. vJ Vsa Ribnica navijala za Slovenijo! JANUAR 2005 Pogovor: dr. MARJETA KREGAR JERANKO Knjižnica na Marofu le sanje? “Ribniški pušeljc” spet ubran Ribniški puseljc 2004 REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 28. januar 2005, letnik 1X1 Št. Občina Ribnica in 01 JSKD Ribnica vabita na OSREDNJO OBČINSKO PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani Ideal v Ribnici. Kamorkoli greš, vedno s seboj nosiš sebe... •m -ri bilo prvič, daje kdo izrekel to pomenljivo in globoko misel, toda, /\ / kadar je ta povedana v krogu ljudi, ki so poslušali človeka govoriti o 1 V zapiranju vase in begu pred samim seboj, seže v dno duše. Z nekdanjim kočevskim kaplanom dr. Antonom Jamnikom, ki je s področja etike in družbenih vprašanj objavil mnoge razprave, smo se pogovarjali o nas samih -Kočevci, Ribničani in obiskovalci od drugod, ki smo se konec januarja zbrali v Škrabčevem skednju. Javno in odkrito se je govorilo o intimnih zadevah, ki, ko jih razgalimo, prizadenejo vsakogar, saj se vsak najde v zgodbi in pripovedi drugega. Slišiš besede o tem, kako osamljeno se počutimo, čeprav dnevno navezujemo stike s po 20 ali več osebami, najsi bo preko SMS sporočil, telefonov, e-pošte in osebnih srečanj. Ko pridemo domov, smo še vedno sami in se pogosto počutimo prazne, se sprašujemo o smislu takega obstoja, ki, kot da nam ne dopušča razprostreti kril. Premalo se pogovarjamo med seboj in določene neizpovedane tegobe težijo naš želodec in notranjost. Pa tako malo bi bilo treba, da bi vse izpuhtelo v nič in bi se počutili radostno. Obnašamo se užitkarsko in iščemo samo stvari, ki delujejo prijetno in jih je moč zlahka dobiti. Ko naletimo na oviro, se umaknemo, ker se nam niti truditi več ne da. Še planincem ne več v gore, tudi če jim je obljubljena topla klobasa, smo slišali. Toda šele takrat se začnejo ustvarjati pravi odnosi - ko si pripravljen tvegati za človeka, ki ti je blizu, in odkriti svojo ranljivost zato, ker veš, da se boš s tem rešil spon nezadovoljne osebice v sebi. Samozadostnost je križ, ki dandanes leži na posameznikovem hrbtu. Vsak želi biti sprejet in pustiti sledi obstoja v skupnosti, kjer preživlja večino svojih dni. Če se v njej ali sebi ne najde, postane begavček, ki išče in preizkuša mnogotere stvari..., a vedno s seboj nosi le sebe...Pred vsemi se lahko skriješ, le pred seboj ne, je bilo eno izmed sporočil tega večernega pogovora. Dobra iztočnica za razmislek o okolju, kjer živimo in smo morda v njem preživeli tudi Silvestrovo. Nekaterim seje slabo godilo. Dvema moškima, ki sta bila tisti dan grobo pretepena, še posebej. Brez razloga. Nedolžna. Kot zadnjič zdravnik, pa še zadnjič lastnik lokala, pa še zadnjič kriminalist, pa še zadnjič en čisto navaden občan, pa fant, pa... Kam vse seže človekova objestnost...in kako nemi znamo biti ob dogodkih, ki nas neposredno ne prizadenejo. Ob malenkostih pa opazimo, kako brezčuten postaja posameznik. Ob takih, da v Ribnici noben voznik več ne ustavlja pešcem na označenih prehodih, tudi če so ga že polovico prehodili in so sredi ceste prepuščeni na nemilost. Tistim voznikom, ki ustavljajo, se pešci od sreče in presenečenja neskončno zahvaljujejo in mahajo v pozdrav; tisti malo bolj 7iejeverni pa jadrno ucvrejo čez, ker je vprašanje, ali bo voznik še zdržal sekundo na mestu cdi se mu bo spet mudilo naprej. Kako slepi znamo biti iti kako gladko in glasno nam teče jezik, ko seje treba potegniti za svojo korist in pljuvati z zlobnim jezikom na drugega. Več strupa ko izliješ, več svojih slabosti prikriješ. Življenje je tako preprosto. Ni treba iskati filozofije življenja v nenehnem modrovanju. Včasih zadošča že to, da si pripravljen poslušati, razumeti drugega...in nekomu včasih res samo skuhati topel čaj, ko po napornem dnevu obleži ves nemočen v postelji. Prvi bo srečen zato, ker je nekdo tako prijazen in ustrežljiv, drugi pa, ker se čuti koristnega in ve, da je nekomu polepšal vsaj en trenutek. Take malenkosti delajo življenje lepo. Urednica JANUARJA PIŠEMO: Dogodki meseca Proračun še ni šel skozi 4 P Ali namerava Miklova hiša vztrajati pri projektu Marof? “Miklova hiša pravzaprav išče različne rešitve za knjižnico že od leta 1999 i in ne želi vztrajati na določeni lokaciji, pa naj bo to katerakoli že. Vztraja samo pri naslednjem: Ribnica potrebuje sodobno knjižnico, z dovolj prostora za gradivo in za druge dejavnosti. Knjižnica bo leta 2008 praznovala 60 let svojega obstoja. Želela bi ji, da I bi pri tej starosti vendarle našla svoj lastni dom." (Vesna Horžen) V bivši Pletilnici nova proizvodnja Pogovor meseca dr. Marjeta Kregar Jeranko Del Ribniškega pušeljca, drugi 5 del pa na strani 11 Foto ZM Prav vse bi nam v življenju veliko bolj gladko teklo, če bi znali prisluhniti potrebam našega telesa; najsibo, ko gre za golo, fizično prehranjevanje, najsibo, ko hlepi po čustveni zadovoljitvi ali duhovnem izpopolnjevanju. A kaj, ko si ljudje tako radi lažemo, se sprenevedamo in upamo, da bo šel "kelih bolezni in nesreče mimo nas". Med naravo in družbo Sodobna arhitektura 8 Razpisi, dražbe 13 Kulturne drobtinice Človek naj se ne zapira vase 9 Gallus ob jubileju izdal CD-ploščo 10 0 zdravi prehrani dr. Marjeta Kregar Jeranko FotoAP Akcija 'Ribniški pušeljc 2004' n Živimo z naravo Stoletnica čebelarjenja v Ribniški dolini Bralci pišejo Po dolini Športni utrinki V Ribnici premagana Tunizija d i1<1 fl Proračun padel v prvi obravnavi "RIBNICA V RAZVOJU VSE BOLI ZAOSTAJA' 100 milijonov tolarjev manj v proračunski malhi kot lani je svetnikom znak, da občini primanjkuje idej za pripravo in uresničitev projektov. Potem ko sta bila ob začetku redne seje sprejeta regionalna zasnova za JV regijo ter zaključni račun, se je vnela pričakovano kri-™ tična razprava ob sprejemanju osnutka proračuna za leto 2005. Kljub temu, da so predhodno vsi ^ odbori osnutek sprejeli, so ga svetniki na sami seji zavrnili. Svetnike je razočarala ugotovitev, da je občinskega denarja vse manj, pogled na predlagane proračunske postavke pa jih je skorajda poenotil v mnenju, da naj bi se občinska uprava premalo angažirala pri pripravi takega proračuna, ki bi Ribnici zagotavljal razvoj. Benjamin Henigman, SLS, meni, da se Ribnica obnaša samozadostno. "Kot član stranke se čutim soodgovornega za trenutno stanje. Začetna faza je za nami, ekipa mora končno zaživeti in začeti polagati račune." Z njim se je strinjal tudi Jože Tanko, SDS, ki trdi, da se vse bolj uveljavlja logika zapiranja vase. 'Teža odločanja o posameznih projektih sloni na treh strankah, ki z enotnim glasovalnim strojem uspejo potrditi vse, kar si zamislijo." Meni tudi, da se kupčkajo s proračunom, rezultati pa so zelo borni. Vse manj je sofinancerskih sredstev od države, ki le-te pogojuje s pripravljenimi projekti. Letos jih bo tako Ribnica dobila ca. 100 mio SIT manj kot lani. "Ustvarja se kiima, ko so ljudje, ki opozarjajo na težave, videti kot nagajivci. Denarja bo vse manj, investicij prav tako, in zato nam ostaneta ie čakanje, kdaj bo tega mandata konec, in upanje, da občina ne bo predaleč zabredla." Župan Alojz Marn, ki je predlagatelj in snovalec proračuna, je krivdo za brezizhoden položaj pripisal ljudem, ki so bili na lokalni oblasti že v prejšnjem mandatu, in dodal, da je glavna krivda tega, da finančni plan za obnovo Športnega centra ni bil pokrit. "Proračun je sestavljen v okviru danih možnosti. Manj je sofinancerskih sredstev, težje se planira investicije, sredstva pa zadoščajo le za izvajanje zakonsko določenih nalog, saj država občinam nalaga čedalje več obveznosti." Županovemu mnenju je le delno pritrdil Marko Obrstar, LDS, ki je zanikal, da se Ribnici s prihodom koalicije dela škoda. "Dve leti smo reševali stvari, ki smo jih podedovali, saj je občina za ŠC dobila le 20% sofinancerskih sredstev." Kljub temu pa je nov proračun razočaral tudi Obrstarja, ker je upal, da se bodo po sklenitvi lizinga za odplačilo obnove ŠC sprostila finančna sredstva za nove investicije. "Niti ene investicije ni, za katero bi imel občutek, da gre za nekaj večjega. Le sanacije mostičkov..." Toda med predlaganimi postavkami se je znašla tudi ena veliko vrednejša, ki bi stala vsaj okrog 350 mio SIT - gradnja knjižnice na Marofu. In ravno ob njej so se lomila kopja na seji. Vsi svetniki, ne glede na stranko, ki so se oglasili v razpravi, so bili proti omenjeni investiciji. Ali jo sploh potrebujemo zdaj, ko se je knjižnica razširila in prenovila, je bilo vprašanje, ki je mučilo vse po vrsti. Tokrat je prvič v 12 letih vizijo Miklove hiše pred svetniki neposredno predstavila direktorica Vesna Horžen in omenila, da je bila nedavna širitev knjižnice le začasna rešitev. A ravno take poteze, ki rešujejo akutno stanje, saj uresničitve večjih projektov ni moč pričakovati v kratkem roku, so se v Ribnici izkazale za zgrešene. Po navadi se vsa zgodba zaključi ravno pri njih, če pa se gre v velike investicije, le-te doživljajo večne očitke, kot je primer ŠC. Prvin Lavrič, ZLSD, je na začetku mandata pričakoval, da ima občina nek prioritetni plan investicij. "Prej je bil očitno ŠC, zdaj se nakazuje knjižnica, potem dom za ostarele in obvoznica, a pogrešam načelno in splošno debato o teh stvareh." Še najbolj je gradnjo nove knjižnice podprl Tanko, vendar mu Knjižnici na rob... Ali si Ribnica lahko privošči luksuz izgradnje nove knjižnice, če pa, če pa kup vasi nima niti vodovodov, se je spraševal Vinko Levstik, SDS. Replika Marka Obrstarja, LDS: Zakaj pa niste o ljudeh, ki imajo še azbestne vodovodne cevi, razmišljali takrat, ko ste se odločali o gradnji športnega centra? Zdaj vsi hvalijo dvorano. Je bilo vredno žrtvovati kak vodovod? Da. predlagani Marof ni všeč. Najboljša lokacija se mu zdi ob Majnikovi ulici, poleg Vrtca, ZD in bodočega Doma za ostarele, kjer je na razpolago občinska zemlja, pa tudi centra se prometno ne bi bremenilo. Henigman je nasploh proti gradnji, ker meni, da je Občina s tem ko je popravila obstoječe prostore, zadosti pridobila. Jože Lampe z NSi se je zapletel v isto dilemo, češ, ali je smiselno spet graditi, če pa je bilo že zdaj toliko vloženega v njeno obnovo, Marof pa se mu nasploh zdi prevlažen prostor za knjižnico. Lavrič je debato nekako zaključil z mislijo, da Ribnica še enega kulturnega centra ne potrebuje in da naj knjižnica ostane na obstoječem mestu. O proračunu bo govor znova na naslednji seji. Stališče svetnikov glede centra Ideal pa je bilo razjasnjeno že tokrat. Višina občinskega deleža ostaja odprta zadeva, gibal pa naj bi se okrog 25%, je dejal Marn, čeprav mu Jože Tanko oporeka. Meni, da je bil leta 1999, ko sta Janez Henigman in Janez Janša podpisala pogodbo o solastništvu, delež občine med 34 in 37%. Svetniki so si bili nekako enotni glede odprodaje Ideala, ker občina nima denarja za njegovo vzdrževanje. Moti jih le, da bo potem Ribnica izgubila edino dvorano, primerno za večje kulturne prireditve. "Dober bi bil sicer tudi TVD Partizan, ki je zelo akustičen, toda lastnik objekta je Športna unija Slovenije," ]e pripomnil Jože Lampe. Obrstar je zato predlagal, naj se v pogodbo s potencialnim novim lastnikom doda klavzula o uporabi dvorane, "saj zna biti občinski delež v objektu moteč za prodajo." Objekta bi se znebil tudi Benjamin Henigman, medtem ko je Miha Klun, SDS, proti prodaji, dokler ne bo jasno, kakšen dogovor med Občino in ministrstvom za obrambo je bil pred leti sklenjen. "Ne igrajmo se s premoženjem občine," je poudaril Klun. Svetniki so nazadnje sprejeli sklep, da Občina odpove najemno pogodbo z MORS-om in se dogovori za krajši odpovedni rok, do 31. 10. 