vreli; ' zato potegni posodo bolj h kraju štedilnika.
. Potem, z 'žlico obrni žličnike in pusti, da se.^ še dve: minuti kuhajo kakor prej, nakar jih.. v porrijah z ' lopatkq. tako} zloži, na . jušne krožnike. Pokj-ij jih in. počakaj; da se šhlade; .Ko.postaviš.krožnike ^e na mizo, prilij snežnim žiičnikbm. dobro šhlajene sadne juhe, ki si jo prej ponovno premešala, Kot prilogo k julli.daš lahko prepečenec äli piškote.. ^ Namesto. snežhih -žličnikdV se: Badnim juham izvrstno podajo tiidi na maslu in m a- . sti — -však-ega pol — ocvrte rezine mlečnega kruha ali-žemelj.. Ker so trde, jih . je treba vsaj uro prej poUti s saduo juho. -
Za sadne'juhe uporabljaš lahko v seda^" njem letnem, času. sledeče 'roešanice sadja: kg črešenj, kg .ribeza in Vj kg 'rišenj,. sicer pripravljaš kakor prej. —. Ali Va marelic.. V; kg; malin , in kg ribeza. Ali-V, kg visenj. V, kg jagod in Vj kg ko-srnulje {agra.ša). Kuhatije.treba satno, črešnje, višnje in jmarelice, jagodičevje, inaline ja-. gode in ribez ostaoejo širpvj.. .ker se. dado tudi,v sirovem Stanju pasirati. Košmuljo sama na kraju štedilnika nekoliko pari.
ČreSnjeva Juha z rdečim Mnom. kg
•zrelih in temnih črešenj razdeli na dva ehaka dela: Eno polovico pretlači skozi sito, drugo polovico pa na debelö sesekljaj-in stresi te črešnje. k pretlačenem soku. "Aledtem zavri kg sladkorja s Vs U^ra lahkega- rdečega
cimeta. Ko se -šhladi, . precedi in primes? to' pripravljenim-^ črešnjam; Juho seryirc dö.brp ; ohlajeno z rezinami .rž.en'eg.a kruh; ki jih namazi s presnim maslom. .
Marellčna juha z belim vinom. V, kg
zrelih, marelic potakni za -trenutek v vročo . vodö,-;da lahko potegneš kožico z njih-. Po'.; .-tein odstrani koščice, zreži rnarelice, primešaj -,;sok cele limone ih kg..slakorja; .Tako na,] stoji na tnrzlem 1 urov'Potetn primešaj V;, 1 belega vina in 'A Utra vode ter sejviraj juho , v širokih steklenih čašah'ali škledicah s pi-:, Škoti, keksi, ali ,sladkim suhorjeni'. ,,., , -
Bfeskpva Jtiha z mlekom. 7« 'kg zceliV breskev : olupi in -pripravi ; kakor-marelice; Primešaj ščep cimeta in i—2 žlici ruma tgr 15 dkg sladkorja/ Ko -stoji :to celo uro na; ,'mrzlem, p,rilij'liter; gostega ipresnegd mleka in ^servira-j z dobriin mlečnim kruhom. -Tjt juha je jako'primerna'za otroke, v tern,primeru Saino izpusti rum iii ga' nadomesti z limonpviiTi, sokom: -
„ Mešana sadiia jed. .Pripravi kg temnih črešenj,.. V, kg jagod in';V4 kg ribeza; zmešaj in na. debelo, sesekljaj, dodaj^/^ kg .; sladkorja, ^ščep» cimeta, in soka pöl,;iiinone, Naj stoji i uro,; potem [ffiraesaj 'ft^i liter presnega mrzlega mleka Lu:v.lij' na krožnike,' . na flaloinljeh; sladek iprepečenec, ali na ope-'čene rezance . mlečnega; kirUhavTudi ta jed; .je zelo primerna za mladino.; . ■
Kumare kot prtkuha. Olupi srednje-fe-liko. svežo kumaro in. jo na sti'galniku na-krhljaj nä listke. Osoli . jo . in začini s stlačenim česnom in žlico" vinskega kisa. Tako naj; .sto.jl vsaj pol. ure. Potem zdriimeni na 4 d.ekah inasti 2 deki rooke, dodaj, majhno.
drObi iij z ( mleka vred, zrezai in ka-trebi omaki
m» - -, , . , , . , ,
o sesekljano -čebiilo in kraalu:nat< )srainko litra, kisle 'sinetane/ali,. 1, prevri in dodaj še kumare :s. sokom ki se je natekel, ter .pol kg na- listke-, ^ga, kuliaiiega krompirja, ščep popra,^
žličk, zalij kumare . podobno jed
;sekl
a.nega kopra. Po po- . uho, da dobiš '-gosti_.: jih pari- še'15 ininut.
'Se
Jedilne buče v solati. Se prav mlade ■ bučice, ne -večje od polovice navadne klobase, operi in prerezi: he da bi jih lüpila, 'cez pol. Skuhaj jih v slani: vodi, odcedi in- zloži na krožnik; potresi jih z zelenim .peteršHjem in zeledö sladko papriko, 'oboje drobna sesekljano, ter zabeli .z oljem in kisom. Prav . dobre' so v slanem kropu kuhane bulice; ako . ödcejene. potreseš z drribtinami . in. jih kakor šparglje zabeliš s presnim maslom. -
pomešanega s '/4 litea vode in skorjico ijrere;
Nadevani paradižniki s parjenim rlžem.
Zrele, a še trde,'sredoje velike paradižnike ' peclju iu izdolbi previdno z
52-
, malo... žličko in- napolni z .mešanico, sesek-, liane čebule, česna,, zelenega jieteršilja: ip dröbtin. 'Povrhu nadeva kani pai kapelj- olja ali piešiiega masla. Postavi paradižnike drug ; poleg drugega v pekač ali-v kozo, .potresi povrhu z drobno.soljo, nekoliko pomešano s poprom.in pplijz.oljem..Pükrij in.postavi v pečico • ali- na štedilnik iii duši približno ■
Bgl.in-e. Paradižniki mprajo ostati lepo-celi. .
itočasno razbeli. v drugi kozi olja ali presitega masla, pridenl sesekljane čebule in zelenega peteršilja ;..pred.no:. čebula zarumeni, dodaj-za vsako osebo ;2. pesti izbranega; in. «pranega riža,"malo-praži, potem, ptt zalij z ■govejo juho ali s kako zelenjavno-zavrelico, v kater)- ji kuhala tudi odrezke. paradižnikov." Riž- pari do mehkega v pokriti posodi, pp^ tem ga;-zloži na sredo . velikega: podolgovat tega krožnika,, ob robu pa naloži paradižnike . ter potresi Tiž z nastrganim .sirom in oblij s sokom in. oljem od paradižnikov.
; jagodova penasta torta. Zdrobi in zgneti
v testo: 12 dkg moke,. 8 dkg prešnega masla, 6'dkg sladkorja. Obloži.dno in.rob torinega oboda, s tem testom; da dobiš obliko skleae. K6 je pečeno, namazi to.škfedo zn6tra.f pov-.
-	sod t marmelado in nakopiči, vahjo sledeči nadev: Trti emu snegu 6. beljakov primešaj -18 dkg sladkor a in '/« kg' gozdnih ali vrtnih jagod. Razdeli enakomerni} po toiti in., jo Stavi za kakih 10 njinut 'v vro.čo pečico,.
Jagpdova mrzla čašica. Ojieri in odcedi V.,-kg jagod. .Polovico deni v skledö in po--tre-si s i dkg sladkorja. Drugo polovico' jagod pretlači skozi, sito, dodaj žličko limo-novega Soka . in'. 'A litra s presnega mleka-.. posnete smetane ter. postavi na led.- Zloži y stekleno skledico.piškote osmice in jih po-, lij s pripravljeno . jagodovo smetano, kateri -. si primešala prej še cele jagode. .- Te jagode uro prej dobro bsladi, da se preppje s slad-,
-	iorjem.-. ..