2005. Alenka Pahulje Proračunu ob rob Potreben je premislek Ribniški proračun je močno obremenjen z nekaterimi investicijami iz preteklosti, zlasti za športno dvorano, zaradi katerih ostajajo večji načrti za zdaj bolj ali manj neuresničljivi. Pridobitev sofinancerskih sredstev postaja vedno trši oreh, hkrati pa razdrobljenost proračuna na veliko število postavk, kakršen je primer ribniškega, že v izhodišču onemogoča prijavo na razpise, ki so pogojeni z določeno višino investicije. Denarja je res malo, zato pa je potrebno z njim upravljati toliko bolj gospodarno in učinkovito. Mnenja o tem, kaj je gospodarno in kaj učinkovito, so seveda glede na interese sila različna. Zato je v lokalni skupnosti praviloma potreben dogovor. Gre za načelno uskladitev mnenj o delitvi sredstev za posamezne namene - kulturo, komunalno ureditev, šport, nadstandarde v šolstvu in zdravstvu ter otroškem varstvu, socialno varnost občanov, delovanje krajevnih skupnosti in podobno, ne nujno v navedenem vrstnem redu. Razprave ob sprejemanju proračuna za leto 2005 so pokazale na določeno nemoč občinskega sveta, da bi lahko presegel objektivne vzroke in subjektivne razloge za stanje, ki povzroča nezadovoljstvo ob delitvi proračunskega denarja. Precej pomislekov so občinski svetniki izrazili ob gradnji nove ribniške knjižnice. V ZLSD podpiramo program razvoja knjižnice v sodobno infor-macijsko-dokumentacijsko središče z vrsto spremljevalnih programov. Zavedamo se, da so zato potrebni novi, večji prostori, ki bodo zadostili tudi sprejetim normativom. Ob tem pa smo prepričani, da je potrebno tak projekt premisliti celovito s strokovnega, ekonomskega, prostorskega in uporabniškega vidika. Hkrati je treba upoštevati tudi ambicije razvoja drugih dejavnosti s področja kulture. S tega vidika se nam zdi lokacija v grajski pristavi nekoliko sporna glede na predvideno višino stroškov, zmanjšano možnost razvoja muzeja in galerije ter povezanost z drugimi sorodnimi dejavnostmi. Na področju kulturnih dejavnosti nasploh je potrebno prostorsko združevanje posameznih ustanov in programov. Prav velikega razkošja si občina tu ne more privoščiti. Glede prostorskega razvoja menimo, da je bilo v preteklosti zaradi nespoštovanja sprejetih urban- Hešero H ističnih izhodišč dovolj slabih odločitev, ki onemogočajo primerno reševanje problemov sedanjosti. Tak primer je tranzitna cesta. Pristopi, kot je izjemno drago križišče v Hrovači, kjer bo občina sodelovala samo z dvajsetimi milijoni, ne rešujejo ničesar. Reka avtomobilov in tovornjakov se bo še naprej valila skozi prav tako problematična križišča mimo stanovanjskih naselij in šole ter po kolesarjem skrajno neprijazni Gorenjski cesti. Slišali smo: to gradi država. In sprašujemo: kdo pa je država? Če parafraziramo znanega Sončnega kralja: država, to smo mi (zlasti naše denarnice)! Zato pritrjujemo mnenju, da je potrebno v bližnji prihodnosti ustrezno rešiti tudi ta problem z dokončno umestitvijo obvozne ceste v prostor. Gospodarski razvoj skušamo vzpodbuditi z, po našem mnenju preštevilnimi, gospodarskimi oziroma obrtnimi območji, katerih izgradnja se vleče dolga leta, postavljamo jih ob območja, ki so namenjena drugim dejavnostim (stanovanjska naselja, športni objekti...), da ne omenjamo težav z odkupi zemljišč. Koncentracija teh con bi gotovo manj obremenjevala okolje in proračun. Pitna voda, elektrika in cesta so po našem mnenju v 21. stoletju dostojen standard. Ohraniti bi morali solidarnost do tistih, ki se v okoliščinah današnjega življenja ne znajdejo. Idej, želja in potreb je veliko, jasno je, da vseh ne bo mogoče realizirati hkrati, zato pa je potrebno opredeliti prednostne naloge. Usmeriti aktivnosti na cilje, ki so dobili večinsko podporo. Tak primer je dom starejših občanov. Zanj je določeno zemljišče, izdelan projekt in doseženo soglasje o potrebnosti. Ne vidimo ovir, da bi ga v bližnji prihodnosti ne zgradili. Prvin Lavrič, svetnik ZLSD Knjižnica na Marofu le sanje? ‘Vprašanja so bila postavljena direktorici Miklove hiše, Vesni Horžen. Med svetniki je tudi prevladalo mnenje, da se nima smisla spuščati v nov projekt zdaj, ko je knjižnica razširjena in obnovljena. Obžalujete, da ste poiskali začasno rešitev, ki kaže, da naj bi zdaj obveljala tudi kot končna? Prostori, ki so bili j za namene širitve i\ knjižnice odku- pljeni v letih 2002 in 2003, so bili obnovljeni po temeljitem premisleku iz naslednjih razlogov: - že leta 1991, ko je knjižnica začela delovati v Miklovi hiši, je bila s 170 kvadratnimi metri neto površin premajhna za obstoječe gradivo in dejavnost. Takrat je bila že predlagana kratkoročna rešitev - širitev v Zadrugo. V dvanajstih letih, kolikor časa se je na to rešitev čakalo, se je seveda pomanjkanje prostora alarmantno stopnjevalo, saj smo v tem času gradivo podvojili. Posledica - nedostopnost gradiva in onemogočena osnovna knjižnična dejavnost. - Ob takšni stiski knjižnice in ob negotovosti, kat- era lokacija bo obveljala kot primerna za selitev (širitev knjižnice v višja nadstropja Kmetijske zadruge so strokovnjaki s področja gradbeništva odsvetovali), je bila obnova oz. širitev v sosednje prostore ne samo zelo nujna in edina možna rešitev nastalih razmer, ampak tudi zelo racionalna in dolgoročna rešitev za vso dejavnost Miklove hiše. Zakaj: 1. V Miklovi hiši delujejo na 700 kvadratnih metrih tri dejavnosti: galerija, knjižnica, muzej (primerjava - Kočevje ima samo za knjižnično dejavnost 1200 kvadratnih metrov prostora) in vse tri so že v dolgo hudi prostorski stiski. 2. Obnova odkupljenih prostorov Kmetijske zadruge je bila mišljena kot kratkoročna ublažitev prostorske stiske knjižnice, dolgoročno pa naj bi bili ti prostori, potem ko bi se knjižnica preselila na drugo lokacijo, namenjeni stalnim zbirkam in poslanstvu muzeja in galerije. Iz teh razlogov so se ti prostori sanirali samo v tistih segmentih, ki zadoščajo potrebam galerijskih in muzejskih razstav, ne pa postavitvi knjižničnega gradiva, pri katerem je nosilnost stropov oz. tal izjemno zahteven segment. Strop se pri tej obnovi ni saniral. Knjižnica je tako le za kratek čas in le za določeno dejavnost rešila svojo stisko s prostorom, v bistvu pa je Miklova hiša pripravila prostor, ki ga bosta v naslednjih letih potrebovala muzej in galerija. Ribnica ne potrebuje še enega kulturnega centra, je bila splošna ugotovitev občinskih svetnikov. V čem vidite razlog, da so svetniki projektu Marof nenaklonjeni in ali bi bilo res realno, da država ne samo moralno, temveč tudi finančno podpre projekt? Razmišljanja, dileme in vprašanja občinskih svetnikov so vedno dobrodošli, ko gre za pomembne projekte v zvezi z našo občino. Vloga svetnikov je pravzaprav ravno ta, da pretehtajo čim več razlogov za oz. proti določeni odločitvi. Prav gotovo je knjižnica na Marofu eden od zelo pomembnih projektov naše občine, zato je odločitev toliko težja. Ne bi rekla, da so svetniki projektu Marof nenaklonjeni, raje bi dejala, da so previdni in želijo seveda preveriti, kaj nam predlagana rešitev prinaša tako in drugače: kot breme investicije in poznejše institucije, kot velika sprememba v okolju tudi na področju urbanizma in prostora, kot neka nova kvaliteta, ki jo je potrebno še (p)osvoji-ti in tako dalje. S tega in s podobnih vidikov zelo razumem svetnike in se trudim pojasniti njim in vsemu okolju, zakaj Ribnica potrebuje novo knjižnico in zakaj bi bila zanjo primerna lokacija ravno Marof. Kar se nanaša na državno sofinanciranje pa takole: že od leta 1999 namenja Ministrstvo za kulturo ribniški občini sofinancerska sredstva za širitev knjižnice. Ministrstvu je bilo vseeno, na kateri lokaciji bi se to zgodilo. Država podpira tiste investicije, ki rešujejo najbolj pereče probleme določenih področij kulture. Ribniška knjižnica je glede prostora takšen problem že zelo dolgo. Vendar pa se je ribniška občina za sofinanciranje vedno prijavila s figo v žepu: ker podlag za investicijo nikoli ni imela pripravljenih do te mere, da bi lahko državna sredstva črpala, jih je morala vedno znova odkloniti. Tudi letos namenja Ministrstvo za kulturo manjši sofinancerski delež za knjižnico na Marofu (10 milijonov SIT). Če se spet ne bomo odločili za predlagano rešitev, bomo morali sredstva spet odkloniti. Tokrat že petič. V BIVŠI PLETILNIH V JURJEVIČI NOV KOZMETIČNI OBRAT V Jurjeviči podjetnik iz Ljubljane prenavlja nekdanji objekt Pletilnice, za katerega je ribniško okolje dolgo upalo, da ga bo kdo rešil propadanja. Ko se je direktor in lastnik podjetja Technochem Franc Kancilja lotil obnove, pa so se začela ugibanja o tem, kakšna proizvodnja se bo notri odvijala oz. ali bi bila lahko zdravju in naravi škodljiva. Blagovna znamka Kancilja je znana po svojih kozmetičnokemičnih izdelkih (šamponih, kremah, kopelih...), vendar direktor Kancilja trdi, da ne gre za problematično proizvodnjo, saj upoštevajo zahtevane ekološke in ostale standarde. "Nimamo izpusta v zrak, ne strupenih snovi pri izdelavi ali odpadkih, le polnilnico motornega olja, za katero pa smo izgradili povsem novo halo." Je pa novi lastnik, ki je obrat oktobra lani odkupil od zavarovalnice Tilia, Novo mesto, naletel na škodljive ostanke bivše Pletilnice. Sodi s strupenimi kemikalijami in barvami so ždeli kar tako in golo naključje ter sreča sta nas obvarovala ekološke katastrofe v primeru izliva. Zanimivo bi bilo preveriti, kdo je zadolžen za preverbo stanja v podjetjih, ki gredo v stečaj in so upravljala z nevarnimi snovmi. Očitno sedimo na tempiranih bombah, ne da bi se v komerkoli vzbudil sum. Kancilja je tako poskrbel za prevoz nevarnih odpadkov v tujino ter se lotil temeljite obnove objekta in okolice. Upa, da bo marca že možen tehnični prevzem obrata, ki stoji na ca. 6000 kv.m. površine in bo podjetju omogočilo tudi morebitno nadaljnjo širitev. Zupan naj bi mu namreč zagotovil, da bo le-ta možna, saj naj bi bila v Jurjeviči zasnovana obrtna cona. Kancilja pravi, da se je za selitev iz centra Ljubljane, kjer je bil od leta 1993, odločil zato, ker na Kardeljevi ploščadi nastaja študentski kare, ki bližnjim podjetjem že povzroča logistične težave. Podjetje Technochrom se želi tudi naprej razvijati, zato je njegova širitev nujna, je dejal direktor, ki se s to obrtjo ukvarja že 25 let. Zdaj zaposluje 35 delavcev, a ker jih je šest od njih odšlo v pokoj, se zaposlitev obeta ribniškim in kočevskim prebivalcem. Februarja bo objavljen razpis za prosta delovna mesta. Zdaj jih večinoma zasedajo visoko izobraženi strokovni delavci s področja strojništva, kemije, farmacije, ekonomije, pa tudi proizvodni delavci in vzdrževalci. Kancilja pravi, da svojih poslovnih potez ne želi skrivati pred domačim okoljem, zato jo je takoj predstavil Občini, za obnovo kupljenega objekta pa najel podjetja z ribniško-kočevskega konca. Dinos je tako odpeljal na stotine ton železja, starih instalacij in ostalega odpadnega materiala, ki so leta ležali sredi ribniške pokrajine. A Pahulje Kesero ixjov^i<>■,ii> " Pogovor: dr. Marjeta Kregar leranko l $ Prav vse bi nam v življenju veliko bolj gladko teklo, če bi znali prisluhniti potrebam našega telesa; najsibo, ko gre za golo, fizično prehranjevanje, najsibo, ko hlepi po čustveni zadovoljitvi ali duhovnem izpopolnjevanju. A kaj, ko si ljudje tako radi lažemo, se sprenevedamo in upamo, da bo šel "kelih bolezni in nesreče mimo nas". Nenehno iščemo vire zadovoljstva, ugodnega počutja in hrano dandanes večina vse preveč pojmuje le kot tisto, kar lahko na hitro poteši naše potrebe, ne pa kot ono, kar bi nam prinašalo tudi zdravje v življenje. Kar smejalo se mi je ob novem letu, ko smo si ljudje voščili najlepše želje...in ko je vrsta njih najprej rekla: zdravje, to si želim. Zdravje je spet postalo visoko cenjena vrednota. O tem, kako do njega, se že vrsto desetletij intenzivno piše, celo toliko, da je nastala že prava mala zmešnjava, ki jo človek najlažje reši s tem, da poišče svoje ravnovesje. Pri hrani se vse začne: z njo si pridobivamo potrebno energijo za delo, ustvarjanje, če je pravilno sestavljena in nam dobro 'leže na želodec', pa predstavlja tudi vir zadovoljstva. Z njo si včasih potešimo tiste male sladke želje in zadostimo pregreham. Pri hrani se lahko tudi vse zavozla: jemo preveč ali premalo, ob nepravem času ali kombiniramo jedila, ki v telesu povzročijo eno samo zmedo. Kateri so tisti pravi nastavki za pravilno prehranjevanje? Razlag je več, neki osnovni temelji pa so skupni. O njih je spregovorila dr. Marjeta Kregar Jeranko, specialistka družinske medicine v Zdravstvenem domu dr. Janeza Oražma v Ribnici, ki se je usmerila v osveščanje ljudi, da bi znali preventivno ravnati in delovati v sozvočju s svojim telesom. S HRANO SI USTVARJAMO ZDRAVO ALI BOLNO TELO Nepravilen izbor hrane in