. Marelični kompot .(brez kuhanja v sopari). Operi 2'/j kg zrelih, zdravih .m.arelic,-osuši- jih in razpolovi, odstrani koščice in stresi v čisto emajbrano kozo, v kakršni kuhaš marmelado.: Povrhu natresi 'kilogram kristalnega sladkorja in- polij s V.j litra vode. Postavi lia zmSmo vroč štedilnik, sadje naj pologoma zavre in vre. 12—15 minut. KoVz: lahkoto zabodeš' zobotrebec v- krhelj mare-.. lice, so dovolj Jcuhane. Paziti treba, da :se. ne- -razkuhajp. .Se vroče devlji marelice in njih. sok s srebrno:ali čisto, leseno !žlic0 v . kozarce, , ki mijrajo biti' zelo skrbno - pomiti in zbrisani.- Vrhu sadja . vlij v vsaj pollitrslci kozarec jedilno žlico finega špirita; -zavezi takoj, - torej še vroče, neprbdušnb- s perga-mentnim ali celofanthini -papirjem in ko Se , kozarci docela (jMaiđe. jih irani na suhem;
-	hladnem -prostöi'u. — Recept je'dunajski in ga velja preizkusiti. . .-. ;■
Preprosto, a zanesljivo dobro vlaganje sadja za zimo :- 5 kg:iadja, l".,-kg-sladkorja, .
1 liter vodev kavno žličko salicHa. Sladkor-kuhaj- v vodi. 15. minut in pobii-aj ž njega pepe. Nato stresi vanj .kavno-žličko salicila, ■ premešaj- dobro , in prideni tako.j - oprano, osušeno in pO .potrebi zrezano sadje, prevri ga samo;.n« kratko, ga hitro naloži v dobro., segrete kozarce, ki jih takoj zaveži z dvoj-! nim pergamentnim pÄpirjem, p'okiij kozarce s težkimi odejami in pusti tako čez noč, da se bo sadje Š4 nekako' naprej parilo. Poteni hrani kozarce na suhem, hladnem mestu.' NaV . ta-način, lahko konserviraš ei-ešnje,. višnje, -, -'maTelice inires^ve,, ki jih olupiš, ,dalje:češ-plje in hruške. ;Cešpljam,naboaeš jco'žicp, 'da ,5e pri- kuhanju ne, razpočijo; dodaš-.jim' košček -vanilije ali skorjico cimeta. Sadje še tako prirejeno prav , dobro, ohrani ter se niti -ne pokvari;, ako parkraf odpreš",kozarec, iii vzameš samo nekaj sadja iz njega. Ako ostane končno kaj več-šok-a, mil dodaš nekaj žganja, pa dobiš okusen liker, :	' L. H. -
Za vkuhavanje sadja na zalogo se po-'šlužajemo z največjim uspehom patentnih kozarcev. -Ako teh nimamo ali jih imamo premalo, vkuhavanio sadje ,v navadnih kom-potnih kozarcih, ki "jih zavcžemo "s. perga-mentnim papirjem. Da se nam sadje; ne, po-- -„kvari, treba vzeti predpisano mnpžino sladkorja. "Važno je tudi, da kozarec-s sadjem ;neprodiišno. zavežemo. Dobro je, da vežemo-z dvojnim - .pergainentnim papirjem, 'ki ga-, pred uporabo pomočimo v mrzlo vodo, -dp-'postane prožen.' Moker papir, p.gložimp nied . platnene krpfe, da je še 'vlažen.. a ne sme .biti moker. Za vezanje se poslužujemo.tanke-. . špage.: ki-jo'.tudi nekijliko zmočimo, da se : da lahko .nategniti- in zavezati. Navadne, s. šad.fem napolnjene in sladkorjem zalite ter skrbno zavezane kozarce kuhamo v sopari kakor patentne kozarce. Ker so prvi.tanjši, treba pri vkuhavanju posebne, previdnosti.-
. ČreSnjev sok.; i5.dkg: črešenj- stlači in-iztisni sok, primešaj nekoliko. limongvega .. soka, žličko meduin sodavode. Dodaj žlico sveže sladke smetoie. in seryiraj- inrzlo.'
. Sorbet. Kilogramu črešenj, prebranih in -Opranih, izloči koščice iii odstrani -peclje. ■Medtem Kuhaj 20đkg'šladkorja z litrom,vode in stresi vanj črešnje, da sezmehčajo. Stolci s čistim kamnom še pol kg, črešenj s košči-C-ami vred in.[ih kuhaj-25 minnt v litril vode. -Potem precedi-ta šok skozi platneno krpo in ko- sta obe vrati soka' olilajeiii, ju,žlij skupaj; črešnje stresi'v-stekleno p,6sado; sok,ii. -primešaj- veliko -cašo. maraskina in ga vlij na črešnje. Postavi posodo s sörbetöm na hlad ali še bolje; na led in serviraj;
Ruska limonada. Ražmešaj v skledi 30'dkg - sladkorne moke s sokbm: dveh. limon in'pri---livaj polagoma liter. dobrCga mleka;. začini. ' z -žlico ruma ali konjaka ia postavi na led, fla bo Umpnada. pra-v mrzla. Serviraj jo s '
53-
slamicami. Ako izpustiš rum ali konjak dobiš navadno mlečno limonado, ki je tudi za otroke izvrstna pijača.
Breskova bovla. 8—10 zelo zrelih, a še Depoškodovanih, lepili breskev potakni za trenutek v krop, da lahko odstraniš vrhnjo kožico. Olupljenira breskvam odstrani ko^i in jih zreži na listke ali kocke v skledo za bovlo. Polij jih s V,q litra konjaka ali pomarančnega likerja, pokrij in postavi na led. Medtem kuhaj 5 minut V^kg sladkorja z 7.1 litra vode, kateri si pridejala 3 stolčena no-ti-anja zrna breskev. Ko se ohladi, precedi raztopino in jo vlij na pripravljene breskve, hkratu pa še liter lahkega rumenega namiznega vina. Bovla naj stoji še eno uro na ledu,
potem jo lahko daš na mizo. PrilijeŠ ji lahko kozarec sodavice.
Sir napraviš iz kislega mleka. Posnemi kislemu mleku smetano in postavi posneto mleko v pečico po obedu, ko nehaš kuriti. Posoda z mlekom naj bo pokrita in naj stoji v pečici več ur. Potem odcedi zasirjeno mleko na penovko ali rešetce, da sirotka odteče in ostane na rešetku sir. Ako bi mte-Ko še ne bilo dovolj zasirjeno, ga je treba ponovno postaviti v mlačno pečico. Ako hočeš imeti prav dober in masten sir, kakor-šnega mažemo na kruh, tedaj ne posnemaj smetane, marveč jo pusti na mleku. Sirotke ne zavrzi, ker je jako zdrava pijača posebno za slabotne in pljučno bolne ijudi.
Praktična navodila
Kaj mora vedeti štedljiva gospodinja.
Pri sestavljanju jedilnika ne sme pozabiti na morebitne ostanke hrane od prejšnjega obroka, ker marsikaj se lahko z nekaierimi novimi dodatki izpremeni v novo, povsem drugo jed. Skoraj vsaka hrana je uporabljiva, ako jü nanovo prevremo in pomešamo z novo, drugo jedjo. Samo pregret kompir nima dobrega okusa, postane gobe so pa naravnost škodljive in lahko povzroče celo zastrupljenje.
Kosti od pečenke, ako so čedne in jih ni nihče obiral, lahko spravimo poleti v pokrito lončeno posodo, ki jo postavimo v klet ali zakopljemo v hladu v zemljo. Zvečer ali naslednjega dne nalijemo nanje vode. dodamo še različne zelenjave in pokuhamo; služi nam za dobro ponarejeno juho ali za zalivanje omak. Razume se, da je treba v vročem letnem času vsako stvar čimpreje porabiti.