nezdravo prehranjevanje je lahko vir vrste bolezni. Potemtakem lahko sklepamo, da pravilna prehrana v naše življenje prinese tudi zdravje? Veliko bolezni je povezanih z načinom prehrane in življenja, dejavniki tveganja pa se žal seštevajo. To zlasti velja za prehrambne dejavnike tveganja. S spremembo prehrane in življenjskega sloga lahko vplivamo na nastanek bolezni srca in ožilja, zato zadnja tri leta v ribniškem ZD splošni zdravniki opravljamo preventivne zdravstvene preglede odrasle populacije, ki so namenjeni ženskam med 45. in 70. letom starosti ter moškim med 35. in 70. letom starosti. Ocenimo tveganje za nastanek srčnožilnega obolenja v naslednjih 10 letih, ki je najpogostejši vzrok smrti, posebno pri moških srednjih let (po 55. letu), pri ženskah pa po nastopu menopavze. S preventivnimi pregledi želimo preprečiti bolezni, kot so: angina pectoris, miokardni infarkt, možganska kap in periferna arterijska žilna bolezen. Na določene dejavnike tveganja posameznik lahko tudi sam vpliva (telesna teža, kajenje, nivo krvnega sladkorja, nivo holesterola v krvi, arterijski pritisk, telesna aktivnost, stres), na nekatere pa ne (dednost, spol, starost). Z vsakim pacientom se zato pogovorimo, svetujemo in ponudimo delavnice za spreminjanje življenjskega sloga. Kako pa ljudje sprejemajo pogovor o tako občutljivih temah, kot so njihova telesna teža, nepravilno prehranjevanje...? Kot vdor v zasebnost, izražajo nezaupanje ali pa instinktivno vedo, da ne delajo prav in da telo že kaže bolezenske znake? Zanimivo, toda ljudje večinoma dobro vedo, da se narobe prehranjujejo, ne vedo pa, kako se lotiti drugačnega načina. Tu je še vedno prisoten vpliv tradicionalne hrane, kjer prevladuje rdeče meso, toda opažam, da ljudje v prehrano vse več vnašajo tudi belega mesa, kot je npr. perutnina. Znajo tudi opazovati in vidijo obolele okrog sebe ter sklenejo spremeniti svoj način življenja. Eni se celo sami oglasijo v ambulanti in si želijo preveriti kri in pritisk, druge je pač treba povabiti, čeprav se ne odzovejo vsi. Zavedamo se, da je pogosto težava s časom, a vseeno si želimo, da bi se ljudje začeli obnašati preventivno in spremenili svoj življenjski slog, če je le-ta škodljiv. Se posebej to priporočamo tistim, katerih svojci imajo dejavnike tveganja, srčnožilna obolenja ali so relativno mladi umrli nenadne smrti. Rdeče meso zdravniki in svetovalci zdrave prehrane uvrščate na vrh lestvice za telo obremenilnih živil. A ravno nedavno tega se je na nacionalni TV začela agresivna kampanja, ki promovira slogan: Jejte rdeče meso! Glede na to, da je cela državna zdravstvena politika zadnja leta usmerjena v preventivo, je taka akcija, milo rečeno, nerazumljiva. Kaj se dogaja? Temu se tudi jaz čudim. Zadnja navodila, ki smo jih zdravniki dobili, so, da bi se rdeče meso, to sta svinjina in govedina, uživali nekajkrat mesečno ter da naj se vse pogosteje zamenjata z belim mesom ali ribo. Za slabotne in slabokrvne ljudi je pusto rdeče meso sicer priporočljivo, drugače pa velja, da je slabše prebavljivo in zato nevarno za rak prebavil. Če je človek na dieti, bodisi zaradi prekomerne telesne teže ali previsokih krvnih maščob, je svinjina odsvetovana, ker ima prevelik odstotek nasičenih maščob in holesterola. iSTM'O S Živalsko meso sicer vsebuje kompletne aminokisline, ki jih telo ne tvori, jih pa nujno rabi za svoje delovanje in obstoj. Popolni nadomestek mesa je soja ali pa kombinacija dveh rastlinskih živil, npr. riž in fižol. Priporoča se uživanje morskih (modrih) rib vsaj 200 gramov dnevno, ker vsebujejo nenasičene omega 3 maščobne kisline, ki delujejo varovalno, saj zavirajo arteriosklerozo. Bi se strinjali s trditvijo, da se človek najbolje in najpravilneje prehranjuje takrat, ko posluša svoje telo? To namreč nikoli ne zavaja: točno vemo, kdaj nam nekaj težko obleži v želodcu in kdaj skušamo s hrano potešiti le svoje notranje nezadovoljstvo. Človek mora začutiti, kaj mu ustreza in kaj škodi. Dobiti mora občutek zase in svoje počutje v smislu: to potrebujem, drugega ne. Začutiti moramo, kdaj smo dovolj pojedli, saj občutek sitosti nastopi šele po obroku. Odnos do hrane si pridobimo že v otroštvu. Ali je tolažnica ali nagrada, celo kazen ali samo hranilo, ki ga pojemo z užitkom. Kolikokrat smo prisiljeni zaradi pomanjkanja časa nekaj na hitro dati v usta, karkoli, samo da potešimo lakoto. Jemo, ne da bi hrano okušali, vonjali, gledali, kaj šele dobro prežvečili. Zmoti nas telefon, televizija, nujen razgovor. Zaslužimo si, da pojemo in popijemo v miru in pri tem uživamo. Pomembna je uravnotežena prehrana. Vse, kar je treba pri sestavi pravilne prehrane upoštevati, je, da v telo vnesemo zadosti hranilnih snovi, da bo lahko nemoteno delovalo. Osnovna hranila pa so: beljakovine, nenasičene maščobe, ogljikovi hidrati, vlaknine, minerali in voda. Zdrava hrana ni obveza, je pa način, da si izboljšamo zdravje. Ljudje smo ponavadi bolj kritični do drugih kot do sebe in po navadi se s prstom kaže na debele ljudi, pri katerih že zunanjost kaže, da gre najverjetneje za nepravilno prehranjevanje. Ni pa debelost edini znak, ki kaže na to... Nikakor ne. Nepravilna prehrana se kaže tudi v drugih znakih in obolenjih: kronična utrujenost, slabo počutje, alergije, prehladna obolenja, zaprtost, rak, osteoporoza, žolčni in ledvični kamni, artritis (npr. putika) in artroze. Debelost je sicer najbolj viden znak, a so tudi drugi, ki jih nekateri pacienti niti ne čutijo. Lahko imajo povišan pritisk, povečan sladkor in holesterol, a trdijo, da se prav dobro počutijo. Ravno zato je dobro, da to preverijo pri zdravniku, ta pa jih, če gre za preseganje kritičnih mej, napoti v šolo za zdrav življenjski slog, odvajanja od kajenja ali pa šolo hujšanja Odziv na naše svetovanje je seveda različen; eni pristanejo na vključitev v skupine, drugi pa želijo spremembo opraviti sami, brez strokovne pomoči, bodisi zaradi pomanjkanja časa ali oddaljenosti od zdravstvenega doma. Ljudje, ki so se odločili za udeležbo, so zadovoljni z doseženim, predvsem z znižanjem telesne teže. So jedi, ki nekomu ne ustrezajo, drugi pa jih odobrava, ker praktično niti eno telo ne sprejema enako vseh prehrambenih sestavin in živil. Ali lahko sploh govorimo o neki priporočljivi hrani oz. so pravila lahko toga? Mediteranska dieta je model zdravega načina prehrane in jo zaradi varovalnega učinka priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Sestavljajo prehrana, ki vsebuje oljčno olje, veliko žitaric, sadja in zelenjave ter ribe. In čeprav nekateri trdijo, da je tu v navadi drugačna hrana, se moramo spomniti prehrambnih navad naših staršev. Ti so redkokdaj jedli meso, res da ga niso imeli na pretek, hkrati pa so se tudi veliko gibali. Mi pa si pogosto ne vzamemo niti 20 minut dnevno, da bi pospešili delovanje srca, se malo zadihali in spotili. Zmeda okrog hrane se vseskozi lešsm pojavlja, toda slediti je treba temu, da jemo polnovredno mešano hrano, ki ima zadosti vitaminov in mineralov. Jesti je treba mešano, najbolje pa doma pridelano hrano, ker poznamo njen izvor. Hrana mora biti čim bolj sveža in tudi čim manj predelana. Kupljene in že pripravljene jedi, ki jih je potrebno le pogreti, nikakor niso zaželene. Polemike okrog rakotvornih živil pa so včasih malo pretirane, saj je težko samo eno snov kriviti, da povzroča raka. Bolezni so posledica skupka dejavnikov tveganja. Resnično in dokazano škodljive so ocvrte jedi, ker povzročajo raka in zvišujejo škodljivi holesterol v krvi. Škodljiva je tudi presoljena hrana. Bi lahko, v kratkem, navedli osnovna priporočila za zdravo kombiniranje in uživanje hrane? Splošna navodila za kombiniranje hrane so znana, morda pa se boste ob prebiranju teh dodatnih napotkov zalotili, da tega pa le niste vedeli. Da: • sladkega in kislega sadja ter svežega in suhega sadja nikoli ne jejte skupaj • melone jejte same (brez pršuta!) • sokovi iz svežega sadja so odlični na tešče (uro pred zajtrkom) • zelenjavne sokove pijte med obroki • kisa in gorčice se sploh ne priporoča (kis raje nadomestite z limoninim sokom v kombinaciji z olivnim oljem ali medom) • uporabljajte polnovredno moko in polnovredna (neoluščena )žita • pri pripravi mesnih omak nikoli ne uporabljajte mleka • izogibajte se 4 belim snovem: beli moki, belemu sladkorju, soli, masti Kot rečeno, nam prehrambna piramida prikaže vrsto in okvirno količino priporočenih živil. Skoraj 75% vseh živil izhaja iz 3 skupin: žita, sadja in zelenjave. Naša osnovna hrana so žitarice, zato je dobro, da gre za polnozrnate izdelke, ki vsebujejo veliko pomembnih hranil in vlaknin za boljšo prebavo. Uživajmo čim več sadja in zelenjave, vsaj 400g dnevno, pri tem pa pazimo, da je več kot polovica v sveži obliki. S škrobom bogato hrano (žita, riž, kruh, testenine, krompir, sveža sladka koruza) je treba jesti brez dodatka mleka ali drugih tekočin in jo dobro prežvečiti. Ni je priporočljivo kombinirati niti z mesom, jajci, orehi, s kislim sadjem ali sirom. Prav tako se ne priporoča, da se zelenjavne solate, paradižnik in sadne solate kombinirajo s škrobnato hrano. Uživati je treba čim manj pražene, zabeljene in ocvrte hrane, krompirja in banan, čim manj uporabljati začimbe in se izogibati vseh močnih okusov: sladkega, kislega ali pekočega. Ljudje pogosto sami čutijo, da se ne počutijo dobro, če uživajo določene vrste hrane, a ne vedo, kje začeti s spremembo, zato ponavljam, da lahko kadarkoli pridejo v ZD in zdravnike povprašajo za nasvet. Mladi bi ga še posebej rabili. Večina se šola v Ljubljani in jih cele dneve ali tudi teden dni ni domov. Raziskave so pokazale, da se izjemno slabo prehranjujejo, ker so daleč od doma, pa tudi nihče jih ne more opozarjati na to, da je treba čez dan tudi kaj zdravega in polnovrednega zaužiti. Enako je še z mnogimi odraslimi... Pomanjkanje časa je za zdravo prehranjevanje velik problem in z njim se soočamo vsi, ne samo mladi. Nekateri so toliko preobremenjeni in pod stresom, da so izgubili čut za lakoto in se na hrano niti ne spomnijo. Tako kot moramo stare ljudi, ki so izgubili občutek za žejo, opominjati na pitje tekočine, tako moramo tudi drug drugega spominjati na to, ali smo kaj pojedli in popili. Pomembno je, da spijemo vsaj 1,2 litra dnevno, najbolje nesladkane čaje ali vodo. Mnogi mladi jedo le enkrat dnevno, izkazalo pa se je, da se podobno slabo prehranjujejo tudi avtoprevozniki in ostali vozači. Priljubljena je zlasti hitra hrana, ki je kalorična in preslana. Kako daleč smo od ideala, da bi človek pojedel 5 obrokov dnevno, pa četudi bi kak obrok vseboval le en sadež! Uživamo premalo sadja in zelenjave, ki je pomemben vir vitaminov in mineralov, posebno v zimskem času. Uživanje hrane mora postati obred, ki ga moramo zavestno izvajati, ne tako, kar mimogrede. Pripravljajmo jo v miru, jo dobro prežvečimo in jo občutimo z vsemi čuti ter v posameznem obroku uživajmo vsaj 15 minut. Kako pogosto zaposleni ljudje pojedo glavni obrok! Šele ko se pozno popoldan vrnejo z dela, potem pa utrujeno obsedijo na kavču. Marsikdo se k sreči še uspe posvetiti rekreaciji, ki je na voljo v športnem centru in naravi. Po drugi strani pa se mnogi ljudje odločajo za bolj radikalno spremembo svoje prehrane in se vključujejo v specializirane prehranjevalne skupine: nutricionisti, presnojedci, vegani, vegetarijanci..Ji bržkone z medicinskega stališča niso tako vprašljivi? Navadno so to osveščeni ljudje, ki se pri sestavljanju obrokov ravnajo po mediteranski prehrambni piramidi. Dobro sestavljena vegetarijanska prehrana vsebuje vse snovi za zdravo življenje. Zahtevnejša je samo veganska prehrana, ker vključuje samo rastlinska živila, brez živil živalskega izvora. Poznajo zamenjave in nadomestke za posamezna živila in jih uporabljajo v pravilnem razmerju, zato pri njih ne prihaja do pomanjkanja vitaminov in mineralov, razen pri nosečnicah, ki si morajo v hrano dodajati Bi 2, kalcij in vitamin D. Tudi ostale posamezne skupine se zavedajo, da morajo hrani včasih dodajati prehranska dopolnila, ki npr. nadomestijo omega 3 maščobne kisline, vitamine in minerale. Večji problem so ljudje, ki se sprememb svojih prehrambnih navad ne znajo lotiti. Nadaljevanje