Mleko je v vročini silno občutljivo in se hitro zusiri. Zato ga zavremo čimprej in ga hranimo na hladu ali v mrzli vodi, ki jo večkrat premenjamo. Isto velja za govejo juho, ki jo sploh poleti raje nadomeščajmo s sadnimi jedrni, svežim sadjem ali mlekom oz. mlečnimi jedrni. — Ako dodamo mleku Ščepec sode bikarbone se ne pokvari tako hitro.
Ako moramo kaki jedi dodati kis. vino, limonov sok, zmanjšamo uporabo če te stvari )rimešamo skoraj tikoma preden nesemo ed na mizo. Ob dolgotrajnem kuhanju te cisline namreč izhlape in jih moramo ponovno dodajati.
Pri jajcih je treba vedeti, da preostale rumenjake ali beljake porabimo takoj naslednji dan. Na rumenjak vlij malo vode ali mleka, da se ne posuši. Količino jajec lahko povečamo z nekoliko mleka ali vode. Pomniti pa je treba, da s takim štedenjem navadno več škodujemo jedi sami, kakor koristimo denarnici. Gospodinja mora vedeti, kje pri kuhi lahko štedi. Samo eno jajce manj ti lahko oškoduje jed za polovico nje-
nega dobrega okusa. Zato štedimo z jajci, le, kadar to ni na škodo hrani in takrat, ko so jajca draga.
Lahko pa štedimo pri masti in maslu; ogabne so jedi in želodcu škodljive, ako kar plavajo v maščobi. Cesto se da zabela deloma zamenjati 2 mlekom, smetano ali kako sladko polivko.
Čuvajmo kuhinjsko posodje, da na vročem lošČenje ne razpoka, da ne dobi razpo-klin ali prask. Vsako škodo, tudi najmanjšo okvaro je treba dati takoj popraviti, kajti majhna škoda, majhni izdatki in narobe.
Sledimo lahko pri kurjavi. Ce treba pripraviti par skodelic čaja ali zavreti lonček mleka. ne kuri tako, kakor da nameravaš skuhati cel obed. Mnoge pomočnice imajo navado, da zakurijo na vso moč, potem pa se ne zmenijo za ogenj celo uro; ko je ogenj že skoraj ponehal, pa pride zopet na vrsto cela skladovnica drv in premoga. To je lahkomiselno zapravljanje. Tudi po možnosti prej vse pripravi in zakuri šele tedaj, ko imaš na štedilnik že kaj postaviti ... Da kuriš varčno, ne nalagaj nikdar več, kakor je potreba ter izrabi ogenj docela, t j. vodo za pomivanje, železo za likanje in dr. segrevaj takrat, ko že itak gori, ne pa da bi zaradi tega kurila posebej.
Ce imam sicer mrzlo večerjo, ne bom morda kuhala kakih jajec za salato zvečer, nego opoldne, ko kuham obed. Sploh se da marsikaj^ že opoldne pripraviti za večerjo, da si prihraniš zvečer kurivo ... Pri kuhanju je treba tudi znati postavljati posodo pravilno po štedilniku, ki ni povsod enako vroč. Ko zavre kaka stvar na sredi štedilnika ali na odprtini, jo potem lahko odmakneš na stran, pa ti bo vseeno vrelo dalje. Tako si napraviš prostor za kaj drugega. Tudi uporabljaj pokrovke, ker v pokriti posodi jed dosti hitreje zavre. — Odprtina ne sme biti nikoli odprta, ker skozi njo vhaja vročina v zrak. Tudi kuri pri vratcih, marveč sredi kurišča. Ce imaš na štedilniku malo prostora
54

9
m
KAMIIOFLO
Specijalni Shampoo za plavolaske, ne vsebuje olkolija. Daje lasem ču-dovif sijaj.
BRUNETAFLOR
Specijalni Shampoo za femne lase, ne vsebuje olkalijo, doje lasem ču-dovif sijaj.
ljup nišnim opravkom-
vedno lepo negovani lasje!
Za može je samo ob sebi umevno, da bi morale blM žene ■ kljub hišnim opravkom, prahu in kuhinjski sopari . vedno lepo počesane. Vse žene naj bi si zapomnilei ako hočete biti lepo in dobro počesane, morate negovati svoje lase.