na strani 8 C M ■J A Z A > mmm 7 >■ *>/V M INJ SODOBNA ARHITEKTURA SE VRAGA K NARAVI Spomladi se obeta drugi del predavanja arhitekta laneza Zobca o ribniškem okolju Nadaljevanje s strani 7 Ribniško okolje je v marsičem še vedno tradicionalno, tudi v prehrani. Se to kaj pozna pri poprečju obolelih za srčnimi in ostalimi boleznimi, ki jih povzroča hrana? In kdaj se bodo pokazali vsaj manjši rezultati akcije zdravega načina življenja, ki se je je lotila cela Slovenija? Gre za velik projekt, zato je težko reči, kdaj bo znan učinek teh preventivnih akcij, ki so večinoma za zdaj usmerjene v bolezni srca in ožilja. Prav tako še ni povsod enako zaživel... Lah ko pa rečem, da Ribnica bistveno ne odstopa od republiškega poprečja glede števila obolelih in ima kot manjše okolje prednost, da jih bolezni znancev pogosto toliko prizadenejo, da so pripravljeni tudi sami kaj postoriti za spremembo načina življenja. Je pa to zahteven korak. Tudi sama pogosto niham, kako človeku povedati, daje npr. predebel in bo moral zavoljo ogrožanja zdravja shujšati. Ne smem uničiti samopodobe, ki si jo je zgradil, marveč mu znižanje telesne teže predstaviti kot element kvalitetnejšega življenja. Kaže, da vsakdo ve, kakšna je njegova idealna teža, ki jo je imel v mladosti in se je dobro počutil. Na starost je še težje spremeniti svoje navade, čeprav se ravno po 50. letu pokažejo vse tegobe, ki smo si jih kopičili skozi leta, še posebej pri debelih ljudeh. V ribniškem okolju se še vedno poje preveč mesa, eni ga jedo celo vsak dan, in v prevelikih količinah. Prehrambne navade so namreč vedno odvisne od kulture kraja in dežele, kjer živimo. Tu pač ni rib v izobilju, zato moramo biti na uživanje uravnotežene hrane toliko bolj pozorni. V ordinaciji sem pogosto presenečena, ko vidim, da ljudje v bistvu že veliko vedo o prehrani, pa si vseeno zakrivajo oči. Pozabljamo, kako pomembna je hrana v našem življenju, najsi bo za gradnjo telesa ali sintezo najpomembnejših snovi v njem, zato je včasih ljudi treba le spodbuditi k temu, da uresničijo, kar že globoko v sebi vedo. Pogovarjala sem se Alenka Pahulje DRUŠTVO “DINARICUM” V RIRNICI Februarja naj bi se v Ribnici ustanovilo novo društvo, društvo Dinaricum. Mirko Perušek, univ. dipl. inž. gozd. je povedal, naj bi se društvo ukvarjalo z vsemi Dinaridi, od Idrije do juga države. Eden izmed ciljev je tudi, da se začne povezovati in sodelovati s strokovnjaki in društvi preko meja ter skupaj skrbeti za Dinaride. "Gledano z evropskega vidika so le-ti zelo pomembni, saj so polni znamenitosti, posebnosti in številnih endemitov, zato rabijo našo pozornost," je povedal Perušek, eden izmed pobudnikov za ustanovitev društva. V prvem tednu februarja nameravajo imeti ustanovni občni zbor. Cilji in nameni društva so med drugim varstvo narave, trajnostni razvoj območja ter prijave za projekte Interreg, morda tudi v povezavi s Hrvati. V društvu naj bi sodelovali strokovnjaki npr. biologi, geografi, geologi, gozdarji itd., pa tudi turistični delavci. Sedež društva naj bi bil v Ribnici. O društvu Dinaricum bomo gotovo še pisali tudi v eni izmed naslednjih številk Rešeta. Z. Mihelič V zahodni civilizaciji se arhitekti in urbanisti srečujejo z izrazitim pomanjkanjem prostora za gradnjo, zato poskušajo tudi v prenatrpanih mestih ustvarjati videz, ki bi bil človekovemu bivanju bolj prijazen. Sodobna arhitektura se tako preko ti. bionike vse bolj vrača k naravi in uporablja njene zakonitosti, zato ne preseneča, da hišo lahko konstruira podobno kot drevo ali pa da jo naravnost zlije z naravnim okoljem. Poskuša pa ustvarjati tudi neke nove prostore in ambiente, ki včasih prebivalce presenetijo ali celo šokirajo. Hiša več ne pomeni zgolj stene in strehe, marveč stena postane hkrati tudi strop...Ob evropskem letu kulture 2003, ki se je obeleževalo v avstrijskem G razu, so sredi mestnega središča postavili organsko tvorbo iz stekla. Na začetku so jo ljudje sprejeli z mešanimi občutki, celo zavračali kot tujek, zavoljo velike odmevnosti v svetovnem prostoru pa postopoma le sprejeli kot svojo. Spomnimo se zgodbe okrog školjkaste tvorbe sidneyske opere. Njeno futuristično obliko je zasnoval danski arhitekt, Avstralci pa so se njenim jadrom naravnost posmehovali in arhitekt se je užaljen vrnil domov. Zdaj je stavba nacionalni ponos in bi domačine te daljne celine naravnost kap, če bi jim jo kdo vzel, je dejal Janez Zobec, ribniški arhitekt, ki je decembra v Miklovi hiši predstavljal razvoj sodobne arhitekture v svetu. Slovenija se je v proces posodabljanja že vključila z mlajšo generacijo arhitektov, ki idejno niti najmanj ne zaostaja za globalnimi trendi, ribniška pa še ne. Morda jo bo k preporodu spodbudil drugi del Zobčevega predavanja, ki bo sledilo spomladi in bo naravnano na ribniško okolje. To je modnim trendom najbolje sledilo s stavbenikom Alojzijem Hrenom, ki je posodobil arhitekturno podobo Ribnice v obdobju med obema vojnama in njegove stavbe še danes pritegnejo oko mimoidočih zavoljo svojih posebnosti in pogosto naravnost gosposkega videza. Med novejšimi gradnjami pa trenutno gotovo najbolj izstopa prenovljeni Športni center, medtem ko je Mušičev projekt Marofa ostal le na papirju. Arhitekt Janez Zobec je do inovacij zadržan toliko, da zagovarja korekten odnos do dediščine, zato meni, da je tudi Kolosej v Ljubljani, okrog katerega seje razvnela širša nacionalna polemika, pred- imenzioniran za tisto okolje in ne ohranja njegove izvirne podobe. Toda Kolosej ni bil vir razprav na predavanju, kjer so bili obiskovalci morda prvič seznanjeni z razvojem sodobne arhitekture, ki so jo v zadnjih 20 letih modernizirali računalniki. Ti omogočajo grafike, določanje struktur in barv ter preverjanje neštetih možnosti. Projektiranje se je olajšalo, saj računalniki ustvarijo tudi tridimenzionalno sliko objekta in prostora, sam čas projektiranja pa podaljšal, ker se arhitekti dlje časa lahko odločajo in premlevajo, kje in kako bodo kaj gradili, je povedal Zobec. Okolje, kjer bodo stali objekti, se lahko oživi z računalniško animacijo in grafiko, internet pa prenaša številne informacije in omogoča izmenjavo potrebnih podatkov za delo. Naš ribniški arhitekt, ki je v času študija spoznal filozofske strani matematike, pa trdi, da je podlaga za razumevanje zdajšnje arhitekture matematika in ji služi kot idejni izziv. Toda denar je arhitekture vladar in New York, na primer, je po Zobčevem prepričanju "zrasel iz želje po izkazovanju kapitala". Ne glede na to, da družba narekuje vedno nove prijeme, ki so arhitektom gonilo ustvarjanja, mora imeti eno neizpodbitno lastnost, da lahko njena materialna stvaritev obstane v prostoru: biti mora uporabna, njena zamisel pa izvedljiva, je dodal predavatelj. Spomnim se polemike okrog neke avtobusne postaje na Dolenjskem, ki jo je oblikoval eden najvidnejših arhitektov, nato pa na njen avtobusi niti obrniti niso mogli. Veliko bolje se godi trenutno najvidnejšemu slovenskemu arhitektu Borisu Podrecci, ki deluje v Munchnu in na Dunaju. Je generator prehoda Slovenije iz planskega obdobja v marketinški pristop v arhitekturi, je dejal Janez Zobec, čeprav je v svetu bolj priznan kot doma. "Na Beneškem bienalu pred dvema letoma je naravnost blestel med vsemi srednjeevropskimi arhitekti." Večina današnjih idej sicer prihaja z angleške arhitekturne scene, kjer snovalci neprestano iščejo nove rešitve, ki bi ljudi še bolj navdušile. Malce naivno pa so nekdaj delovali Finci, ki so tako vneto zagovarjali naravne materiale, kot je les, da so, če je bilo za prodajo in prepričljivost potrebno, za fotografijo najeli ljudi, ki so ob objektu držali veje kot dokaz naravnosti... Alenka Pahulje Asšsro s LJUBIM, TOREJ SEM Človek med zapiranjem vase in odgovornostjo do bližnjega Letošnje prvo predavanje in hkrati glasbeni večer v Škrabčevi domačiji so oblikovali dr. Anton Jamnik, teolog, docent na Teološki fakulteti v Ljubljani in direktor Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, ter glasbenika Vlasta Doležal Rus na špinetu in Drago Arko na violini. Tako je bilo duhovno polno predavanje 21. januarja oplemeniteno s prav tako bogatimi glasbenimi deli, nam morda prvič slišane zanimive kombinacije teh dveh glasbil. Čas, v katerem živimo, pred človeka postavlja nešteto možnosti in izzive. Kot pravi sv. Avguštin, so vsaki časi odvisni le od človeka. Posebna značilnost sedanjega časa je izredna hitrost sprememb. Prav te od človeka zahtevajo več energije ter kritičnosti in osebnega razmisleka, da se zna ustaviti in spremembe postaviti na pravo mesto, sicer lahko izgubi temeljno vizijo bivanja in se začne izgubljati v razcepljenosti ter negotovosti. Sodobni človek je pri svojem odločanju postavljen pred temeljno odločitev: ali naj se zapira vase ter se prepušča etični skepsi, pragmatičnosti in trenutnemu ugodju, ali pa v odgovornosti in skrbi za bližnjega odkriva smisel svojega bivanja. Toda prav odnos, bližina drugega in zavest pripadnosti občestvu, ustvarjajo v človeku veselje do Afišsro življenja in mu dajejo moč za uresničitev njegovih življenjskih darov. Dr. Jamnik se je dotaknil dveh vidikov - človeka kot družbeno bitje in človeka kot posameznika. Novodobni človek se za neki odnos do drugega odloči zaradi lastnine, preživetja, želja, potreb in koristi. Ne podaja se v odnos brez vzroka, kar je žalostno, pravi dr. Jamnik. Toda kljub temu, da ima dandanašnji človek toliko stikov z ljudmi - prejema telefonska sporočila, ogromno časa preživi na telefonu, srečuje ljudi na ulici, v službi itd., se pogosto zvečer, ko se umiri, sprašuje, čemu živi, zakaj je na svetu. "Manjka mu osnovne radosti bivanja. Da za druge živi, da za drugega nekaj lepega naredi. Kar tako, brez podtona in z mislijo, da mu bo to še koristilo,"nam je v srce položil dr. Jamnik, ki pravi, da na žalost tudi današnja vzgoja vse preveč dela v smeri človeka kot avtonomnega bitja. Človek si jemlje tisto, kar mu daje trenutno ugodje in bega od stvari do stvari, toda to človeka ne bogati, prav nasprotno: ga pomehkuži in notranje ubija, postaja apatičen, utrujen, naveličan, v sebi šibak in dojemljiv za razne manipulacije (sekte, šamanstvo itd.). "Človekovo ravnanje ne more sloneti na razcepljenosti in neprestanem sklicevanju na lastno svobodo (samovoljo), ampak je za oblikovanje pravih odnosov in za polnost lastnega bivanja potrebno izhajati tudi iz odgovornosti in skrbi za bližnjega." Dr. Lovro Šturm, ki ga je dr. Jamnik citiral, pravi: "V osnutku nove mednarodne deklaracije o človekovih dolžnostih je naštetih sedem glavnih socialnih grehov: politika brez načel, trgovina brez morale, bogastvo brez dela, izobrazba brez vrednot, znanost brez humanosti, brezvestno uživaštvo, želje po uspehu brez truda in odpovedi." Imamo svoje pravice in prav je, da je človek svoboden in avtonomen, a hkrati je tudi odgovoren za bližnjega. Vse, kar slišimo, beremo, nas oblikuje, toda zadnji kriterij je naša vest, ki pa jo oblikujem v skupnosti. Toda poglabljanje v odnose, torej ne-površinsko obravnavanje drugega, lahko tudi boli. Dr. Jamnik pravi: "Največja bližina najbolj boli. Čim bližje sem komu, in če me ta rani, tem bolj boli. Toda brez tega ne gre. Moramo tvegati." Tisti, ki se zapira vase, pomeni, da je šibak v sebi. Človek, ki v sebi čuti harmonijo in je notranje močen, se ne bo bal odnosov in odprtosti do drugih, čeprav bo sam kdaj tudi ranjen. Zdenka Mihelič Foto Alenka Mohar - Mihajlovič Predavatelj Tone Jamnik Naše okolje rabi takšne večerne pogovore, kar se je videlo tudi po tem, da se je prostor napolnil že 20 minut pred določeno uro. ŠKRABČEVA DOMAČIJA HROVAČA Kulturni teden na Škrabčevi domačiji • 8. februar ob 15. uri Vodenje po Škrabčevi domačiji Na dan slovenskega kulturnega praznika bo Škrabčeva domačija odprta za svoje obiskovalce od 12. -17. ure • 10. februar ob 19. uri v skednju Škrabčeve domačije Hrestači v Hrovači Večer za zlitje različnih umetniških upodobitev znane zgodbe Ob predstavitvi koledarja Riko 2005 • 12. februar 2004 ob 10. uri Februarska sobotarija za mlade obiskovalce Škrabčeve domačije Napovedujemo za mesec februar v skednju Škrabčeve domačije: Predstavitev knjige Čas in dejanje v jeziku dr. Igorja Ž. Žagarja in Matejke Grgič, v kateri avtorja odkrivata, da je teorijo performativnosti prvi formuliral slovenski jezikoslovec p. Stanislav Škrabec in ne angleški filozof John L. Austin, kot je veljalo doslej. Knjiga, ki je izšla pred kratkim pri Založbi *cf, tako uvršča p. Stanislava Škrabca med pomembnejše evropske nosilce intelektualne misli. Odrivanje performativne teorije na Slovenskem in vlogo p. Škrabca bosta s svojimi gosti predstavila avtorja knjige. asNH* S MUIJTTU KPM El E> RO I TV IC K !\j ■ jL$i<»ei f n>i Ob jubileju izdali odlično kompaktno ploščo Oktet Gallus iz Ribnice, ki že ves čas svojega obstoja goji izbrano pesem ter velja za enega prepoznavnejših slovenskih oktetov, praznuje letos sojetnico svojega delovanja. Bogat repertoar, čisti glasovi in dodelane izvedbe so na njihove koncerte in nastope vedno privabili veliko ljubiteljev lepega petja. Oktet Gallus je bil leta 1975 ustanovljen kot oktet Donit. S svojim izborom pesmi so njegovi člani želeli ohranjati in obujati stare ljudske običaje in navade Slovencev, od vasovanja, koledovanja, podoknic, svatovanja, do veselih dogodkov ob raznih kmečkih opravilih (ličkanje itd.). Prav tak je njihov namen še danes. Pevci so bili večinoma iz Sodražice in okolice, njihov prvi umetniški vodja pa Tone Lovrenčič. Nastopali so na prireditvah, pevskih revijah in samostojnih koncertih. Kakovost je bila vse boljša, saj je g. Lovrenčič povabil k sodelovanju tudi svoje prijatelje, ki so peli pri APZTone Tomšič, predvsem pa pri zboru Vinko Vodopivec. Sledilo je veliko nastopov po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Pogosto so gostovali na Koroškem, dvakrat celo pri znanem skladatelju Pavlu Kernjaku. Leta 1985 je postal umetniški vodja znani tenorist Marjan Trček. Oktet pa se je stalno pomlajeval in izpopolnjeval. Leta 1991, ob 400-letnici smrti Jakoba Petelina Gallusa, se je preimenoval v oktet Gallus, njegov sedež pa se je preselil iz Sodražice v Ribnico. Z zahtevnejšim repertoarjem se je večalo število pomembnih koncertov. Posnetih je bilo nekaj nastopov na RTV Slovenija (radiu in televiziji), gostovanja so se razširila še v Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Leta 2000 je vodenje okteta prevzel Alojz Osvald, tako da so z njim pevci sodelovali že na praznovanju 25-letnice delovanja v Ribnici. Oktet se udeležuje tudi raznih festivalov, srečanj zborov in oktetov, med drugim srečanja pevskih zborov Zahodne Dolenjske v Dolenji vasi, nekdaj srečanja oktetov v Šentjerneju idr. Na izbirnem regijskem tekmovanju oktetov je bil zadnji dve leti ocenjen kot najboljši in predlagan za sodelovanje na državnem srečanju oktetov. Seveda pa sodeluje tudi na skoraj vseh večjih slovesnostih v občini. Repertoar okteta je zelo raznolik. V prvi vrsti obsega velik del programa J. P. Gallus, nato pa ruska pravoslavna liturgija in ruske narodne pesmi, slovenske narodne in umetne pesmi, staroslovenska krščanska liturgija, koralna in slovenska cerkvena glasba. Pevci so si zadali tudi, da pesmi drugih narodov pojejo izključno v njihovem jeziku, saj le na ta način najbolje zazvenijo. Zgoščenko, ki je bila izdana ob 30-letnici delovanja okteta Gallus, so pevci posneli v cerkvi sv. Cirila in Metoda na Škofljici. Ta cerkev je bila že večkrat priča dobrega prepevanja in snemanja pesmi. Slovenski komorni zbor je v njej posnel zbirko sakralnih pesmi. Oktet je zgoščenko s preprostim naslovom 'Oktet Gallus, Ribnica' snemal več kot leto dni, saj so želeli narediti vrhunski izdelek; izdali pa so jo v samozaložbi. Petindvajset izbranih pesmi je zgodovinski prerez njihovega delovanja skozi čas in zajema vse glasbene zvrsti, ki jih oktet obuja in ohranja. Čudovit glasbeni dosežek in čisti užitek za uho in srce! Glasovi pevcev se zlivajo v lepo melodijo, z izpiljeno dinamiko pa potrkajo na vse naše čute. Izvrstni solistični vložki še dodatno kažejo na njegovo kvaliteto. Ko prisluhnemo tako npr. tenoristu v Kalinki ali pa basistoma v Pesmi o lončenem basu, v Ribniški, Pesmi od rojstva ali v čudoviti ruski pesmi Dvenadcat razbojnikov (Dvanajst razbojnikov), nihče ne ostane ravnodušen. Ne gre pozabiti tudi na Gallusove pesmi, na Otče naš Čajkovskega ter lepe slovenske narodne in Večerni ave. Zanimivo je tudi to, da pesem Tatjana skladatelja Pavla Kernjaka ni ljubezenska, temveč je posvečena njegovi vnukinji, hkrati pa je to Kernjakova zadnja skladba. Štirje člani okteta Gallus so tudi poklicni pevci. Dva pa pojeta pri oktetu že od samega začetka: Marjan Podgrajšek in Darko Vesel. Sedanja zasedba so naslednji pevci, ki so pesmi na zgoščenki tudi posneli: Robert Kožar -1. tenor, Marjan Podgrajšek -1. tenor, Alojz Osvald - 2. tenor, Igor Žniderič - 2. tenor, Janez Rigler - bariton, Darko Vesel - bariton, Mirko Halilovič - 2. bas, Tadej Osvald - 2. bas. Umetniški vodja je Alojz Osvald. V letošnjem letu, ob svoji tridesetletnici, nameravajo prirediti tudi slavnostni koncert, ki bo predvidoma v Ribnici v mesecu ljubezni, maju. Zdenka Mihelič Foto arhiv Okteta Gallus iz Ribnice MELODIJE SRCA OBOGATILE TUDI NAŠA SRCA Že sedemnajsti Božično-novoletni koncert v Ribnici Tradicionalni Božično-novoletni koncert je zopet zasijal z vsem žarom 26. decembra lani, ko je, kot že tolikokrat, v dvorano Športnega centra Ribnica privabil glasbe in zaključnega koncerta željne poslušalce. Melodije srca dobrih solistov, glasbenih zasedb in zborov so jih pospremile ne samo skozi program, ampak tudi na domove. Tema že sedemnajstega tradicionalnega koncerta je bila izbrana prav posebej skrbno, saj melodije srca včasih hočejo iti drugo pot, kot želimo sami. Tako se je za božično-novoletni koncert leta 2004 še posebej potrudila Bernarda Kogovšek v sodelovanju s KUD Gallus in JSKD območno izpostavo Ribnica. Po čudoviti Sveti noči združenih pevcev nam je Župnijski pevski zbor skupaj z godalno skupino Glasbene šole in Ksenijo Abramovič zapel Božično noč, po govoru ribniškega župana Alojza Marna pa so srca prebudile lepe melodije, ki so bile zapete prav tako iz srca. V bogatem programu so sodelovali solisti Marjan Trček, Metka Lesar, Robert Kožar, Tadej Osvald, Petra Vrh, Ksenija Abramovič in Mateja Stražar ter nonet Vira, Oktet Gallus iz Ribnice in Župnijski pevski zbor Ribnica, glasbeniki godalne skupine GŠ, na klavirju pa Aleksander Oražem, Manca Trček, Andreja Kosmač in na violini Urška Trček. Zaigrane, predvsem pa čudovito odpete milozvočne melodije so dvignile tokratni koncert na nivo, ki ga morda v Ribnici še nismo doživeli. Morda poslušalci niso pričakovali takega koncerta, gotovo pa jim bo ostal v nepozabnem spominu, saj toliko izvrstnih solistov na enem koncertu še nismo imeli. Lahko bi rekli, da smo se tudi ob tem koncertu nekaj naučili in pridobili neko širše poznavanje petja in glasbe nasploh. Kot iz svetlobe dan prehaja v noč, tako se tudi teme tradicionalnega koncerta menjujejo. Gotovo že vsi prav z radovednostjo pogledujemo proti koncu leta 2005 in se po tihem, a kot vedno v pričakovanju, sprašujemo, s čim nas bo presenetil, navdušil in obogatil letošnji božično-novoletni koncert, ko bo dosegel polnoletnost. Izveden bo namreč že osem-najstič. Prav gotovo ne bo manjkal Ribniški pihalni orkester pod vodstvom Matevža Novaka, kot ni manjkal tudi na tem koncertu. Ob koncu programa je zaigral tri Straussove skladbe. Zadnja, a vedno tako z veseljem navdahnjena, je bila Radetzky march. Lahko rečemo, da je, prav tako kot Gruberjeva Sveta noč, postala nepogrešljiv košček pisanega mozaika teh koncertov. Zdenka Mihelič Foto Marko Burger Hešsro 10 RIBNIŠKI PUŠELIC 2004 SPET V ŠOPEK ZBRAN Vrnitev akcije Ribniški pušeljc je prinesla nadpovprečen odziv bralcev časopisa Rešeto in letos prvič poslušalcev ribniškega radia Urban. To samo kaže, da je akcija bila in je še vedno priljubljena med ljudmi, kajti v njej ne glasujejo ozke skupine ljudi, temveč posamezniki za svoje naj-posameznike in tudi društva, skupine. Zaključek akcije Pušeljc 2004 je potekal 8. januarja, in sicer na radiu Urban s programom v živo. Tako ste lahko slišali vse tri najbolje uvrščene posameznike, ki ste jim podelili največ glasov, prav tako pa tudi vse bolj priljubljen ribniški ansambel Ribn'ški pušeljc. Predstavnika Vaškega etnološkega turističnega društva Hrovača, kot drugouvrščenega med društvi-skupinami, žal ni bilo. Z moderatorjem in vodjo akcije Markom Modrejem smo skozi zabavni program zvedeli marsikaj morda tudi novega o prvouvrščenemu Medardu Puclju, ki je prejel kar 130 glasov. V obrazložitvi je bilo zapisano: odličen voditelj, pravi Ribničan Urban in edini, ki pozna ribniško narečje. Drugouvrščeni veterinar Ivan Gačnik je razkril celo skrivnost svojih brkov. Po napetem finalnem glasovanju na radiu Urban konec meseca decembra ste mu namenili 119 glasov, obrazložitev pa se je glasila: prijazen veterinar, strokovnjak na svojem prodročju veterine, in dosegljiv ob vsakem času, ima človeški odnos do živali in lastnika, je človek 'po meri'. Dobitnica tretjega najvišjega števila glasov (40) je bila priljubljena ribniška zdravnica dr. Alenka Nadler Žagar, ki je tudi v prejšnjih Ribniških pušeljcih kot ena izmed petih dobivala največ glasov. In kaj ste zapisali zanjo? "Ob dolgih vrstah čakajočih v njeni čakalnici ima za vsakogar pravilen odnos in posluh." Kot je dr. Nadler Žagarjeva povedala v zaključku akcije na radiu, je že v prejšnjih letih vedno čutila potem še večjo odgovornost do svojih pacientov, do ljudi. In na vprašanje Marka Modreja, kako ji je to uspevalo, je z nasmehom dejala: "Kot zgleda, mi je. Se pa še vedno trudim in ljudje to cenijo. Nekaj o tem govorijo tudi glasovi te akcije. Vesela sem." Veterinar Ivan Gačnik pa je razkril, da ima svoje košate brke že od leta 1971, ko jih je videl pri svojem kolegu in so se mu zdeli imenitni ter si jih je še sam pustil rasti. "Doma so bili sicer presenečeni, a jaz še vedno mislim, da je moški brez brk kot pomlad brez cvetja in juha brez soli, "je v smehu dejal in nadaljeval, da je drugega mesta vesel. Preizkusil se je tudi v smučarskih skokih, žal pa slaba oprema in možnosti niso dopuščale kakšnega resnega ukvarjanja s tem. Čeprav je veliko na cesti, pa v avtu nima radia; kljub temu pa rad prisluhne Tomažu Domiclju in npr. pesmi Slovenskega naroda sin. Kot zadnji med posamezniki je na vroči stol pri Marku Modreju sedel Medard Pucelj. Malo prehlajen, a seveda sproščen in domač pred mikrofonom, je tudi tokrat povedal nekaj hudomušnih. Tudi Medard je bil nagrade vesel. Na Markovo vprašanje, ali misli, da je to nagrada tudi za življenjsko delo, se je Medard pohe-cal in dejal, da seveda upa, da ni. Tudi pusta sta se dotaknila, kajti tako Marko kot Medard že vrsto let sodelujeta pri karnevalu in pustnem dogajanju. Medard, ki sodeluje že okoli 23 let tudi pri Ribniškem semnju, je ugotovljal, da bo letos to prav kulturen pust, saj se pokriva ravno s slovenskim kulturnim praznikom. In zakaj je bil Medard še posebej sproščen za mikrofonom? Seveda zaradi sodelovanja na radiu Univox, kjer ima tudi svojo oddajo ob sredah 'Kaj nam pa morejo'. "Vse, kar povem, povem, da si ljudje zapomnijo,"\e dejal Medard glede tem. Ideje za oddaje, ki jih je bilo do sedaj skupno že blizu 290, pa pravi, da včasih kar letijo iz njega in jih je že kar preveč, sicer pa "če si dost'prismojen, ti kapne,"\e v smehu povedal Medard. "Kot ugotavljam in vidim, se v Medvedovi deželi več dogaja kot v Bukovi-leskovi dolini. To je prava mirna jazbina. "In če slučajno pride do zamer, ko je tako neposreden? "V vseh teh letih sem imel morda le dvakrat primer, da mi je kdo zameril. Drugače pa ljudje vse to vzamejo na znanje in o zadevi morda premislijo ali pa se temu le nasmejijo. Sicer pa veste - tisti, ki zameri, je sam kriv." Med društvi in skupinami je prepričljivo zmagal ansambel Ribn'ški pušeljc, domača narodnozabavna zasedba. Ansambel sestavljajo simpatična Andreja Levstek (vokal), vodja Jože Arko (bas, bartion, vokal), tekstopisec Uroš Ferlin (kitara, vokal) in najmlajši član Toni Tomas Lovšin (harmonika, klaviature, vokal). Kot sem jih imela v kratkem času priložnost spoznati, so vsi člani zares veseli ljudje, pravi prijatelji, vsem