ELIDA SHAMPOO
postavi morda kako posodo z vrelo jedjo v pečico, a pomni, da mora biti dotična posoda pokrita s pokrovko, da ne dela vrenje v pečici sopare. Seveda ne smeš pozabiti na to kar imaš v pečici, da se ti jed ne pripali. — Kadar pečeš kaj v pečici, medtem ne zalivaj kotla z mrzlo vodo, ker to hladi pečico in bi se jed ne spekla lepo.
Kupi po možnosti vse o pravem času, kajti štediti se pravi o pravem času kupiti. Kupuj pa samo tisto, kar je v resnici potrebno, posebno jedi mnogo več zaležejo, ako so sveže. Izkušena gospodinja mora že vna-
prej vedeti, kakšno količino hrane mora kuhati, da je ne bo niti preveč niti premalo. A tudi preudarni gospodinji se lahko včasih
55
pripeti, da' ob neiazpoložeriju. enega ali drugega rodbinskega clara osfaiie del jedi. Važno je, da zna te ostanke pravilno uporabiti takoi da napTavi iz njih novo jed. bpriviti mora ostanke na hlad.' Vedćti inom, da pogreta Ixranä izgubi, mniago. na' liranivi'vrednosti.. . ker se s predolgini kuhanjem uničujejo vir tamini, razen tega pa jjregreta jed' navadno, nft -vzbuja .feka, kar je velikega pomena.. Prav zato je freba' iz, stare. jedi uapravlti novo, drugo, ki pojde rodbini v slast in jo bo nasitila. '
,Ako zna gospodinja na ta način uporabiti ostanke jedi, ne ravna samo po načelih prave štednje, m.arveč odgovarja tudi vsem.zahte-am dobrega Jn- zdravega prehraDjevanja
pravilni porabi ostankov, .jedi v kuhi-tqvano pisäli v iMašem, domu
oje obitelji. O.
o že' ope
in bomo' tudi T hodijčnosti še večkrat ii-pregovorili.:	. ' ' ,
Sušenje zelenjadl.
Kakor gobe s sušenjem obvarujemo, da se ne pokvarijo, prav tako tudi vsakovrstno zelenjad, ki jo iniamo čestokrat poleti po vrtovih preveč, lahko shranimo za zimo. Razume se, da je sveža zelenjad boij.ša, ker ji ostanejo vse.redilne snovi in prvotni, gotovo najbolji okus. Toda zima je včasih neskončna, marsikatera zelenjad se sveža ne ohrani dolgo, vsaka gospodinja pa .tudi nima primerne shrambe ali kleti za shranjevanje sveže ze-lenjadi. Med vojno smo. pojedli ogromno posušene zelenjadi ; glavnato zelje, olrovt, kolerabo, peteršilj,. korenček, fse drobno zre-zano na rezance, in posušeno na zraku, na soncu ali v sadnih sušilnicah. Sušimo' pa lahko tudi.še mlad. fižol v stročju, grah, zeleno in kartijolo. Vse zrežemo na, majhne podolgovate tanke rezance.ali na kolobarčke in .sašiii^o-na ta način kakor jabolčne krhlje.
Za sušenje . vzanieino ' svežo zelenjad' z vrta. Vse mora biti snažna oprano in zrezano
pori^ omenjeni načiii
den dei nemo zelenjad. sušit, jp moramo paritJ; Ako nimamo prav zato namenjenih posod, postaviino na velik lobeč kropa: ki maj dalje vre na štedilniku, sito ali rešeto, v katerem je že zrezana zelenjad. Sito zgoraj pokrijemo' s pokrovcein. ali z desko, da ostaja.več pare v zelenjadi; tako jo pustimo kakih 10 minut, da se dobro, prepari. Lahko pa "tudi postavimo, v. lonec z nekaj kropa trinog in nanj položimo sito ali cednik z zelenjadjo.. Lonec .pokrijemo ,s pokrovko in zopet, pustimo tako na štedilniku 10 min. Krop ne sme segati do zelenjave.
Ko se zelenjad ošusi, jo razlpžimo po l.esah ali podstavkih na''pa.pir in jo-stišimp V peči, pečici ali tudi na soiicu, ako je dovolj vroče. 'Posušili se mora tako, da je trda in krhka, .ker pozneje "tako odneha na žraku^ Posušene zelenjadi ne smemo takoj iz sušilnice spravili v shrambo, najbolje je, da je še nekaj dni
razgrnjena na zraku. Šele potem jo shranimo v popolnoma .suhi zračni shrambi v redkih . . vrečicah.. V zaduhlem prostoru ali.v neprimerni posodi ' se kmalu pokvari.' Posušeno . želenjaia je treba večkrat pregledali,, aji. ne plesni, in .po potreBi presušitii',-;' ' ,
Pred uporabo'moramo'' suho zelenjad oprati v mr2;li,„vodi, potem jo pa ur namakati v mlačni votli. Kuhamo ja prav, v isti vodi, v. kateri , smo jo namakali, ker ii zavrgli najvažnejše redi.lne snovi, ako bi jo" odlili; Taka zelenjad je potem hitro',kuha[ia, ■ Ponavljam, da je parjenje zšlenjadi pred
smemo prezreti. 1 dosti Bolj'öku-strdijo beljako-
bi dišala , po
Sušenjem zelo vazno-in ga Taka pripravljena zelenjad je sna in redilna, ker se v njej ; vine in ^se tudi, sicer zelenja mehi. Ako bi šri.šili, kar sii Jjjl sploh okus neprijeten slami. Kdor nij more zelenjadi pariti pied sušenjem,, no j jp vsaj.popari s kropom. Ni- ' ' priporočljivo zelenjad v ta nä-ker bi s tem izlužili iz nje dra-inske in druge tvarine, ki dajejo
im sušenjem gospodinje lahko manjših količinah; ako se'jim pa prihodnje leto te količine kor rečeno; zima je dolga, sledi, ■ez zelenjave; kislega zelja, repe' se naveličaino.
kakor p: men kuhati, gocene rudn dober okus •S pravflr
Eo^So!
pomnože. Ki ji ,pomlad b] in krompirja
Možje so včasih nepravični! Ali je res
tako kakor trdijo žene? One sicer ue zahtevajo, : da bi- možje po napornem dnevnem delu: opravljali še hišne posle, vendar bi jih , razveselilo malo več razumevanja. Pfed kratkim se je namreč dogodil v nekem gospodinjstvu sledeči slučaj : Po večerji je zahteval soprog knjigo, gospodinjskih izdatkov. IHorali bi ga videti, kako je pri pregledova-■,llju pri; nekaterih izdatkih gubančil čelo. Smehljaje odvrne nato žena: „Ali biti bilo . mogoče ljubše, če bi moral pogosto kupovati srajce, n9gayice, zastore, prte jn posteljnino? , Jaz varčujem na pravem mestu in ob„ pravem . času, .ker perem naše .perilo šani6, z dobrim Schičhtovim milom Jeleri. Samo pri amčeno čistem jedrnatem inilu,'. kakor je chtovb milo 'jelen,. za gotoyö veni, da bo naše'perilo: dolgo trpelo." " .
■■ UmpnMahKo iztisneš več soka, ako ja
prej segreješ ali -vsaj z. roko valjaš semintja.
,Gyetliće, ki-v vazi ze. venejo, osvežiš, ako vtakneš konce pecljev ža trenutek v vročo, skoraj vrelo vodo.
Kuhinjske posode iz aluminija; nikoli ne uporabljaj za kuhanje, kislih jedi, ker ..dobe'jedi same, pa tüdi posoda, temna. De-. . ziiatno barvo, a se tudi okus. jedi poslšibša. Niti .čaja ne smemo . prirejati v 'alumiuijasti ali .kaki, drugi kovinasti posodi, ker ne izgubi le-na lepi barvi nego tudi na dobrem-,okusu, - , , ", ' ■	. '
Et
,56