jezik teče kot namazan ter se znajo dobro pošaliti - tudi na svoj račun. "Nagrada je pravo presenečenje in smo je veseli. Pomeni nam vzpodbudo za naprej in zdi se nam, daje to tudi eden od pokazateljev, da smo na pravi poti,"so dejali člani ansambla, ki je s svojo skladbo Ribniška mornarica nadvse navdušil Ribničane. Tudi na praznovanju novega leta za Silvestrovo pred Miklovo hišo. Ansambel, ki je skupaj od leta 2003, igra narodno zabavno in zabavno glasbo domačih in tujih avtorjev; na porokah, veselicah, obletnicah in tudi ločitvah. A kot pravijo na tem področju - na srečo - še nimajo izkušenj. V prihodnje si želijo čim več lastnih besedil na tematiko domače doline ter svoje skladbe. Narodnih noš pa ne boste oblekli? smo jih malce podrezali. "Ne, nič jih ne nameravamo obleči,"so v smehu odgovorili. Nagrade, ribniške pušeljce suhe robe, ki jih je prispevala KGZ Ribnica, sta podelila v imenu radia Urban Toni Prus in v imenu časopisa Rešeto njegova urednica Alenka Pahulje. Dobra volja in nasmejani obrazi so še kar polnili prostore radia in 'glavne glave akcije' so že snovale načrte za letos. Spremljala in fotografirala: Zdenka Mihelič~ 319l-.NET Preden so šli v studio... Na eni strani Marko Modrej ... ... na drugi pa Ribniški pušeljc Ta pravi Ribniški pušeljc... ... in tudi pušeljc, ki ste ga izbrali vi. Kot reka je naše življenje. Ce so v nas lepe misli in ljubezen, je njena voda čista, njeni bregovi zeleni, njen izliv lahkoten preskok v večnost oceana. (Rudi Kerševan) Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega brata in strica KARLA KOŽARJA iz Žlebiča se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnemu Karlu v času njegove življenjske poti stali ob strani in mu vedno znali pomagati. Prav tako iskrena zahvala vsem, ki ste bili z nami v težkih in bolečih trenutkih izgube, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrekli sožalje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Tonetu, drugim duhovnikom in pevcem za lepo opravljen pogreb, gasilcem PGD Sušje in vsem, ki ste poskrbeli, da smo pokojnega Karla pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti IVANE MESTEK iz Črnega Potoka (27. 5. 1927-20. 12. 2004) Tiho, skromno, trdo in pošteno je bilo njeno življenje... Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo k njenemu zadnjemu zemeljskemu počitku. Toplo zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju ZD Ribnica, patronažni sestri Jani prav posebej, dr. Alenki Nadler Žagar za njeno pomoč in sočutje ob mamini bolezni. Hvala župniku Vladimirju Jaksetiču za lep cerkveni pogreb, pevcem KUD Sv. Gregor za odpete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoče hčerke: Olga, Ivanka, Martina in Jožica Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame PAVLE LOVŠIN iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in darove za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni /«? ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice JOŽEFE ČAMPA iz Žlebiča 43 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem z izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Ribnica, še posebej sestri Majdi. Hvala g. župniku Berčanu, pevcem in gasilcem PGD Sušje. Žalujoči vsi njeni V spomin... Prenekatem seje lučka, Roman, na tvojem grobu prižgala, a v srcu je rana še vedno ostala, izlita solza seje vsaka posušila, le rana se nikoli ne bo zacelila. Decembra 2004je minilo dvajset let, odkar med nami ni več našega sina in brata. Družina bi se po tej poti rada zahvalila vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se še spominjate Romana in mu na njegov tihi domprižigate svečke inprinašate cvetje. Lepa hvala vsem! Družina Bojc iz Dolenje vasi i?esetc>.K!BW!. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 GOSTINSTVO - TVR1ZEM Alojz Pugelj s.p. Lepooče 33, 1310 Ribnica PVGELJ Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja MicroERA jsstšl,,, PRODAJA, ODKUP, SERVIS GSM APARATOV MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mail: info@microera-sp.si, microera@siol.net, http: www.microera-sp.si SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, GSM: 041 761-769 t • AOIOTIMVIEU* ft eieviNUÄ VOZILA NA ZALOGI 1.6 + 102 KM (75 kW) = - 390.000 SIT. \I\N Polo cool & family comfortline 1.9 SDi, 47 kW, 1.2 47 kW, 5v, klima "climatic", daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel, ABS, meglenke, radio Beta, kovinske barve. VW Golf trend, comfort., 1.9 TDI, 77 kW, 1.4 55 kW, 2.0 IDI, 103 kW, 2.0 SDI, 55 kW, 5 v, radio RCD 300, električni paket, kovinske barve klima "climatronic" ali "climatic". VW Passat lim., variant, trendline, 1.9 TDI, 96 kW, 130 KM, dnevne luči, exclusive ■I I |1 PREDSTAVITVENA VOZILA VW Passat var. trendline, 1.9 TDI, 96 kW, 130 KM, dnevne luči, exclusive VW Golf, 1.9 TDI, trendline, 66 kW, 5v, radio RCD 300, električni paket, klima "climatronic", usnjen volan, naslon za roko, zasilno kolo, kovinsk barva VW Polo, 1.9 SDI, 47 kW, cool & family comfortline, 5v, dnevne luči, biserna barva RABLJENA VOZILA Da, izračun je pravilen! Volkswagen Golf z bencinskim motorjem 1.6 s 102 KM (75 kW) je zdaj cenejši za 390.000 SIT, kar pomeni več moči, udobja in dinamične vožnje za manj denarja. Res je, Slovenski avto leta 2005, s klimo, radiem s CD-jem, šestimi zračnimi blazinami, ABS, ASR in daljinskim centralnim zaklepanjem ter 102 KM je odslej ugodnejši za 390.000 SIT. VW Polo Hm. 1.0, letnik 1999 VW Polo Hm. 1.4, letnik 1997 VW Vento CL, letnik 1992 VW Passat, Hm., 1.6 TDI, letnik 1990 Renault Megane, 1.9 DCI, privilege deluxe, letnik 2002 Renault Clio, 1.2, oasis, letnik 1997 Prevzem izrabljenih motornih vozil SERVISNE STORITVE Notranje čičenje bencinskih in dizelskih motorjev Testi izpušnih plinov PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU AVTO H I Š /X Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure Gospodarska vozila ■■■■ Akcijske cene vozil SEAT in ŠKODA, letnik 2005 NOVI TOLEI Testne vožnje Joras Center POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN J A O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lrrfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.si OIT»-SiST EN 45012 ^ED'lo %dit^ ME SPREGLEJTE KRONIKA DELA GASILSKEGA SEKTORJA DOLENJA VAS ZA LETO 2004 Sektor sestavljajo PGD Dolenja vas, Prigorica, Rakitnica, Lipovec in Grčarice. Društva med seboj vzorno sodelujejo. V letu 2004 smo opravili naslednja dela: • V Ribnici smo z varovanjem cestnih zapor in redarstvom pomagali izvesti pustni karneval. • Sodelovali smo pri gašenju in reševanju stanovanjske hiše v Goriči vasi, kjer je požar nastal ravno med karnevalom. • V aprilu se je zaključil drugi del tečaja za gasilca (nadaljevalni tečaj). • V začetku maja smo se že četrtič udeležili Florijanove maše v cerkvi sv Roka v Dolenji vasi. • Pri Teku po Lončariji smo opravili redarsko službo - varovanje cestnih zapor in nemoteno izvedbo teka. • Vzdrževali smo gasilske domove in urejali okolico. • Ker legenda slovenskega gasilstva Ignacij Merhar izhaja iz našega kraja, smo ob 60 - letnici njegove smrti obnovili njegov grob in spomenik, na rojstni hiši in gasilskem domu pa obnovili spominski plošči. • Sodelovali smo na svečani seji v gasilskem domu v Prigorici, ki so se je udeležili predstavniki gasilskih zvez ter vodstvo Gasilske zveze Slovenije. • V Ribnici smo pripravili in pospravili tekmovalne proge za občinsko gasilsko tekmovanje. • V Dolenji vasi je bilo tekmovanje gasilske mladine za memorial Antona Šobarja. • V Rakitnici je bilo odkritje in blagoslov freske sv. Florijana na gasilskem domu, za zaključek pa prava gasilska veselica. • V mesecu oktobru je bila sektorska vaja verižne izvedbe na dolenjevaškem hribu. • Zadnjo soboto v oktobru smo preko centra za obveščanje alarmirali vse gasilce, ki imajo pozivnike. Odziv gasilcev je bil zelo dober. • V Lipovcu smo na streho gasilskega doma montirali sireno, ki smo jo dobili v dar od uprave za zaščito in reševanje. • Dva gasilca sta v mesecu decembru opravila tečaj za upravljanje z dihalnimi aparati. • Pred novim letom smo raznašali gasilske koledarje ter obiskali naše starejše člane. • Za zaključek leta pa smo dolenjevaški gasilci varovali ognjemet v Ribnici. Vse to delo smo gasilci tega sektorja opravili prostovoljno, saj vestno nadaljujemo tradicijo Ignacija Merharja. Vsem bralcem Rešeta želimo SREČNO in ZDRAVO leto 2005 ter življenje v lepem sožitju, predvsem pa brez elementarnih nesreč. Vodja sektorja France Vidervol, višji gasilski častnik I. st. MED INVALIDI IN Z NJIMI V mesecu januarju bo Socialna komisija razdelila počitniške kapacitete za leto 2005 po pravilniku in po prijavah članov društva. VABILO NA OBČNI ZBOR V mesecu februarju pa Društvo invalidov vabi na svoj redni občni zbor v soboto, 19. februarja, v Gostišču Pugelj v Ribnici. Po občnem zboru bo družabno srečanje članov društva. Prijave sprejemamo v pisarni društva v uradnih urah do 18. februarja. Ob prijavi boste izvedeli tudi za višino plačila. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva ali po telefonu 8361-169 v uradnih urah, in sicer vsak ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Društvo invalidov Ribnica OBVESTILA ZA UPOKOJENCE VABILO NA PUSTOVANJE Društvo upokojencev Ribnica obvešča člane, da bo v soboto, 5. februarja ob 17. uri, organiziralo pustovanje. Cena večerje in glasbe je 2.300,00 SIT. Vabljeni v gostišče Pugelj. Maske zaželene! Članarina za leto 2005 je nespremenjena in znaša 1.200,00 SIT. Pohod po Jurčičevi poti je predviden za 5. marec, odhod ob 7. uri. Prijave sprejemamo na tel. št. DU Ribnica: 8361 277, ali pri ge. Keržan: 8361 291. Urnik poslanskih pisarn poslanca Jožeta Tanka • vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, od 10. do 12.ure v Ribnici, v prostorih OO SDS, Ribnica, Škrabčev trg 40 • vsak drugi ponedeljek v mesecu, od 10. do 11.ure v Sodražici, v prostorih občine Sodražica, in od 11.30 do 12.30 v Loškem Potoku, v prostorih občine Loški Potok Dosegljiv sem tudi na telefon: 031/ 348 926. Svoja sporočila lahko pošljete tudi na e-pošto: joze.tanko@dz-rs.si. Vabim vas, da se s svojimi pripombami, predlogi ali težavami obrnete name in da skupaj poskusimo poiskati primerno rešitev. Jože Tanko Poslanec DZ V Društvu Fran Govekar Ig (www. drustvo-frangovekar. si) so v polnem teku priprave na eno najvecjih in medijsko najbolj odmevnih prireditev v občini Ig. V najbolj norčavem delu leta, na pustno soboto, 5. februarja 2005 (v primeru dežja pa v nedeljo, 6. februarja 2005) se bo skozi center Ig-a podal 8. PODKRIMSKI PUSTNI KARNEVAL Vabljeni! Naslednja številka Rešeta izide 25. lebiuaija. Gzadivo oddajte do 14. febiuarja. NE SPREGLEJTE SINNST /3 H Iti ni v m pa JLtT'J. PUST 2005 (karneval po karnevalu) KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev: Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta:__________ Tel.:___________ *** Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 15. februarja 2005. Pravilna rešitev iz 12. številke Rešeta je: VSEM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, karton 20 (krofov), ki jih poklanja ŽITO, pekarna Ribnica, prejme: MARTA TANKO, Hrovača 17,1310 RIBNICA 2. nagrado, karton 10 (krofov), ki jih poklanja ŽITO, pekarna Ribnica, prejme: TEJA LAVRIČ, Rakitnica 50, 1331 DOLENJA VAS 3. nagrado, karton 10 (krofov), ki jih poklanja ŽITO, pekarna Ribnica , prejme: BOJANA TRDAN, Zavoda 30,1317 SODRAŽICA 4. nagrado, VHS kaseto, ki jo poklanja Občina Ribnica, prejme: PETRA RUS, Gredice 1,1331 DOLENJA VAS 5. nagrado, VHS kaseto, ki jo poklanja Občina Ribnica, prejme: TJAŠA ČAMPA, Nemška vas 29,1310 RIBNICA Ribniški pušeljc 2004! Darilni paket dobrot iz pekarne Žito, Ribnica, prejme: Uroš Kljun, Nemška vas 2, 1310 Ribnica ^2 žito Okus po dobrem 4 Komajda smo ugasnili božično-novoletne lučke, že se oziramo po izložbah s pustnimi maskami. Maškarada pa bo letos bolj klavrna oz. je tiste, ta velike sploh ne bo. Tradicionalno srečanje etnografskih mask iz Slovenije in tujine bo tako letos 'pavziralo'. Zakaj, se poraja vprašanje. Kot dolgoletni sodelavec lahko povem, da mi ni vseeno, vendar se ne bi rad postavljal ne na stran 'izigranega' Pustnega društva Goriča vas in ne na stran Občine, saj veste, kdo je lahko v takšnih primerih kriv. Res, da je 'ljubiteljskega' dela vedno manj, iz preprostega razloga, ker tudi davčna uprava zahteva od vsakega svoje, telefona, bencina, mleka ne dobimo na lepe oči in tudi oblačimo se ne brezplačno in jasno je, da brez nič ni nič, nikjer, na nobenem koraku. Posledično: delati pol leta za eno uro zabave, ki bi si jo radi zastonj ogledali številni obiskovalci, nima smisla. Z druge strani pa, za tako velik projekt je potrebno imeti vizijo, plan dela za nekaj let naprej, takoj po končanem karnevalu začeti delati za naslednjega. Vložiti vloge za sponzorska sredstva vsaj pol leta pred prireditvijo. Podati predlog dober mesec pred prireditvijo in potem pričakovati, da bo krila celotne stroške občina, pač ni najbolj resno. Osebno sem nekajkrat predlagal: "Začnimo karneval pripravljati septembra, takoj po sejmu". In po dolgoletnem 'lobiranju' sem tudi pridobil močne medijske sponzorje, katerih teža oglaševanja je več milijonov tolarjev. Zakaj? Sicer je ta podatek relevanten redkim oz. le tistim, ki ta posel poznajo. Naj povem, da je program za letošnji sejem pripravljen že sedaj in tudi pri tem se bodo pojavila društva, posamezniki, ki sem jim konec junija še sanjalo ne bo, kaj bodo v času sejma organizirali. Povem lahko, da bomo letos šli s sejemsko promocijo v javnost precej prej kot običajno in bodo zloženke zunaj konec poletja, tako da že sedaj javno pozivam vse, ki želite sodelovati na jubilejnem 30. sejmu, oddajte svoje predloge, programe v pisarno TD Ribnica čim-prej. Osebno še vedno mislim, da bi lahko bil pustni karneval zanimiv projekt, res je, da je zadeva s strani Pustnega društva Goriča vas vpeljana in velja vsem prizadevnim članom vsa pohvala za dosedanji trud, velika odrekanja itd. Ampak dokazovati se je potrebno iz leta v leto, vedno bolj. Večji je uspeh, bolj ga je treba dokazovati in ga braniti. Najtežje je uspeh upravičiti, veliko težje, kot ga graditi. Iluzorno je tudi pričakovati, da so mediji željni raznih dogodkov in da bi recimo TVS ali POP TV plačali, da lahko snemajo karneval oz. sejem, da ne govorim o manjših dogodkih. Mislim, da ob tem ni potrebno izgubljati tiskarskega črnila. Ja, če bi, recimo skupina, kore n tov razdejala pol Ribnice oz. uprizorila senzacionalni incident, potem je takšno razmišljanje na mestu. Povem lahko, da so rekli škoda, da karnevala ni, le mediji, ki od oglaševanja prireditve zaslužijo. Tisti, ki jim je karneval informativnega pomena, so se pač obrnili na Ptuj, v Cerknico, Zgornjo Primorsko itd. Brez odvečnih besed, tudi to je podatek, koliko jih, če nimaš pravega promocijskega pristopa zanimaš, razen, ponavljam, če ušpičiš kakšno veliko neumnost. Tako, plesalo se kljub odpovedi karnevala bo, prav je, da nekdo povleče niti, mogoče se bo prav iz tega rajanja razvila nova dimenzija pustnega dogajanja v Ribnici. Seveda ne zastonj. Prijetno norenje želim, s kulturnim obnašanjem in naj vas ples v maskah ne zavede, da ne boste za Valentinovo odkrili, da ste se namesto v prikupno princesko, zaljubili v odurno pošast. Marko Modrej Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. BO Pripravil Marko Modrej PREŠERNOV KVIZ (s pustnim pridihom) Spet bo veselo, spet se bo pelo, pa malce manj norelo. Ulice na pustno soboto, odete bodo v samoto, je zgodba velikega karnevala na oddihu, glave odgovornih na prepihu. A kdor misli noreti, ne doma čepeti, mar mu za zdrahe ne bo, podal v šotor veliki se, kjer plesalo, zabavalo se letos bo naše telo. Še prej pa vam v našem kvizu na vsako vprašanje ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Tok, tok! Je kdo doma? No, pa začnimo... Pa dajmo kar 1. letošnje vprašanje za vaše bistre glave. Katera otroška oddaja se je pred 10. leti tako začela? N Pod klobukom Č Lili Put put Ž Hugo 2. Pa gremo še eno leto nazaj. V soboto, 23. januarja, smo na Pohorju po 11. letih dočakali novo slavje slovenskega smučanja. Tokrat nas je razveselila Tina Maže, takrat pa ... B Špela Pretnar I Urška Hrovat T Nataša Bokal 3. Pa ostanimo pri letnicah. Katerega leta, 8. februarja, ob pol osmih zjutraj, je po neznosnih bolečinah umrl dr. France Prešeren? K 1848 V 1849 N 1850 9. Ne vem zakaj, ampak vedno, ko pomislim na pustovanje, krofe, pečenje le - teh, me prešine martinovanje. Zakaj neki? Mogoče zaradi imena vodje pekarne, ki v tej številki poklanja nagrado, krofe?! Katera pekarna je to? R Žito, pekarna Ribnica O Mišmaš D Markov kruhek 10. Če gre lahko kaj narobe, bo narobe tudi šlo. To je znameniti stavek Eda Murphya, izrečen leta 1949, v letalskem oporišču Edwards, v ZDA. Kaj je Murphy bil, poleg tega, da je imel čin stotnika, po poklicu? Č čistilec reflektorjev O razvojni inženir K 'propeler maister' 11. Smo? Smo! Še eno vprašanje, pa gremo..., kamor hočete. Cel kup zabav, praznovanj se nam obeta v prvi polovici februarja, če bi oz. zdaj ni več, vsakoletni, tradicionalni pustni karneval letos v Ribnici bil, bi to bilo... (pa veselo pustovanje) 4. Prešeren, vtkan tudi v ribniško zgodovino, se je rodil v Vrbi na D devetič Gorenjskem, na domačiji, ki je bila v vasi 3. po velikosti, po domače H desetič pa so ji rekli... O eh, kaj pa vem!? Z Vrbovje F pr' Prešernovih E Ribičevina 5. Kerst per Savizi (orig.), lirskoepska pesnitev Franceta Prešerna je prvič izšla leta 1836. Širšemu krogu pa je bila v nadaljevanju predstavljena julija in avgusta 1844 v... N Kmetijskih in rokodelskih novicah I Slovenskih novicah H Kranjskem listu 6. Iz 19. stoletja pa daleč v antiko. Katera boginja se je rodila iz morske pene, njen mož pa je bil Hefajst, od žene pogosto varan tako z bogovi kot z navadnimi smrtniki?... O Artemida Z Diana A Afrodita 7. Grški bogovi so jedli zanimivo jed, ki jim je dajala nesmrtnost, večno mladost in popolno srečo. Pridelovali so jo iz medu, postregli skupaj z nektarjem, imenovali pa... O medtkar J ambrozija Ž čorbica T kV = H 9 10 11 ms * US, »Graosofta MM, 8. 1987 je ena čisto navadna številka. Lahko pa je oz. je... R letnica izgube nedolžnosti Ludvika Fataršiča Z vrstni red uvrstitev R. Benkoviča na letošnji novoletni skakalni turneji S tel. številka AMZS pomoč - informacije Med pravilnimi rešitvami bomo ponovno izžrebali 5 lepih nagrad. 3lC>t.,N5T mmm <* I"M IVII5* JX1 IMJL>* 0«dlIS mmKammmmsm m. J(XA V VSAKDANJEM ŽI\^TEN,TU Zdravo prehi’anjevanje Če je hrana mU/Ubk raznovrstna, w mešana, dobimo dovolj beljakovin, W nenasičenih maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin, HHk 1JHÜ vitaminov, miner- alov in vode, ki so nujni za zdravo in kvalitetno življenje - optimalen psihofizični razvoj, dobre intelektualne sposobnosti, vitalnost, zorenje, povečano splošno odpornost ter delovno storilnost. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica organizira mesečna izobraževanja (prvi petek v mesecu ob 19.00) za svoje člane, njihove sorodnike, prijatelje, znance... Gre za znanja, uporabna v vsakdanjem življenju, ki pozitivno vplivajo na kvaliteto le-tega. V januarju je dr. Marjeta Kregar Jeranko predstavila zdravo prehrano, in sicer mediteransko prehrambeno piramido, ki nam pomaga pri načrtovanju zdrave dnevne prehrane, vlogo posameznih živil oz. skupin živil, njihove hranilne vrednosti, zdrave in škodljive načine priprave hrane, opozorila je na najpogostejše bolezni zaradi nepravilnega hranjenja, spregovorila je o antioksidantih, prehranskih dodatkih (vitamini, minerali), o kombinaciji živil in podala še druge zanimive informacije, ki pripomorejo k večjemu osveščanju in planiranju zdrave prehrane. Skoraj 75% vseh živil izhaja iz treh skupin: žita, sadja, zelenjave. Če so v dnevni obrok hrane vključena žita in žitni izdelki, sadje in / ali zelenjava in mlečni in / ali mesni izdelki, skoraj ne more priti do pomanjkanja hranil. Jogiji se prehranjujejo laktovegetarijansko. O tem sem že pred časom pisala kar precej. Ker pa vedno več ljudi posega po tem načinu prehranjevanja ali se odloča za zelo majhne količine mesa, je dr. Marjeta Kregar Jeranko opozorila, da slabo planirana prehrana vsebuje premalo železa, cinka, kalcija, vitamina B12 in vitamina D. To še bolj velja za vegance, ki ne uživajo hrane živalskega izvora, torej tudi mleka in mlečnih izdelkov ne. Pri uravnoteženem vegetarijanskem prehranjevanju je obolevnost za rakom manjša za 40%, kar pripisujejo varovalnemu delovanju sadja, zelenjave, in manjšemu vnosu maščob. Zelo zanimiv je vitamin B12. Klaus Oberbeil v knjigi Z vitamini do zdravja na strani 79 objavlja: "Vitamin B12 je pomemben za: - življenjsko radost, vedrino, dobro razpoloženje, - pozitiven odnos na stres, - duhovno svežino, - delovanje mišic, - možgane in živčevje, - rast in nastajanje rdečih krvničk, - gradnjo kosti, - izkoristek maščob, - energijo in presnovo železa." SLOVENSKI ROKOMETAŠI V RIBNICI PREMAGALI TONIZIIO Na svetovnem prvenstvu v Tuniziji tudi Ribničan Beno Lapajne, prvič reprezentanca brez Tomaža Tomšiča Na prijateljski in hkrati pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom v rokometu za moške v Tuniziji sta se 11. januarja v ribniškem Športnem centru pomerili reprezentanci Slovenije in Tunizije. Slovenski rokometaši so v okviru priprav na svetovno prvenstvo že drugič premagali afriško ekipo, gostiteljico svetovnega prvenstva. Slovenski rokometaši so Tunizijce po zmagoslavju v Ivančni Gorici tokrat premagali še v Ribnici, in sicer prepričljivo z 31: 28 (16:12). Nabito polna dvorana Športnega centra Ribnica (1.300 ljudi) je vneto vzpodbujala in nagrajevala predvsem domače reprezentante, a tudi ob lepi akciji severnih Afričanov se je oglasil aplavz. Slišati je bilo, da je enkratno vzdušje spominjalo na zlate čase ribniškega rokometa. Slovenci, izbranci selektorja Slavka Iveziča, so v začetku po izvrstnih obrambah vratarja Gorazda Škofa povedli kar s 5 : 1, lepo prednost in premoč na igrišču pa so držali naši fantje vse do sredine drugega polčasa, ko so se Tunizijci večkrat približali le na dva gola razlike. Obramba 5-1, ki so jo večji del tekme Slovenci igrali, prebujena eksplozivnost in goli mladih igralcev Luke Žvižeja, Miladina Kozline in Dragana Gajiča so na koncu bistveno pripomogli k lepi in zasluženi zmagi. Kot je povedal selektor Ivezič, je "s prikazano igro zadovoljen, čeprav imamo še nekaj rezerve. Na naslednjih dveh tekmah nas čakata težki preizkušnji z Nemčijo. Imamo le še nekaj časa za pripravo in upam, da se vsi igralci zavedajo, da moramo v tem kratkem času narediti vse, kar se da. V Tunijziji bodo prav tako kot tu imeli veliko vlogo tudi krajni igralci, ki bodo tudi veliko odločali o našem uspehu." Tekmi z reno-minirano Nemčijo sta se izkazali za presenečenje, saj je Slovenija krepko premagala aktualne evropske prvake. Organizacijo reprezentančne tekme v Ribnici je imelo pod budnim očesom Rokometno društvo Ribnica, ki je svoje delo opravilo več kot z odliko. Med polčasom je poskrbelo tudi za žrebanje vstopnic in atrakcijo, kjer naj bi vratar Beno Lapajne, Ribničan, gledalcem poskušal braniti sedemmetrovke. Gospod Marolt je kot prvi poskušal in že takoj zadel gol ter si prislužil Lapajnetov dres. V Tunizijo na SP v rokometu za moške, ki bo potekalo od 23. januarja do 6. februarja, so odpotovali na koncu našteti igralci. Zal med njimi ni Dragana Gajiča in Luke Žvižeja, ki sta v Ribnici zelo dobro igrala. Med reprezentanti pa prvič ni tudi Tomaža Tomšiča, krožnega napadalca in do sedaj reprezentanta z največ nastopi. Zakaj ga selektor Slavko Ivezič ni uvrstil med reprezentante? 'To ni kakšna skrivnost. Ekipo sem se odločil pomladiti. Ni pa seveda rečeno, da Tomaža ne bom več aktiviral v ekipo." Kakšna so pričakovanja podalpske reprezentance in Iveziča .ilEšem 28 na SRju? "Stojimo na realnih tleh. Hočemo dati vse od sebe, delovati kot celota in igrati kar najbolje. Če bomo tako igrali, se bomo, prepričan sem, uvrstili v drugi krog." Za uvrstitev v drugi krog bodo morali v svoji skupini, skupini B, med ekipami Rusije, Češke, Islandije, Alžirije in Kuvajta zasesti vsaj tretje mesto. Vrataiji: Dušan Podpečan, Beno Lapajne in Gorazd škof. Krilni igralci: Zoran Jovičič, Matjaž Brumen in David Špilar. Zunanji igralci: Miladin Kozlina, Ognjen Backovič, Sergej Rutenka, Uroš Zorman, Boštjan Ficko, Jure Natek in Vid Kavtičnik. Krožni napadalci: Marko Oštir, Matjaž Mlakar in Goran Kozomara. Spremljala, navijala in fotografirala Zdenka Mihelič JAVNO VPRAŠANJE Zakaj so redarji otroke brez staršev, ki so kupili vstopnico za prijateljsko rokometno tekmo med Slovenijo in Tunizijo, pošiljali na stranske tribune? Dejali so, da bi jih čakalo mesto na osrednji tribuni, če bi prišli s starši. Tako početje se mi zdi nesmiselno, saj so tudi ti otroci plačali karto in so imeli pravico izbirati, kje bodo sedeli. V nasprotnem primeru naj se raje zniža ceno za sedeže na stranskih tribunah, ne pa da se opravlja taka selekcija. Renata Š. FEBRUAR Datum: SOBOTA, 12. 2. 2005 Kam: na KUREŠČEK, KRIM, PEKEL PRI BOROVNICI Izhodišče: Zapotok Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 8 ur Datum: SOBOTA, 26. 2. 2005 Kam: na POLHOGRAJSKO GRMADO (899 m),TOŠČ (1021 m) Izhodišče: Polhov Gradec Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 6 ur PLANINSKE NOVIČKE: • 15. januarja je Mladinski odsek PD Ribnica v sodelovanju z Vodniškim odsekom PD Ribnica izvedel tradicionalni Nočni pohod z baklami k Sv. Ani. Cela krasna sobota in čudovit večer sta botrovala temu, da se je zbralo kar 41 mladih. Takih po letih in srcu. Pridružilo se nam je tudi nekaj Ljubljančanov in okoličanov. Dobro vzdušje v skupini, prijeten klepet, jasna noč, zvezde nad nami in bakle v rokah so poskrbeli za pravo razpoloženje. Na vrhu smo se razgledali po Ribniški dolini ter vse tja proti neštetim lučkam Kočevja, iz prijetne koče smeha in klepeta pa se kar nismo mogli ločiti. • PD Ribnica in njegov vodniški odsek sta že konec meseca oktobra 2004 pripravila Plan Rešbto Plavalne novičke Leto se je komaj začelo, plavalci PK Inles Ribnica pa ne počivajo. Pridno trenirajo in tekmujejo. Udeležili so se tekem v Mariboru, Velenju, Ravnah na Koroškem in v Ljubljani. Na startu čaka pripravljen Chad Andojšek, fotografirala pa ga je Barbara Andoljšek Po besedah trenerja Dareta Petkoviča so bila tekmovanja bolj podobna treningom, kjer so preverili določene komponente v tehniki plavanja. Plavalci v kategorijah dečki, mlajši dečki in mlajše deklice, so nastopili v disciplinah, ki jih v letošnji sezoni še niso plavali (100 m in 200 m hrbtno, 200 m prosto in 100 m mešano). Mladinci in kadeti pa so tekme izkoristili kot predpripravo za državno prvenstvo, ki bo v mesecu februarju. Novičke zapisala Karin Kočevar Pri Sv. Ani (pred cerkvijo) pohodov PD Ribnica za leto 2005. Od novembra dalje ga lahko seveda že dobite v društvenih prostorih, pa tudi v Pl. koči pri Sv. Ani na Mali gori. Vzemita ga, se nam pridružite in skupaj s planinci PD Ribnica doživite lepe in vame trenutke v gorah. • Letošnjo prvo polovico zime, ki je bila res lepa in večinoma suha, sta Sv. Ana in planinska koča pri SvAni imeli izredno veliko obiskovalcev. To gotovo kaže, da se čedalje več ljudi zaveda pomena zdravega življenja, sprostitve, miru v naravi in tudi tega, da nam vzdrževanje kondicije oz. gibanje na svežem zraku pomaga k boljšemu počutju in temu, da krepimo organizem v boju proti prehladu, gripi itd. Prav pa je tudi, da poskrbimo, da smeti (razne papirčke, olupke pomaranč, robce itd.) odnesemo nazaj v dolino. Kajti če ne bomo mi skrbeli za naravo, tudi ona ne bo mogla za nas. Zatorej smeti nazaj v nahrbtnik ali v žep! • V naslednji številki Rešeta bomo predstavili planinsko članarino za letošnje leto in njene ugodnosti, zato bodite pozorni in ne pozabite tega prebrati. Do naslednjič pa - srečno! JCXiA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Dnevno ga potrebujemo samo 0,003 mg, v vsem življenju toliko, kot tehta žitno zrno. Je samo v hrani živalskega izvora. Vegance rešuje uživanje morskih alg. Vsebuje ga tudi pekovski kvas. Izdelujejo ga lahko tudi bakterije v črevesni flori ob pomoči živil, kamor sodita zelje in jogurt, v katerih potekajo procesi vrenja in fermentiranja,. Nova dognanja kažejo, da so veganci razvili posebno sposobnost za lastno izgradnjo vitamina B12. Klaus Oberbeil v knjigi Z vitamini do zdravja na strani 75 piše: "Svarilna znamenja ob pomanjkanju vitamina B12: - utrujenost, - nenehna razdražljivost, - potrtost, - občutek odrevenelosti v rokah in nogah - težave pri hoji, - jecljanje, - vnetja v ustih, - slab telesni vonj - menstrualne težave." Pomanjkanje vitamina B12 povzroča motnje v duševnosti pa tudi moteno oživčenje mišic. Če ga ni dovolj, razpadajo varovalne mielinske ovojnice živčnih celic, razvijejo se ustrezne razmere za mul-tiplo sklerozo. Dejavno je vpleten v presnovo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, sodeluje tudi z vitaminom C, s folno in pantotensko kislino. S tem pomaga pridelovati molekulam folne kisline snov holin za delovanje živčnega sistema. Pomaga vgrajevati vitamin A, sodeluje pri tvorbi hemoglobina, skupaj z drugimi snovmi pomaga tvoriti beljakovinske snovi, iz katerih so celična jedra in dedne zasnove. Kosti se lahko gradijo in obnavljajo z njegovo pomočjo. Njegova glavna encimska naloga je izgradnja metionina, ki skrbi za prijetna čustva veselje, radost, srečo, toplino, slogo. Kdor jemlje odvajala, sprejema le 5% v hrani vsebovanega vitamina Bi 2, zato je treba skrbeti za zadostne količine kalcija, ki omogoča njegovo sprejemanje. Sladkor in sladkarije, sladki napitki zavirajo njegovo sprejemanje, tudi pektin v jabolkih in sadnih sokovih. Alkoholiki, nosečnice, jetrni bolniki in ženske po meni ga potrebujejo precej večje količine. Pri neustrezni prehrani in stalnem primanjkljaju vitamina B12 se posledice pokažejo šele po nekaj letih, npr. razdražljivost že zjutraj. Mnoge težave, kot so utrujenost, strah, žalost, depresija, živčnost, se olajšajo zelo hitro z rednim jemanjem B12. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica vas vabi na predavanje Anje Janeš, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, z naslovom Vpliv različnih postopkov priprave hrane na prehransko kakovost živil - praktični nasveti za domačo uporabo, v petek, 4. 2. 2005 ob 19.00 na Riko (nad Mizarstvom Jecelj, I. nad.). Darinka Suljevič Literatura: Klaus Oberbeil: Z vitamini do zdravja, Prešernova družba, Lj. 2004. Dr. Jörg Zittlau, dr. Norbert Kriegisch: Zdrava prehrana, Prešernova družba, Lj. Tekst in foto Zdenka Mihelič 83 ■ >*1X1 n 11X1JUM 0*dl s TRADICIONALNEGA PUSTNEGA KARNEVALA V RIBNICI LETOS NE BO 2 k j rajanje lahko poškodovalo dvorano, zato bi bilo morda dobro, da bi v prihodnje za take namene Občina najela šotor. Ribnica pa letos vseeno ne bo ostala brez pustnih prireditev: bile bodo na pustno soboto, pustni torek, Marinšek pa je zagotovil, da bo na pepelnično sredo tradicionalno pokopan tudi Nace. Prav gotovo pa se bo sčasoma rešil tudi problem glede organizacije karnevala, potreben bo le dialog med društvom in občino. Tradicionalnega srečanja etnografskih mask iz Slovenije in tujine, ki ga že dvanajst let pripravlja Pustno društvo Goriča vas, letos v Ribnici ne bo. Predsednik pustnega društva Cveto Marinšek je dejal, da društvo ne zmore zbrati sredstva v skupni višini 5 mio SIT, kolikor bi znašali stroški letošnje organizacije karnevala, ko naj bi prišlo ca. 1400 nastopajočih. "Če bi občina prispevala nekako 2 mio SIT, in ne samo enega, ki ga je bila pripravljena dati, bi še šlo, čeprav s tem ne bi bilo ovrednoteno delo okrog sto ljudi, ki sodelujejo pri pripravah. Tedaj bi bil strošek organizacije karnevala znatno višji." Prav tako bi pustno društvo želelo, da Občina prepoznala karneval kot vrhunsko promocijsko kulturno prireditev, za katero bi predhodno predvidela denar iz občinskega proračuna. Hkrati bi lahko po Marinčkovem mnenju poskrbela tudi za koor- dinacijo med posameznimi službami in institucijami, ki bi se lahko vključile v organizacijo: kulturne ustanove, turistično - informacijski center ipd. "Naj Občina prevzame pobudo, ne pa da vse sloni na prostovoljcih." Pred novim letom sta člana pustnega društva sicer imela pogovor z županom glede glavnega pokroviteljstva Občine nad karnevalom in Alojz Marn je društvu takoj obljubil milijon tolarjev, "čeprav kakšnih papirjev glede stroškovnika nismo dobili". Dodal je, da je tudi Občina razočarana, ker prireditve letos ne bo, čeprav meni, da bi se vseeno lahko izvedla. Morda celo v manjšem obsegu, komentirajo nekateri, toda Marinšek je prepričan, da se prireditev, ki je že davno tega prerasla občinske meje, lahko le še nadgrajuje, ne pa krči. Tudi letos ne bi dobili dvorane prenovljenega Športnega centra, kjer bi želeli narediti zaključek pustnega dogajanja s plesom in pogostitvijo. Odgovorne osebe se bojijo, da bi tako množično Predsednik Marinšek pravi, daje društvo pripravljeno prevzeti organizacijo in izvedbo, Občina pa naj skrbi za finančna sredstva in koordinira prireditev. Ideja gotovo ni slaba, le stopiti je treba skupaj in čutiti prireditev kot širše turistično in kulturno pomembno za Ribnico. Temelje za leto 2006 ji je treba pripravljati že kmalu. Zdenka Mihelič Foto AP Z Ribniškim pušeljcem v novo leto S Lepa množica se je zbrala na silvestrski večer pred Miklovo hišo; kaže, da Ribničanom ni težko priti na zadnji dan starega leta na ulice in se poveseliti s prijatelji ter sokrajani. Zaplesali so ob narodno-zabavni glasbi Ribniškega pušeljca, zapeli, nazdravili novemu letu in se kmalu po polnoči tudi odpravili domov. Zmanjkalo je kuhanega vina, saj ga je gostinec iz Zamostca na stojnico prinesel občutno premalo, čeprav je bila množica približno tolikšna kot lani. A mu ne gre zameriti, ker je bil eden redkih gostincev, ki je bil sploh pripravljen delati na Silvestrovo. Ni pa bilo toplega prigrizka, čeprav je bilo krog osem stopinj pod ničlo, nobene smrečice, ki bi ustvarjala prazničnost okolja, le lep ognjemet. Petega decembra pač ni moč začeti priprav na novoletno rajanje in zato Občini, Podjetniškemu centru in TIC-u nikoli ne teče vse gladko, ko pride čas velikega praznovanja. Pozabi se na ključne stvari, ki ljudi zadovoljujejo. Bili so manj zadovoljni, pravijo, da bi bilo pa tako malo treba, da bi se Ribničane navadilo na skupno silvestrovanje na prostem... AP Foto Domen Marinč KAKO BODO PRAZNOVALI OTROCI IZ VRTCA SVOJ NAJVEČJI PRAZNIK - PUST? • NAMAŠKARANI V DRUŽBI STARŠEV IN VZGOJITELJIC SE BOMO ZABAVALI POD ŠOTOROM NA IGRIŠČU BIVŠE KASARNE V SOBOTO, 5. februarja OD 16. DO 18. URE, KJER NAS BOSTA S SVOJIMI NORČIJAMI SPRAVLJALA V SMEH STEN VILAR IN ČAROVNIK GREGA. Organizator: Trim šport d.o.o. • PUSTNE NORČIJE BOMO UGANJALI TUDI V PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA, V RIBNIŠKEM VRTCU OD 9. DO 10.30 URE. ŠE POSEBEJ VABLJENI OTROCI, KI NE OBISKUJEJO VRTCA! Organizator: Vrtec Ribnica Sobota, 5. februar ob 16. in 20. uri v šotoru na igrišču v bivši Kasarni VELIKO TRIMOVO PUSTOVANJE - ob 16. uri za otroke - ob 20. uri pustni ples (organizator Trim šport d.o.o.) Ogrevan šotor! Vstopnina: 500 SIT za otroke 1.500 SIT za odrasle i£,SSTi3 31 Prireditve za mesec FEBRUAR Torek, 3. februar ob 17. uri v avli 1. nadstropja OŠ Ribnica KONCERT OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA (organizator OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica) Sobota, 5. februar ob 16. in 20. uri v šotoru na igrišču v bivši Kasarni VELIKO TRIM0V0 PUST0VANIE - ob 16. uri za otroke - ob 20. uri pustni ples (organizator Trim šport d.o.o.) Nedelja, 6. februar ob 18. uri v osnovni šoli na Velikih Poljanah PRAZNOVANIE SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA in počastitev spomina na našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna. (organizator Turistično društvo Grmada, Velike Poljane) V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Sušje, domači cerkveni pevski zbor in poljanska mladina. Ponedeljek, 7. februar ob 19. uri v dvorani centra Ideal 0SREDNIA OBČINSKA PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (organizatorja Občina Ribnica in ISKD 01, Ribnica) Četrtek, 10. februar od 8.45 do 12.30 na parkirišču pred Miklovo hišo KULTURNO DOPOLDNE RIBNIŠKIH ŠOLARIEV (organizator OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica)