Študijska knjižnjica
Čelnih IX.
Celovec, petek, 9. junij 1959
Štev. 22 (632)
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
R3,vne
Za utrditev prijateljstva in miru na Balkanu
Uradni obisk predsednika FLRJ maršala Tita v Grčiji — Živahni komentarji grškega in svetovnega tiska
zu-
Kakor obisk maršala Tita v aprilu mesecu v prijateljski Turčiji, je tudi njegovo sedanje potovanje v Grčijo pomemben korak k nadaljnji utrditvi balkanskega sporazuma treh sosednjih držav. Na Balkanu, ki so ga v komaj pretekli zgodovini če-sto še imenovali »sod smodnika« v Evropi, je s prijateljskim sodelovanjem Jugoslavije, Grčije in Turčije vzrasel močan steber miru, ki je lahko zgled vsemu svetu.
razsvetljein zgodovinski spomenik »Par-tenon« na Akropoli.
Maršal Tito je v sredo proti večeru sprejel člane diplomatskega zbora, ki so akreditirani v Atenah in se dalje časa raz-govarjal z njimi. Nato je kralj Pavel v kraljevem baru priredil slavnostno večerjo, katere so se poleg maršala Tita in njegovega spremstva udeležili najvišji vladni funkcionarji Grčije ter druge osebnosti grškega javnega življenja. Včeraj zjutraj je maršal Tito položil venec na grob neznanega vojaka. Prav tako včeraj
V	spremstvu državnega tajnika za nanje zadeve FLRJ Koče Popoviča, generalnega tajnika predsednika republike Jože Vilfana in drugih visokih funkcionarjev države in Ljudske armade, je maršal Tito v soboto minulega tedna odpotoval iz Beograda v Split, kjer se je v mestu in okolici zadržal ves naslednji dan. V ponedeljek, 31. maja predpoldne pa se je vkrcal na vojni ladji »Galeb«, ki je po viharnem poslovilnem slavju od ljudskih množic mesta Split in njegove okolice, zbranih v splitskem pristanišču, odplula v spremstvu štirih rušilcev jugoslovanske vojne mornarice proti Grčiji'.
V	sredo zjutraj se je »Galeb« v si d ral v Pireju, pristanišču glavnega mesta Grčije Aten. Na krov ladje je prišel grški kralj Pavel, ki Je visokemu gostu izrekel dobro došlico. V pristanišče so prav tako prišli predstavniki vlade z maršalom Papagosom na čelu, visoki oficirji in druge ugledne grške osebnosti ter predstavniki jugoslovanske ambasade v Atenah, da pozdravijo maršala Tita. Nato je bil predsednik FLRJ gost grškega dvora, kamor je prispel po slovesnem sprevodu po ulicah grške prestolnice, ki so bile okrašene z Zastavami obeh držav. Na čast jugoslovanskih gostov so atenske ulice ponoči tudi slavnostno razsvetljene, prav tako je
so se
zaceli tudi uradni razgovori med predstavniki FLRJ in Grčije.
Grški tisk je že pred prihodom maršala Tita objavljal program njegovega obiska, priobčil njegov življenjepis in številne komentarje, iz katerih je bilo razbrati zadovoljstvo nad utrjevanjem medsebojnega prijateljstva, za kar je obisk predsednika FLRJ nov zgovoren dokaz. Zelo obširne članke v zvezi s Titovim obiskom v Grčiji prinaša tudi ves turški tisk, da ne govorimo o jugoslovanskem, ki poroča vse podrobnosti o poteku maršalovega potovanja in objavlja uvodne članke O' »poslanstvu miru in prijateljstva« itd. Nič manjše ni zanimanje za Titov obisk v Grčiji v Angliji, Zapadni Nemčiji in drugod po svetu, kar se prav tako izraža v tisku teh držav.
Nemogoč odnos trgovinskega ministrstva do slovenske kmetijske šole
Ministrstvo za trgovino na Dunaju je pred kratkim odbilo prošnjo Slovenske kmečke zveze za dovoljenje uvoza gradbenega materiala, ki ga ji je podarila Glavna zadružna zveza Slovenije kot pomoč za potrebno prezidavo in adaptacijo poslopja slov. kmetijske šole v Podravljah.
Po uspešno zaključenem prvem tečaju in pred začetkom naslednjega v jeseni namerava Slovenska kmečka zveza v poletnem času prezidati in urediti. prostore svoje kmetijske šole v Podravljah tako, da bi cim bolj odgovarjali sodobnim potrebam in da bi bilo omogočeno čim bolj
vsestransko smotrno strokovno šolanje slovenskega kmetijskega naraščaja. Potrebo prezidave in adaptacije šolskega poslopja je ugotovila in celo zahtevala komisija koroške deželne vlade, ko je lani v splošnem potrdila pripravnost poslopja za šolske svrhe. Od javnih deželnih ustanov, ki bi bile dolžne nuditi gmotno pomoč v te svrhe in za vzdrževanje šole sploh, Slovenska kmetijska šola v Podravljah še ni prejela nobenih sredstev in je Slovenska kmečka zveza tozadevno navezana izključno na samopomoč in podporo slovenskega ljudstva.
Stvarnost bije italijanske spletkarje in
Kancler Raab na državni obisk v Anglijo
Kakor smo že poročali se bo zvezni kancler ing. Raab odzval vabilu britanske vlade in bo v dneh od 16. do 19. junija uradno obiskal Anglijo-. Iz programa, ki ga je objavil avstrijski veleposlanik v Londonu, je razvidno, da se bo kancler med svojim državnim obiskom v Angliji raztovarjal z britanskim ministrskim predsednikom Winstonom Churchillom, z zunanjim ministrom Edenom in s kanclerjem zaklada Buttlerjem ter da bo imel govor v Evropski parlamentarni uniji. Avstrijskega kanclerja bo sprejela v avdi-enco tudi angleška kraljica Elizabeta II. ^o uradnih sporočilih je državni obisk kanclerja Raaba namenjen utrjevanju in Poglabljanju prijateljskih vezi Avstrije z Veliko Britanijo.
Ko je želja vlad in narodov držav balkanskega sporazuma po razširitvi tega sporazuma v trojno zvezo začela dobivati konkretne in prijemljive oblike, namreč po obisku maršala Tita v Turčiji, kjer je bil storjen prvi tozadevni sklep, so se italijanski vladni krogi, ki jim je balkansko sodelovanje trn v peti, močno ustrašili in zagnali hrup, češ da je nameravana tro-zveza naperjena proti Italiji. Italijanski zunanji minister Piccioni je podal izjavo, da se bo njegova vlada postavila po robu sklenitvi vojaške zveze med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ker sta slednji dve državi članici Atlantskega pakta in bi potemtakem smele sklepati nadaljnje zveze le s privolitvijo vseh članic Atlantskega pakta. Italija pa, da povezovanje Jugoslavije pre-
ko balkanske zveze z Atlantskim paktom ne more trpeti, ker je Jugoslavija v nekem konkretnem vprašanju (mišljeno je tržaško vprašanje) njen nasprotnik.
Taka postavljanja Italije niti v Jugoslaviji niti v Grčiji in Turčiji niso mogla naleteti na odmev, kakršnega si je želela. Grški zunanji minister Stephanopulos n. pr. je zelo jasno odgovoril italijanskim spletkarjem, da nikjer ni nič zapisanega o kaki obveznosti, da bi bilo treba prositi za privolitev organizacijo Atlantskega pakta pri preobrazbi balkanskega sporazuma v vojaško zvezo, kajti s tem nihče ne zahteva razširitve obveznosti držav Atlantskega pakta. Niti tak odgovor ni motil italijanskega hujskaškega tiska, ki je kljub temu začel širiti izmišljotine, češ da se balkanski sporazum resno krha in da zlasti Grčija ne želi njegove razširitve v vojaško zvezo. In ko je prejel še primerni odgovor od predsednika grške vlade maršala Papa-gosa samega, ki ga je le-ta dal v obliki intervjuja dopisniku »New York Timesa«, je začel Grčijo celo napadati in ji očitati »protiitalijanstvo«.
Čeprav vse to ni moglo vplivati na iskrena prizadevanja Jugoslavije, Turčije in Grčije, da so nadaljevale svoje priprave za sklenitev zveze, je Italiji končno vendarle uspelo pritegniti na svojo stran gotove kroge okoli vodstva Atlantskega pakta, kakor je to bil slučaj že večkrat, zlasti v zvezi z vprašanjem STO (spomnimo se samo na tristransko izjavo iz leta 1948, ki je Italiji obljubljana vrnitev celotnega STO ali na sklep od 8. oktobra lani, ko so zavezniki hoteli zapustiti cono A in jo izročiti v popolno italijansko upravo). Z zelo prozornimi argumenti v zadnjih dneh tudi britanski krogi skušajo podpreti italijansko spletkarstvo proti balkanski zvezi. Pravijo, da ne bi kazalo skleniti jo, če bi se s tem poslabšali odno-
Opera Slovenskega narodnega gledališča
bo gostovala na povabilo Slovenske prosvetne Zveze v celovškem mestnem gledališču na binkoštni ponedeljek, dne 7. junija, ob 9.30 uri z Rossinijevo opero
SEVILJSKI BRIVEC
Pred opero nastop združenih pevskih zborov SPZ.
Kulturni referat pri koroški deželni vladi v okviru kulturne izmenjave med Koroško in LR Slovenijo na binkoštno nedeljo, dne 6. junija, ob 20. uri prireja Sutermeister-jevo opero
ROMEO IN JULIJA
in na binkoštni ponedeljek zvečer ob 20. uri
BALETNI VEČER
Delibes: COPPELIA; Semenov-Charrat: AMAZONKE;
Gotovac SIMFONIČNO KOLO
Vstopnice za SEVILJSKEGA BRIVCA dobite v predprodaji pri krajevnih SPD in Karntner Reiseburo-ju v Celovcu. Za ostali dve predstavi Pri blagajni mestnega gledališča.
V tem položaju je Slovenska kmečka zveza zaprosila za pomoč tudi Glavno zadružno- zvezo Slovenije kot gospodarsko ustanovo matičnega naroda in ji je le-ta podarila za prezidavo in preureditev po-draveljske šole potrebni gradbeni material kot opeko-, cement, salonitne plošče itd. S to izdatno pomočjo s strani matičnega naroda našemu ljudstvu bi se preurejeval-na dela na šoli v Podravljah že lahko takoj začela, zavlačuje in preprečuje pa jih dunajsko ministrstvo za trgovino, ki je odklonilo dovoljenje za uvoz podarjenega gradbenega materiala iz Slovenije.
Nad takšnim odnosom dunajskega ministrstva do slovenske kmetijske šole je naše ljudstvo upravičeno- ogorčeno, zlasti še, ko v svoji dolgoletni borbi za ustanovitev javne slovenske kmetijske šole ni našlo razumevanja niti pri pristojnih deželnih niti pri državnih faktorjih in si je moralo- končno- samo ustanoviti svojo privatno šolo. Spričo dejstva, da je po eni strani uradna komisija koroške deželne vlade ugotovila potrebo- in zahtevala prezidavo in adaptacijo- šole v Podravljah in da po drugi strani dunajsko ministrstvo sedaj, ko bi se morala ta zahteva uresničiti, ne dovoljuje uvoza za preureditev šolskega poslopja podarjenega gradbenega materiala, se nehote vsiljuje domneva, da so na delu podtalne sile. ki jim je slovenska kmetijska šola v Podravljah trn v peti in bi rade onemogočile njen nadaljnji obstoj. Poglavje zase pa je tudi vprašanje, kako misli trgovinsko ministrstvo na Dunaju spraviti prepoved uvoza podarjene pomoči iz Slovenije v sklad z uradnim na-glašanjem razumevanja za upravičene zahteve slovenske manjšine ter poudarjanjem žele in potrebe po dobrih odnosih in vsestranskem sodelovanju naše države s sosedno državo Jugoslavijo.
njihove pomagače
si med Italijo in balkanskimi državami; pravijo, naj s sklenitvijo ne bi hiteli in se raje prej res posvetili reševanju drugih vprašani (hoče reči:	tržaškega v smislu
italijanskih imperialističnih zahtev — op. ur.). Prav tako je po nekem poročilu telegrafske agencije »The Associated Press« zagotovila ameriška veleposlanka ga. Luče italijanskemu zunanjemu ministru, da ZDA ne bodo podpirale vojaške zveze na Balkanu proti volji Italije.
Mimo vseh italijanskih spletk pa gredo balkanski narodi in njihove vlade dosledno svojo pot, kajti medsebojno povezovanje za boljšo obrambo in utrditev miru na evropskem Jugovzhodu je izključno njihova lastna stvar, v katero se nimajo vmešavati ne Italija, niti njeni pomagači na Zapadu. S tem v zvezi se je zvedelo, da so vojaški strokovnjaki že zaključili vse priprave za sklenitev zveze in da pričakujejo podpis tozadevne pogodbe že med trenutnim prijateljskim obiskom maršala Tita v Grčiji. Stvarnost torej bije italijanske spletkarje in njihove jx>magače.
Organizacije Rdečega križa za prepoved atomskega orožja
Na temelju predlogov 29 držav je bila na zasedanju organizacij Rdečega križa v Oslu sprejeta resolucija, ki zahteva prepoved atomskega in bakteriološkega orožja ter strupenih plinov v primeru vojne. Resolucija vsebuje poziv vsem državam, naj si prizadevajo rešiti vse medsebojne spore na miroljuben način in naj zmanjšajo oboroževanje. Ustanove naj tudi učinkovit organ z nalogo, da bo nadziral atomsko energijo, ki naj se v bodoče izkorišča samo v miroljubne namene. Resolucija poudarja tudi potrebo izvedbe ukrepov za zaščito ljudstva pred nevarnostmi in uničevanjem, ki bi ga lahko povzročili poizkusi z atomskim orožjem.

Razblinjene iluzije protijugoslovanske propagande
Pri obravnavanju notranjepolitičnega razvoja in velikih sprememb v družbenem življenju Jugoslavije naletimo cesto na tolmačenja, ki skušajo po eni strani istovetiti družbeno ureditev v Jugoslaviji s političnimi režimi v kominformističnih deželah, po drugi strani pa dokazovati, da se Jugoslavija počasi spreminja v deželo z meščansko demokracijo po vzorcu zahodnih državnih sistemov. Na nedavnem kongresu ZK Slovenije pa je Edvard Kardelj na prepričujoč način razblinil to nestvarno in zlonamerno propagando z naslednjimi izvajanji:
Značilno je, da nekateri inozemski opazovalci naše stvarnosti, opazovalci seveda s predsodki ali pa s konkretnimi protisocialističnimi cilji pišejo, da smo v naših naporih skrahirali, da nismo uspeli s politiko delavskih svetov, da so nam delavski sveti takorekoč propadli, da nas vlečejo v zmedo. Pišejo, da smo s politiko komune zabredli v partikularizem, ki da nam razbija gospodarstvo v državnem merilu. Nekateri pravijo, da je iz te zmede edini izhod seveda buržoazna demokracija, drugi nam priporočajo, da naj se vrnemo na birokratske pozicije in s tem seveda tudi na kominformistične koncepcije.	_	*
Nekdo je očividno doživel polom. To kaže naša stvarnost in naša praksa, samo seveda s to razliko, da to nismo mi in naša politika, ampak oni drugi, ki trdovratno vztrajajo pri svojih iluzijah in so nepopravljivi v svojih pričakovanjih glede razvoja v naši deželi.
Polom so doživeli predvsem vsemogočne kominformistične kombinacije in iluzije, ki so jih gojili razni kominformi-stični centri v inozemstvu, da nam bodo namreč razne gospodarske in druge težave razbile enotnost socialističnih sil in da nas bodo oslabile do te mere, da^bo v takih pogojih kominformizem začel dobivati tla pod nogami med našimi delovnimi množicami. Naš sistem družbenega samoupravljanja, začenši od delavskih svetov pa do komune in do nove vloge naših ljudskih skupščin, je razpihal tako-
Izseljenci, pozor!
Vse slovenske izseljence v njihovem lastnem interesu ponovno opozarjamo, da naj se prepričajo, če je prepis povrnjenega nepremičnega premoženja izveden tudi v zemljiški knjigi. S povrnitvenim odlokom povračilne komisije same še niste postali lastnik povrnjenega premoženja temveč je potrebno izvesti tudi še zemljiški prepis.
Zveza slovenskih izseljencev.
rekoč kot veter vse te iluzije, tako da od vsega tega ni ostalo ničesar. Danes lahko rečemo, da je naša dežela in da so naši delovni ljudje prav zaradi demokratičnega sistema, v katerem žive, postali imuni za kominformovske vplive.
Doživeli so polom tudi vsi tisti, ki sO tolmačili, da je demokratični razvoj v naši deželi nekakšen začetek vračanja k buržoazni demokraciji, Po teh teorijah naj bi bila naša demokracija pravzaprav nekakšna nerazvita buržoazna demokracija, Jugoslavija pa na dobri poti, da bo postala demokratična dežela v zahodnem smislu. Naša praksa je seveda demantirala tudi to teorijo. Demokratične oblike, ki
se pri nas razvijajo, so res začetek, toda ne začetek vračanja na buržoazno demokracijo, ampak začetek nečesa novega v družbenem življenju, kar organsko raste iz naših osnov, iz naše lastne ekonomske in politične stvarnosti. Mi smo na začetku demokratičnega razvoja, ki vodi ne k vzpostavljanju oblik buržoazne posredne demokracije, kjer so ljudje zastopani, kolikor so pač zastopani samo preko političnih strank, pravzaprav preko monopolističnih vrhov teh strank. Naša demokracija pomeni namreč direktno demokracijo, tisto namreč, v kateri sleherni delovni človek sam odločilno vpliva na reševanje tekočih družbenih vprašanj.
Gospodarsko sodelovanje Avstrije in Jugoslavije
V Beogradu bo 11. junija prvi sestanek predstavnikov gospodarskih odborov Avstrije in Jugoslavije, ki sta bila ustanovljena na temelju dunajskih razgovorov konec marca med predstavniki avstrijske in jugoslovanske trgovinske zbornice. Na sestanku v Beogradu bodo razpravljali o možnostih skupnih akcij s ciljem, da bi se okrepilo gospodarsko sodelovanje obeh držav.
Med zasedanjem odbora za električno gospodarstvo Evropske gospodarske komisije Združenih narodov v Ženevi je bil podpisan avstrijsko-jugoslovanski sporazum o vodnem režimu na Dravi. Ta sporazum, ki je bil sklenjen 16. aprila letos v Gradcu, urejuje sodelovanje obeh
držav pri izkoriščanju vodnih sil Drave v elektrogospodarske svrhe.
Minuli ponedeljek je bil v Beogradu podpisan osnutek avstrijsko-jugoslovan-skega sporazuma o socialnem zavarovanju. Ta sporazum bo služil kot podlaga za ureditev odnosov in obveznosti med avstrijskimi in jugoslovanskimi ustanovami socialnega zavarovanja. Sporazum se bo nanašal na bodoče medsebojne obveznosti, dočim bodo vprašanja, ki tičejo preteklosti, urejena s posebnim sporazumom. O dokončnem besedilu sedanjega sporazuma in o dodatnem posebnem sporazumu se bodo v kratkem skupno pogajali.
Burmanski škof o svojem obisku Jugoslaviji
Med svojim večdnevnim obiskom Jugoslavije je burmanski škof Georges West kot gost jugoslovanske vlade prepotoval Srbijo in Makedonijo, v Beogradu pa ga je sprejel predsednik republike maršal Tito. Obiskal je tudi komisijo za verska vprašanja ter se razgovarjal z nekaterimi vidnimi osebnostmi, med njimi tudi s patriarhom srbske pravoslavne cerkve. V okolici Beograda si je ogledal tudi nekaj tovarn, v Zagrebu pa ga je sprejel monsi-gnor dr. Rittig.
V razgovoru z nekaterimi novinarji je škof West poudaril, da je z veseljem sprejel povabilo, naj obišče Jugoslavijo in da so Burmanci z velikim zadovoljstvom pozdravili njegovo potovanje v Jugoslavijo, ker goje do nje veliko prijateljstvo. »Lahko rečem« — je dejal — »da sta si Burma in Jugoslavija v marsičem podobni. Tudi Burma je bila. v preteklosti dvakrat okupirana. Obe državi sta si priborili svobodo in obe imata podoben gospodarski razvoj.« Ko je novinarjem opisal položaj
posameznih cerkev v Burmi, je škof West dejal: »Cerkve v Burmi nimajo sporov z vlado. Cerkev je spoznala, da njen cilj ne sme biti samo njena korist, temveč tu-, di korist in dobro naroda.«
Govoreč o svojih vtisih iz Jugoslavije je burmanski škof poudaril, da so ga povsod ljubeznivo sprejeli, da je videl vse, kar ga je zanimalo in da je opazil povsod velike težnje po napredku. Izrazil je mnenje, da ima Jugoslavija v Evropi enake smotre kakor Burma v Aziji, vsled česar je želel s svojim obiskom pomagati k zbližan ju in čim tesnejšemu sodelovanju obeh dežel. »Moje srečanje s predsednikom Titom« — je dejal — »je bilo zelo prisrčno. Mislil sem, da bom srečal železnega človeka, toda bil sem iznenaden nad njegovo ljubeznivostjo, vedrim humorjem in nad njegovim zanimanjem za probleme Burme. Razgovori z njim v angleškem jeziku, ki ga predsednik Tito dobro govori in odlično razume je bil zame posebno doživetje.«
Tunis. — Francoskega generalnega rezidenta v Tunisu Pierra Voizarda so po njegovem povratku iz Pariza sprejeli s klici: »Odstopi, morilec!«. Niso bili pa to morebiti domačini, ki bi na takšen način dajali izraza svojemu sovraštvu do francoskega uradnika, marveč francoski kolonisti, katerim se je menda zameril s tem, da svoječasno ni dovolj odločno nastopil proti domačinom, ki so ob nekem napadu ubili 5 francoskih kmetov.
Atene. — Zadnji teden v maju je v Te-saliji (Grčija) nov potres povzročil precejšnjo škodo, medtem ko človeških žrtev k sreči ni bilo, ker so prebivalci, ki so bili prizadeti že po prvem potresu, takoj zapustili domove in začasna stanovanja ter se umaknili na polje. Potres je trajal po poročilih 12 sekund in so opazili najhujše sunke v Kardici in v Volosu.
Washington. — V ameriškem kongresu se je končno našel človek, ki se je upal javno ugotoviti, da že skoraj histerično početje senatorja McCharthyja »škoduje državi«. Bil je to predsednik pododbora za zunanje zadeve ameriškega kongresa Jacob Javits, ki je McCarthyja obdolžil, da napačno prikazuje položaj v zvezi s trgovino med Vzhodom in Zapadom in da njegove trditve škodijo državi.
Ankara. — Po zadnjih volitvah v Turčiji je ponovno sestavil vlado ministrski predsednik Menderes, ki je v svoji izjavi, podani Veliki narodni skupščini, orisal program nove vlade. Izjavil je, da bo vlada ostala zvesta smeri, ki je že izpričala svojo vrednost in ki je privedla do vstopa Turčije v atlantski pakt in do podpisa ankarskega ter turško-pakistanskega sporazuma. Tudi v bodoče namerava Turčija razvijati odnose z vsemi zavezniškimi državami, posebno pa z Grčijo in Jugoslavijo.
Razpis
Slovenska prosvetna zveza bo sprejela v prihodnjem šolskem letu 30 dijakov v novi dijaški dom v Celovcu. Gojencem se bo nudila pod odgovornim vodstvom polna preskrba in po potrebi tudi pomoč pri pouku.
V prošnji za sprejem je treba navesti ime dijaka, šolo, katero obiskuje oziroma namerava obiskati, premoženjsko stanje staršev (pri kmetih velikost posestva, pri delavcih in nameščencih višino mesečnega zaslužka) in zdravniško spričevalo.
Prošnje je treba poslati do 15. julija 1954 na naslov:
Slovenska prosvetna zveza Celovec, Gasometergasse 10.
GRČIJA — danes eden od činiteljev miru na Balkanu
Na jugu Balkanskega ' polotoka zavzema ozek pas Makedonije in Traki je ter celotni ozki del polotoka in številno otočje zapadno, jugovzhodno in vzhodno od njega današnja parlamentarna kraljevina Grčija. Njen zemljepisni značaj se izraža v najožji povezanosti z morjem na eni in v skoraj nerodovitno goratih predelih po vsej deželi na drugi strani. Morje sega v obliki razmeroma ozkih zalivov daleč v celino in tako od nje odceplja številne polotoke in otoke, kot so na jugu Peloponez in na severu Kalkidika odnosno na zapadu Jonski otoki, na vzhodu Kiklade in Sporade in na jugovzhodu veliki otok Kreta.
Ta zemljepisna razkosanost dežele in njena južna lega nujno narekuje tudi njene gospodarske oblike in panoge. Več kot polovica prebivalstva se bavi s kmetijstvom, čeprav je komaj 14 odstotkov celotne površine Grčije smatrati kot obdelano zemljo. Glavne njene kmetijske kulture predstavljajo tobak, oljka in vinska trta, ki ali v surovem stanju ali predelane na primer v olivno olje odnosno v suho grozdje — tako imenovane ..korinte" — tvorijo pretežni del grškega izvoza in s tem potrebno . devizno osnovo za uvoz. V zadnjih letih se skuša Grčija na področju prehrane osamosvojiti z uspelimi poskusi pridelovanja riža, ki ga sedaj pridela že okoli 68.000 ton letno (na-pram 4000 t pred vojno). Od industrijskih rastlin je najvažnejši -bombaž in je tudi tekstilna industrija najpomembnejša industrijska panoga. Seveda igra veliko gospodarsko vlogo tudi pomorski promet.
Ozemlje Grčije je že pred tisočletji bilo torišče bujnih zgodovinskih dogodkov, vpliv njene starodavne kulture pa sega še v današnje čase. če hočemo le v zelO grobih obrisih nakazati ta zgodovinski razvoj je treba omeniti: okoli leta 2000 pred našim štetjem so
Grki naselili južni del balkanskega polotoka. Kljub temu da niso poznali politične enotno-
sti, jih že okoli leta 700 pred našim štetjem lahko smatramo za enotno ljudstvo po kulturi, jeziku in drugih kriterijih. V velikih -bojih — osvajalnih zlasti proti zapadu, obrambnih pa proti vzhodnim ljudstvom kot Perzijcem —, o katerih zgodovina pripoveduje, je končno le prišio tudi do politične enotnosti a vendar vsakokrat pod gospostvom enega od rodov — Atencev ali Spartancev, ki so se često bili tudi med seboj. Kljub uničitve Grčije po Rimljanih okoli leta 400 je obveljala stara grška — helenistična — kultura, ki so jo osvajalci sprejeli od podjarmljenega ljudstva. Pozneje se je grško ljudstvo starega veka precej pomešalo s priseljenimi slovanskimi rodovi. Od leta 1461 do 1829, torej skozi skoraj 400 let je bila Grčija pod turškim jarmom. Od tedaj je po raznih vojnah teritorialno rasla in končno po prvi svetovni vojni dobila še južno Makedonijo in zapadno Trakijo. Bila je monarhija do leta 1924, tedaj pa so strmoglavili kralja in razglasili republiko. Pa že leta 19:35 je ..kraljevski plebiscit" določil' ponovno vrnitev monarhije, ki je odtlej sprejela neke formalne parlamentarne forme.
Med drugo svetovno vojno je leta 1940 Grčijo brezuspešno napadla Italija, leta 1941 pa so jo zasedli Nemci. V deželi se je razvilo osvobodilno gibanje, ki je skupno z napori ostalih balkanskih narodov in zaveznikov pri-
vedlo do osvoboditve. Grčijo so sprva zasedle angleške čete, vlada, ki je bila osnovana pod njihovim okriljem pa je začela boj proti osvobodilnemu gibanju. Partizani generala Marko-sa so morali ostati v gozdovih in so se boji za dejansko osvoboditev dežele nadaljevali pod vodstvom KP Grčije proti domači reakciji. Sele ko se general Markos po nekem potovanju v Sovjetsko zvezo ni več vrnil med svoje in je KP Grčije postala popolna agentura Kremlja je borba za osvoboditev morala propasti, zlasti še, ker se je pod1 ministrskim predsednikom Plastirasom začela porajati neka demokratizacija -dežele in so se borci zaupajoč vladnim obljubam raje vrnili iz gozdov, kot da bi ta-m izvajali tuja povelja, ki niso več bila v skladu z interesi -grške osvobodilne borbe. V precejšnji meri je vlada svoje obljube tudi držala, demokratizacija Grčije pa je polagoma začela močno napredovati. Pravzaprav proti pričakovanju jo je nadaljeval tudi grški maršal Papagos, ki je s svojim obiranjem -grškega ljudstva" pri zadnjih grških volitvah -novembra leta 19'52 odnesel zmago nad prejšnjo vladno koalicijo. Papagos je namreč veljal kot skrajni desničar in je bilo pričakovati, da bo uvedel vojaško diktaturo.
Sporedno z demokratizacijo dežele — če pustimo ob strani povezovanje z Italijo v Atlantskem paktu, ki za Grčijo zaradi slabih izkušenj s to državo iz bližnje preteklosti vsekakor ni bilo preveč lahko — so se začeli gladiti in polagoma zboljševati spet nekdanji dobri odnosi s sosednjo Jugoslavijo. Privedli so končno do balkanskega sporazuma v katerem današnja Grčija kot tretji partner predstavlja enega od pomembnih činiteljev miru na Balkanu in tudi v območju Sredozemlja sploh — in to prav v zadnjem času, ko se snuje iz prijateljskega sporazuma dejanska zveza treh držav Jugoslavije, Turčije in Grčije.
Ljubljanska Opera bo gostovala v Celovcu
Heinrich Sutermeister—W. Shakespeare:
ROMEO IN JULIJA
(KRATKA VSEBINA OPERE)
I.	dejanje:
Kot valovi razbičanih strasti nam udarijo na ušesa ostri zvoki trobent, katerih nenehni signali brez besed naznanjajo dan za dnem ponavljajoče se spopade med fanatičnimi nasprotniki dveh plemiških družin: Capulctov in Monteigov. S strahom v očeh gleda narod uničujoči boj mogočnih rodovin, katerih poglavarji se ne sramujejo z mečem v rokah poseči v izzivalni boj obeh nasprotnikov. Nastop kneza lahko le hipno pomiri razburkane duhove. Usodno sovraštvo tli neprenehoma, kratek hip zasika v plamenih ter se spet spremeni v žarečo gmoto. Romeo, ki ni vpleten v ta prepir, čuti nad seboj prekletstvo tega sovraštva. Toda mladeniško razburkana kri se ne niore odpovedati mamljivo obetajoči dogodivščini, oditi na slavnost v hišo najbolj osovraženega imena Capuletov. Spet zazvone ostri Zvoki trobente, ki to pot vabijo goste v bogato hišo, toda počasi se prikrade na površje razigrana plesna tema, ki uvaja pred vmesnim zastorom nastopajoče zaljubljene pare. Skrivnostne pojave v srebrno-zlatih maskah se pojavljajo pred zastorom ter izginjajo spet s prešerno pesmijo na ustih.
Skrivnostno, kot so prišli, izginjajo ljubavni pari v iglobini odra, iz njihovega smeha pa sc rode prešerno zibajoči se plesni ritmi, ki s slavnostnim maršem uvajajo veliko sceno bala pri Capuletovih. Bogata paleta barv se odpre ob pogledu na številne pestre maske, med katerimi se ob strani staršev kot najlepši cvet kreta Julija. Njeni starši so odločili, da ji predstavijo bodočega ženina, bogatega grofa Parisa, Julija pa naj z njim zapleše prvi ples. Vsi navzoči so očarani od miline Capuletove hčere, ki °dpleše s Parisom v ozadje velike dvorane. Vedno bolj narašča veselje, vedno hitrejši so Zvoki glasbe, veselje se prerašča v razposajenost, iz lahkega plesa ob madrigalu štirih zaljubljenih parov se razvije velik, groteskno razposajen ples fantastičnih mask, ki se na višku preoblikuje v velik slavnostni sprevod s Parisom in Julijo na čelu. Veličastno se vije sprevod po dvorani. Ponosno stopa Pariš ob Capuletovi hčeri, toda njena noga zastaja, sprevod jo prehiteva ter jo kot namerno loči od neznanega mladeniča, ki stoji ves očaran pred njo. Ves večer je Romeo iskal1 priliko, da 'b' Ogovoril neznano lepotico. Sedaj je prišel trenutek, ki postane usoden za oba. V ljube-*-ern objemu si kot omamljena šepečeta prisego: Ljubezen večno naj gori!
Zvoki trobent ju prikličejo nazaj v življenje in bridko spoznanje zagreni uro prvega srečanja. Romeo je izvedel, da je neznana lepotica Capuletova hči, Julija pa ljubi sina njihovega največjega sovražnika. Ves blesk večera Počasi gineva, zadnje bakle v dvorani ugašajo, Julija pa sloni ob oknu in iz njenega vzdiha sc rode besede:
Ljubezni cvet, v sovraštvu porojen ...
... O, zla usoda, da sem njega vzljubila ..
Njene vzdihe prenašajo glasovi noči kot to-z«č klic, kot odmev, iz katerega se še enkrat rodi njen otožni spev. Iz skrivnostnih glasov Uoči pa nenadoma zazveni nagajiva popevka štirih zaljubljenih parov, ki se pojavijo v fantastični osvetljavi pravljično pobarvanega nočnega neba. Kraljica Maba, dramilka sanj, Je na pohodu.
Zaljubljeni pari izginejo in kot iz megle se
pokaže balkon na Capuletovem vrtu. Pod njim se pojavi Romeo. „0 vzidi sonce zlato" — šepetajo njegove ustnice, njegova duša pa se izpoveduje Capuletovi hčeri. Glasovi noči pa kot daljni zvoki spremljajo njune vroče vzdihe, njune prisege — in iz daljave se oglase otroški glasovi, ki se z glasovi noči združijo v mogočen koral ljubezni. Šele oddaljeni zvoki zvonov prekinejo trepetajočo melodijo ter prikličejo grenak trenutek njunega slovesa.
II. dejanje:
Vesela pastirjeva pesem nas popelje v celico patra Lorenza, hi v mogočnem, častitljivem, skoraj koralnem spevu razgrinja skrivnosti večne narave. Njegovo premišljevanje prekine Romeo, ki se obrne na svojega starega prijatelja s prošnjo, da ga za večno zveže z Julijo, Capuletovo hčerko. V slovesnem kvartetu se konča scena tajne zveze obeh zaljubljencev. Velika medigra z glasovi noči ter trepetanjem neznanskih zvokov oznanja žalostno jutro njunega slovesa. Toda tudi ti zvoki kmalu izginejo v sivino občutja, iz katerega se izvije le še Julijin vzklik, v katerem že čutimo rahlo slutnjo nesreče. Težko padajo v sivo jutro njune besede:
Prišel je dan in ura ločitve ...
je scena s strogim in nasilnim očetom, ki je pripravljen izobčiti lastno hčer, če se brani upirati zakonski zvezi s Parisom. V trenutku skrajnega obupa se pojavi pater Lo-
Še težja
renzo z odrešilnim napojem, ki povzroči Julijino navidezno smrt. Blago in prepričevalno vplivajo njegove besede na Julijo, ki je pripravljena vzeti strup samo zato, da se lahko odreče groznemu obredu ter se združi s svojim dragim v grobnici, kamor bo prišel tudi pater Lorenzo. Toda težko se je odločiti za ta korak, ko zunaj kliče življenje s svojimi razposajenimi zvoki. Vedno in vedno jo prekinjajo prav v trenutku, ko hoče izpiti grenki napoj. Preko vseh slutenj in dvomov pa vstaja njena zavest o prebujanju v grobnici, kjer bo našla ob svoji strani ljubega moža. Ko prihiti zjutraj dojka, leži Julija navidezno mrtva ob postelji.
V grobnici
Votlo odmevajo udarci ob okovana vrata Capuletove grobnice. Montegovi hlapci vdirajo v notranjost, da napravijo pot Romeu. Na belem sarkofagu, lepša ko kdajkoli, negibno leži Julija. Romeo se zazre v negibno lice svoje ljube, ki se mu zdi tako živa, vendarle ve samo to, da je mrtva. Smrt ob njeni strani postane njegovo odrešenje. Spet prekinjajo zvoki trobent gluho tišino, življenje zunaj gre svojo pot, sovraštvo grize in razjeda, neprenehoma išče svoje žrtve, v vsak kot se zaleze, edino posvečujoči prostor grobnice ostane neoskrunjen. Julija se zbudi. Dolgo je bilb njeno spanje, teman je kraj, v katerem se nahaja, zato tembolj željno pričakuje Lorenza. Toda mesto njega zagleda ob svoji mrtvaški postelji mrtvega moža. V željnem pričakovanju najslajše in najtesnejše združitve v večni noči umre ob mrtvem Romeovem truplu.
Zborovanje izvedencev za nego spomenikov in umetnin
Ta teden in sicer od ponedeljka, 31. maja, do «cbote, 5. junija, trajajo v Celovcu mednarodna zborovanja izvedencev za nego spomenikov in umetnin. To je prvo tovrstno zasedanje v Avstriji, na katerem so udeleženci iz Nemčije, Švice, Italije, Jugoslavije in drugih držav.
Nekaj dni pred pričetkom zborovanja je deželni konservator dr. Hartwagner podal izčrpen pregled o dnevnem redu zasedanja ter obrazložil nekatere podrobnosti o negi spomenikov in umetnin na Koroškem. Doslej so se avstrijski strokovnjaki za nego spomenikov shajali vsako leto v eni ali drugi zvezni deželi, kjer so izmenjavali svoje izkušnje ter enako usmerjali delo. Letošnje zasedanje v Celovcu je značilno zaradi svojega mednarodnega značaja ter udeležbe prominentnih izvedencev drugih držav. Med drugim je dr. Hartwagner omenil živahne stike med koroškimi negovalci spomenikov ter slovenskimi iz Slovenije, ki se odražajo v medsebojnih obiskih. V nadaljnjem je podal kratek pregled o negi spomenikov v sosednih državah, ki je v Nemčiji in Italiji na zelo visoki stopnji, dočim je v Jugoslaviji ta panoga v novi izgradnji. Prav tako je na visoki ravni nega spomenikov v Švici, kjer je ta zadeva stvar kantonov. Med Italijo in Avstrijo se izmenjavajo restavratorji, dočim dobavljajo iz Nemčije in Švice predvsem poznavanje in kemična sredstva za konserviranje.
Udeležence je v grbovni dvorani po-
zdravil deželni glavar Wedenig in mestni župan Graf. Predsednik zveznega urada za spomenike, univerzitetni profesor dr. Otto Demus, pa je zasedanje otvoril. Pri otvoritveni slavnosti je sodeloval koroški učiteljski kvintet.
Na dnevnem redu zasedanja je bila predvidena vrsta strokovnih predavanj, kakor tudi različne ekskurzije. Poleg obiska deželnega muzeja so gostje na treh večjih ekskurzijah prerešetavali pogosto zelo zamotane probleme nege spomenikov na Koroškem. Med drugim so si ogledali v Beljaku tri cerkve, kjer delajo na restavraciji treh cerkva ter cerkev v Gospa Sveti, kjer je restavriran Modestov grob, edini predromanski mizni oltar severno od Alp. Ogledali so si tudi izkopa-vine in dela na Štalenski gori ter končno cerkev v Vetrinju, kjer pravkar končava jo revstavracijska dela značilnih steklenih oken. Edinstveno zgodovinsko umetnino so mogli udeleženci proučevati pred obnovo.
Življenjepis Tita preveden v osemnajst jezikov
Življenjepis Tita, ki ga je napisal Vladimir Dedijer, je bil doslej objavljen v osemnajstih jezikih, v kratkem pa pričakujejo tudi še izdanje v raznih južnoameriških državah, kjer prav tako vlada veliko zanimanje za to pomembno knjigo.
Knjiga o Jugoslaviji v Franciji
V vrsti številnih knjig, ki SO' jih o današnji Jugoslaviji napisali že razni avtorji, je nedavno izšla tudi knjiga francoskega socialista Julesa Mocha. Avtor najnovejše knjige o Jugoslaviji je napisal svoje delo na podlagi lastnih doživetij in vtisov, ki jih je napravil ob priložnosti večkratnih obiskov v raznih jugoslovanskih krajih. V knjigi opisuje napore jugoslovanskih narodov za zgraditev socializma ter pravi, da bo to, kar danes gradi Jugoslavija, velikega pomena za vsa ostala socialistična gibanja v svetu.
NOVA KNJIGA
JUGOSLAVIJA
Ivanhoe, Walter Scott (Založba Obzorja, Maribor, 1. zvezek, 160 str., br.).
Zgodovinski roman znamenitega angleškega pisatelja Walterja Scotta ..Ivanhoe" je izšel v slovenskem prevodu Vladimira Levstika že svoječasno v založbi Modra ptica v Ljubljani in že takrat navdušil široki krog slovenskih čitateljev. Mariborska založba Obzorja je letos pričela s ponatisem tega pomembnega literarnega dela, katerega prvi zvezek je pred kratkim izšel. Novost v primerjavi s prvo izdajo je v tem, da je sedanja (vsaj kolikor moremo sklepati po prvem doslej izišlem zvezku) opremljena z lepimi slikami iz istoimenskega filma.
Scottov roman ..Ivanhoe" je hkrati tudi edini izmed mnogih njegovih romanov, ki je bil doslej preveden v naš jezik- V njem se spoznavamo z Anglijo 13. stoletja, z življenjem vitezov in njihovih podložnikov, s številnimi viteškimi kralji in kraljici, ki so se medseboj bojevali za oblast, medtem ko so Normani pod Viljemom. Normanskim zavzemali angleška tla. Prav tako nas roman seznanja z angleškim kraljem Rihardom Levjesrčnim in njegovim upornim bratom Johnom, posebej pa z ..razdedinjenim" vitezom Ivan-hoejem, ki kmalu postane glavni junak vsega dogajanja, ko se povrne iz daljnje Palestine.
Viteške igre, oholost višjega plemstva, trpljenje podlbžnikov, brezsrčno odločanje o človeških usodah, razkošne in hrumeče gostije in drugi podobni znaki nam slikajo srednji vek, poln barvitosti in romantike. Svet pestrih iger in bojev, svet starodavnih šeg in navad se nam odkriva v svoji lepoti, pa- tudi v svoji grozovitosti. Zato je Scottov roman ..Ivanhoe" nedvomno postal eno izmed najbolj priljubljenih del iz svetovne literature.
Hitler spet v filmu?
Znani filmski režiser Pabst se že dalj časa ukvarja z mislijo, da bi prikazal Hitlerja in njegove zločine v posebnem filmu in so se o tem vprašanju tudi že pogajali med nemško filmsko družbo »Cos-mo« in ameriškimi oblastmi. V filmu naj bi bili predvsem zajeti zadnji dnevi tretjega rajha odnosno njegovega Fuhrer-ja, pri čemer želi režiser vzporedno z usodo šestnajstletnega člana Hitlerjugend prikazati vso pošastnost tega najbolj osovraženega tirana. Za omenjeni film so napisali tudi že več scenarijev, ki pa jih je Pabst vse zavrnil ter še vedno čaka, da mu bo kdo bolje ustregel. Novi film namerava posneti v barvah in sicer na Dunaju.
Dr. Mirko Rupel:
SLOVENSKI JEZIK
Nadaljnje pripone -je, -inja, -ina, -stvo, -ota, -ost, -oba, delajo pojmovna imena: zdravje, draginja, brzi-na> prijateljstvo, lepota, bridkbst, zvestoba, čistdča;
Pripone inja, -ka, -ica delajo imena ženskih o s e b-8°spodinja, Slovenka, kmetica;
,..Priponi -jan, -ec delata imena prebivalcev: Rim-}ar>, Primorec;
Pripona -tka dela imena rastlin: planika, čemc-rika;
., Pripone -ina, -ivo, -enjak delajo snovna imena: te-et>na, cepivo, ovsen jak;
Priponi -nina, -arina delata imena 'za m e r o in c e n o: ^stnfna, stanarina;
n Priponi -et, -ot delata imena, ki posnemajo narav-e g 1 a s o v e : hehet, topot.
, Nekatere pripone so zelo žive, se pravi, da še zmeraj .JQ nove besede, druge odmirajo. Zelo tvorna je n. pr. Pr*Pona -ina. Dodaja se samostalnikom in pomeni izvor, 0v ali izdelek (gabrina, svinina); dodana pridevnikom *?amuje lastnost (brzina, globina, tišina); dodaja se deležnikom (opeklina, odprtina), zlasti pa pridev-v0 "J1 izvedenkam (hrastov-ina, pajčevina, testenina, fiiah11^, bratovščina) itd. Tudi pripona -ev se je razlog L3’ namre^ samostalnike iz dovršnih glago-t0v; *er le-ti nimajo pravega glagolnika (naselitev, ugo-(u* teN razmestitev). Nasprotno pa se pripona -ik 'M;0, v. tožnik, stvarnik) umika drugim, zlasti priponi Ncitelj, tožitelj, stvaritelj).
Če je več pripon z istim pomenom, si jezik tako pomaga, da da eni prednost ali pa da jih pomensko loči. Pojasni naj nam to naslednji primer: pojmovne samostalnike dela slovenščina s priponami -ota, -ost, -oba, -oča; izmed oblik bridkota, bridkost, bridkoba, bridkoča je zmagala bridkost; pomenski razloček pa je v besedah
Nekatere pripone so samo narečne. Tako je pripona -ej značilna za koroška narečja (atej, dedej, ljubej); v knjižnem jeziku ni navadna.
Sestavljenke
Te sestoje navadno* iz dveh besed in se delijo na sklope, velelniške in imenske sestavljenke.
V sklopu sta oba dela drug poleg drugega in nimata zveznega samoglasnika; v pisavi sta že strnjena ali pa še ločena: dblgčas, triglav, stonbga, niČvrednost, ne-manič, vbbgajme, očenaš; peš pot, figa mož, mož beseda, mbjster skaza.
Velelniške sestavljenke imajo v prvem delu velelnik, v drugem samostalnik: zahvalibbgca (kobilica), kuripečič, kažipot, Terseglav (Tresiglav). Te sestavljenke so v slovenščini redke.
Imenske sestavljenke imajo v obeh delih ime (samostalnik ali pridevniško besedo). Sestavini sta zvezani z veznim samoglasnikom -o- ali -e-. Danes so žive naslednje vrste imenskih sestavljenk: svojstvene, glagolske in sintaktične.
Svojstvene sestavljenke so n. pr. trdoglav, Zlatordg, belouška. Imenujejo se tako, ker so prvotno bile pridevniki in so pomenile svojstvo (lastnost), ki ga ima oseba ali stvar: trdoglav človek.
Glagolske sestavljenke imajo v drugem delu glagol-
sko osnovo: drvosek, vinotok, kolotčk, konjeder, uho-laz, grdogled. Ker je v drugem delu (pravimo mu osnovna beseda) glagolska oblika, je s tem dana naloga prvega dela (pravimo mu določilna beseda), to je namreč tista, ki jo imamo v stavku ob povedku: prvi del je ali osebek ali predmet ali prislovno določilo, fototek je torej toliko1 kakor kolo teče, konjeder — konje dere, uholaz — v uho leze, grdogled — grdo gleda. Glagolske sestavljenke imajo potemtakem zmeraj stavčni pomen. Zato so napačno narejene sestavljenke: drevored, kolodvor, slavolok, brzovlak; vendar so se udomačile, pa jih ne preganjamo več.
Sintaktične sestavljenke so n. pr. velikonočnica (nastalo iz velikonočen, a to iz velika noč), Škofieločan (škofjeloški — Škofja Loka), Velikolaščan (velikolaški
—	Velike Lašče).
Ker slovenščina ne trpi sestavljenk, kakršne imajo nekateri drugi jeziki, n. pr. nemščina, moramo biti previdni. Če imamo nezloženo besedo, bomo to rabili, n. pr. god (ne: imendan), parnik (ne: parobrod), gasilec (ne: ognjegasec), slap (ne: vodopad), rudnik (ne: rudo-kop), miloščina (ne: milodar), blaginja (ne: blagostanje).
Pri slovenjenju tujih sestavljenk se ravnamo po tehle navodilih: 1. Določilno besedo spremenimo v pridevnik: parni mlin (ne: paromlin), radijska postaja (ne: radio-postaja), slonova kost (ne: slonokost). — 2. Pomagamo si z opisom: ključ od hišnih vrat, olje za avto (ne: avtoolje).
—	3. Določilno besedo* postavimo* za osnovno in ju pi-
šemo narazen: žarki alfa (ne: alfažarki), motorji Diesel (ali Dieslovi motorji, ne: Dieselmotorji). — Dovoljeno pa je avtomehanik, fotoaparat, fotoreportaža, ker sta obe sestavini tuji.	(Dalje)
Petek, 4. junij: Franc. I.
Sobota, 5. junij: Bonifacij
Nedelja, 6. junij: Binkošti
Ponedeljek, 7. junij: Binkoštni ponedeljek
Torek, 8. junij: Medard
Sreda, 9‘. junij: Primož in F.
Četrtek, 10. junij: Margareta
SPOMINSKI DNEVI
4.	6. 1941 Konferenca na nemškem poslaništvu
v Zagrebu glede preseljevanja Slovencev.
5.	6. 1927 Vsedelavski zlet v Ljubljani — 1945
Podpisan sporazum med štirimi velikimi silami o prevzemu uprave nad Nemčijo.
6.	6. 1799 Rojen v Moskvi pesnik Aleksander
Sergejevič Puškin — 1919 Jugoslovanska vojska brez bojev zasedla Celovec.
7.	6. 1935 Umrl prirodoslovec J. V. Mičurin.
8.	6. 1508 Rojen na Raščici pri Turjaku prvi
slovenski pisatelj Primož Trubar — 1809 Rojen pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah slovničar Anton Murko — 1861 Dr. Toman ie v svoji interpelaciji v dunajskem parlamentu zahteval za Slovence kulturno enakopravnost z ostalimi avstrijskimi narodi.
9.	6. 185(6 Rojen v Globokem pri Rimskih
Toplicah Anton Aškerc.
Brnca
Ob zelo številni udeležbi žalnih gostov smo v četrtek minulega tedna spremili znanega in zaslužnega Janeza Miklaviča na njegovi zadnji poti na domače pokopališče k trajnemu počitku.
Pokojnemu Janezu Miklaviču, trgovcu in posestniku na Brnci, je tekla zibelka v znani, ugledni in vedno zavedni Miklavi-čevi družini v Vogrčah pri Pliberku. Naravno je, da se je mladi nadarjeni Janez navzel v družini, kjer je bila usidrana trdna narodna zavest in ki je vedno krepko stala na braniku slovenske zemlje in slovenskih pravic na Koroškem, že zgodaj prav takega mišljenja, ki mu je ostal zvest v zavesti in prizadevanju vse svoje življenje. Znano je, da je bil brat pokojnega slovenski župan v občini Blato, ki so ga leta 1910 aretirali na celovškem kolodvoru in ga zaprli samo zaradi tega, ker je zahteval vozni listek iz Celovca v Pliberk v našem domačem slovenskem jeziku. Takrat sta nemški šovinizem in nestrpnost cvetela, dokler ni ta šovinizem pritiral ob prvi svetovni vojni krivične stare avstro-ogrske monarhije do razsula. Zgubljena vojna je narodni šovinizem nekoliko ukrotila, dokler da se ni ob pohodu nacizma spet razbohotil do skrajnih meja. Še ena nemška imperialistična vojna je bila potrebna, da je bil zadan šovinizmu ponoven udarec. Zaprtega Miklaviča so izpustili šele drugi dan, ko so dognali, da je bil župan obsežne slovenske občine.
Janez Miklavič je mlad zapustil svojo rodno vas v Podjuni in se naselil med Slovenci na Brnci ob Zilji. Služboval je kot organist in postal trgovec ter posestnik. Na Brnci se je takoj vkliučil v slovensko prosveto1, ker se je zavedal, da je ljudska prosveta eden izmed najmočnejših činite-ljev za obstanek ogroženega naroda. Pokojni Miklavič je bil dolga leta tako rekoč duševni vodja vsega brnškega prosvetnega življenja. Svoje sposobnosti je založil v korist ljudske prosvete, njegova zasluga je, da je bilo ustanovljeno na Brnci tamburaško društvo, pevski zbor in odlična igralska skupina. Številne odrske nastope je sam učil in režiral ter je znal izbrati tudi vedno pravo snov prireditve. Do visoke starosti, prav do zadnjega, je gojil slovensko pesem in glasbo ter je bil vsekdar duševno prožen in svoboden duh, ki je korakal s časom.
Ob pogrebnih svečanostih, ki jih jC opravil domači župnik, mu ie prosvetno društvo zapelo v slovo žalostinki »Vigred se povrne« in »Na polic«. Ob odprtem grobu mu je spregovoril v slovo zastopnik Slovenske prosvetne zveze, ki je govoril tudi v imenu predsednika domačega prosvetnega društva. Govornik se je pokojnemu Janezu Miklaviču zahvalil za vse njegove zasluge na področju slovenske prosvete in nakazal njegove vrline. Poudaril je, da bodo brnški prosvetaši ohranili trajen spomin na njega najlepše tako, da bodo neutrudno delovali za naše skupne cilje, za katere se je pokojni prizadeval nesebično in požrtvovalno vse svoje življenje.
Naj bo pokojnemu zglednemu možu domača zemlja, ki io' je toliko ljubil, lahka, preostalim svojcem pa naše odkrito sožalje!

Vij vux§\2emjCj\
Podjetnost in napredek ob Zablaškem
jezeru
Vsakokrat, kadar se po vzpenjam od železniške postaje Tinje-Kamen v gore, proti nekdanji šentvidski republiki, zapadem najpreje mikavnosti slike, ki jo nudi starodavna utrdba s cerkvico na ogromni sikali v Kamnu s tako zelo jasnimi obrisi obeh sivih Obirjev, Malega in Velikega, v jasni dalji. Toda danes me prevzame še posebej prvi letošnji pogled na številne sončnične nasade, glasne znanilce toplotnosti in južnejše narave, ki se tu že tako zelo očituje in loči od hladnejšega Roža, Gur in Zilje. Podjuna. Tudi pogoste brajde in vinska trta ob stenah posamnih hiš priča o nekdanji toplejši vinorodnosti pokrajine.
Danes pa me dalj kot običajno zadrži na moji poti v domovini bele živine nenadno srečanje s čredo težkih krav živordeče cikaste pasme. Tudi dokaz stremljenja ljudstva za boljšo, donosnejšo živino. Ce je spreminjanje pasme tudi neka pot do napredka, bo pokazala naravno šele bodočnost.
Po znatno obnovljeni beli, skoraj cesti podobni gozdni poti preko gozdnega pašnika in daljši ozki vzpetini dospem pred Spodnjimi Vinarami na prvo zeleno, talko zelo znano mi obsežno jaso z bohotnimi posevki jarin in naravnost črnozeleno visoko ržjo. Nenadno se odlušči na zeleni jarini iz gozda sem konjska vprega z dvema moškima in široko napravo, ki v ravnih redeh siplje na zeleno žito neko belo snov. Prah ali tekočina? Čim dospe vprega bliže, vidim, da igre za tekočino. „Ali škropiš z dikopurjem, Andrej,“ negotovo povzamem. „Da, moram. Poskušam letos, ko vsled tako obilnega dežja tako zelo sili plevel, prvič s tem novodobnim načinom zatiranja škodljive zeli." V nadaljnjem razgovoru ugotovim, da na sosedni njivi igre za novo, v tem okolišu sicer že preizkušeno sorto rži, timaverco, katero letos gospodar tudi prvič „žene“ z dovajanjem dušika v treh obdobjih. Prvič zgodaj spomladi, drugič ob klasanju in tretjič pred cvetenjem.
*
Na nadaljnji poti na nizkem slemenu na-
ravnega travnika in valovite njive med Vinarami m vasjo Vesele prikoraka nasproti razo-glav in sklonjene glave stari tovariš Marko. Medtem pa uživam čudovit razgled proti šent Danijelski igori in Zablaškem jezeru pod njo. „Ali ne postaja jezero stalno manjše", se obrnem proti došlemu tovarišu. „Kje pak!" povzame važno Marko. „Ravno obratno. Jezero se je v zadnjih letih povečalo. Ko so namreč ugotavljali meje travnikov ob obrežju, so morali postaviti mejnike povsod globoko v vodo, kar pač dokazuje, da je jezero preplavilo del nekdanje suhe zemlje."
In že začne tovariš z vso vnemo in strokovno temeljitostjo obrazlagati letošnjo bujno rast žlahtne medOnosne detelje — nokote in gosto zeleno rušo, druga leta sicer golega slemena. „Umetna gnojila in vlaga!" smeje kot razlog navaja Marko, „ujčej“ na Vazarjevem. Ves ,,v svojem elementu" začne nato razlagati meje nekdaj še mogočnejše Vazarjevine, ki se je raztezala tudi na posestvo „Pušča“ (od koder izvirajo Pušniki!) v sosednji vasi. In tedaj sem prav občutil globoko zakoreninjenost in povezanost tovariša inženirja z rodno zemljo. Ni se mogel odtrgati od nje, čeprav so mu ponujali vabljive službe in „položaje“. Ostal je raje „ujčej” na bratovem domu, ostal po vzgledu mnogih „stricov in tetk", ki so ostali včasih tako pogosto in deloma še tudi danes, povezani nerazdružljivo z domom, povezani do njihove smrti na posestvu rodnega brata ali sestre. Kje so tisti časi, časi povezanosti z rodno zemljo! Danes vendar sili vse v svet, v mesta, Ameriko, Švico. Tudi že iz klene, kmečke, preudarne Podjune. —
Naprej gre najina pot po inženirjevi sadni drevesnici. Živahno mi medtem objasnjuje tehniko svojega dela. Z modernimi sredstvi gesa-rolom in agrosoidom je uspelo tudi njemu priti v okom škodi vsled črvov (ogrcev). Okrog
2.000	dvojno cepljenih drevesc (15% od teh hruševih) bo lahko oddal letošnje jeseni. Ob koncu nasada pa se nama pridruži še gospodar iz bližnje vasi, ki je rabil konje, pa je mesto tega kupil enostavno traktor.
V vasi sami pa me „ujame“ razgiban mlad
Št. Jakob v Rožu
Morda se bo kateri koli čitatelj še spominjal, da smo v našem listu že enkrat, in sicer leta 1952, poročali o vprašanju zdravniške oskrbe v naši občini. Takrat smo zabeležili, da sta odprla prakso pri nas kar dva zdravnika, dr. Hoja in dr. Chrobok, in da se je s tem začelo* tudi vprašanje dodelitve bolniških blagajn enemu in drugemu izmed obeh zdravnikov. Žal smo morali že takrat ugotoviti, da merodajni pri zdravniški zbornici in pri bolniških blagajnah po dvojni meri merijo sposobnosti in vrline zdravnikov, ko* gre za to, kateremu bi dodelili pravico zdraviti zavarovance. Zgodilo se je namreč, kar se v takih primerih sploh rado dogaja: priseljenec Nemec dr. Chrobok je dobil bolniško blagajno, domačin Slovenec dr. Hoja pa je ostal brez nje. Tudi še danes si zaman prizadeva, da bi ga upoštevali kot enakopravnega.
Nočemo tukaj razmotrivati o večjih ali manjših strokovnih sposobnostih obeh zdravnikov; prav tako tudi ne bi razglabljali o osebnih vrlinah posameznika. Oba upoštevamo in spoštujemo kot zdravnika, zato že od vsega početka želimo in zahtevamo, da bi tudi oba bila deležna istih pravic. Zakaj ne bi dobil bolniško blagajno tudi dr. Hoja, ki se mu potem ne bi bilo treba zagovarjati, če so ga v odsotnosti drugega zdravnika klicali k bolniku. Ta naša zahteva je utemeljena tem bolj, ker je okoliš šentjakobske zdravniške službe tako razsežen, da ga en sam zdravnik nikakor ne more v polni meri zajeti. Ni krivda dr. Chroboka, da ga morda enkrat zaman iščejo, ko pa je on po službeni dolžnosti prav v nasprotnem delu občine, marveč je to krivda tistih, ki v svoji ozkosrčnosti nočejo upoštevati upravičenih želja občanov. (Ali bi se tudi dr. Hoja moral politično opredeliti in kandidirati na OVP-VdU-jevski listi?)
Ko smo pred dvemi leti prvič pisali o tem vprašanju, pač nismo pričakovali, da bo pravico tako težko najti. V teku časa pa smo bili poučeni, da je treba tudi pri stvareh, ki bi se po našem mnenju morale same od sebe edino pravilno rešiti, upoštevati okolnosti, ki s stvarjo samo že ni-
majo več nobene povezave. Zato bi nas zelo zanimali dozdevni vzroki za dosedanjo odklonitev bolniške blagajne dr. Hoji. Gotovo pa bomo zaman čakali, da bi jih nam povedali; saj jih tudi ne morejo navesti, ker jih enostavno ni. Še najmanj pa bi odgovarjala resnici morebitna trditev, da za oba zdravnika ni dovolj zaslužka, odnosno da oba ne bi imela zadosti opravka.
Mislimo* da se v bodoče ne bodo mogli več zoperstavljati temu, da bi tudi naš drugi zdravnik dobil bolniško* blagajno, zlasti še, ko ta; zahteva med občani postaja vedno bolj odločna. Poleg tega tudi ni nobenega vzroka, ki bi upravičeval tozadevno odklonitev, marveč le vsi pogoji govorijo za to, da mora dr. Hoja čim prej dobiti bolniško blagajno. V nasprotnem primeru bi bili prisiljeni smatrati, da odločilnim faktorjem ne gre za čim boljšo zdravniško oskrbo naših občin, marveč da so jim najbolj pri srcu le drugi interesi.
gospodar, ki pravkar prečka cesto. Vsej javnosti znan, a tudi toliko po krivici klevetan nekdanji „borec v gozdu". Z nič manjšo uspešnostjo se sedaj bori tudi na svoji zemlji. Iskreno moram pohvaliti njegove novoprcurejene hleve s številnimi dobrimi, a pasemsko tako pestrimi molznicami.
Blažen mir, kakor malokje na Koroškem, diha valovita, prostrana gozdna ravan, ki zajema vso široko ozemlje od Pogrč do Spodnjih Vinar in od Šent Vida do Zablaškega jezera. Kot svetlejši otoki so videti v temnozeleni črnini obrobnih gozdov in gozdov v dolini njive, močvirne kotanje in pašniki.
Osrečujoč občutek varnosti in brezskrbnosti te zajame, če potuješ v tej tako zavarovani, tihi kotanji od Sent Primoža ob jezeru proti naseljem Nagelč. Niti najmanj te ne vznemiri ropot (ko drugod tako mučno trga na naših živcih) motornih vozil, ki po beli cesti drdrajo mimo nas. Povsod varnost, mir. V prihodnji vasi, ki je izjemno nedeževnega dneva v maju sicer kakor izumrla, sredi naselja kopica manjših in večjih otrok.
„Kje so oče?" vprašam najstarejšega dečka. „Rz škropijo", se oglasijo hkrati trije, štiri dečki.
Ker sprva ne razumem prav, kakšno Škropljenje naj bi to bilo, mi skušajo otroci na vse načine pojasnjevati, kaj delajo oče in mati. Tedaj se mi „posveti“, kaj bi moglo biti in mrzlično ukažem dečku, da gre z menoj na polje.
In v resnici ugotovim, kar sem sprva le domneval. Iz visoke rži se dvigne enkrat tu, drugič tam glava moža in malo dalje tudi žene. Ko pa sem že tik visokega posevka, vidim
Obvestilo staršem
Slovenski starši, ki želijo poslati letos svoje otroke od 7. do 13. leta starosti na letovanje na morje, naj nam to čimprej, najpozneje pa do 15. junija sporočijo. V sporočilu naj navedejo sledeče podatke:
1.	Ime, poklic in naslov staršev
2.	Ime otroka in njegove rojstne podatke
3.	Ali je že kdaj1 bil v koloniji in kolikokrat.
Vse starše, katerih otroci bodo sprejeti za letovanje, bomo po poteku prijavnega roka pismeno obvestili. Hkrati jim bomo sporočili, kdaj bodo otroci šli na letovanje, do kdaj morajo oddati predpisane dokumente, slike, zdravniška spričevala in režijski prispevek.
Prijave pošljite pravočasno na naslov: Počitniška kolonija »Slovenski vestnik«
Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10
pionirsko delo napredne dvojice. Gospodarsko delo, ki se mogoče prvič vrši v naši ožji domovini. Gospodar in gospodinja že par dni z vso vnemo navlažujeta, „cepita“ posamne ržene klase s cepivom, ki bo povzročilo v klasju pretežno rast črnih „rožičkov“ (Claviceps purpurea) mesto običajnega zrnja. Rožički so namreč sedaj izredno visoko v ceni in sicer plačujejo 85 šilingov za kilogram. Z hektarja iznajdljiva dvojica hoče pridelati najmanj 200 kg (pridelali pa so tudi že 700!) rožičkov, kar pomeni kosmati dohodek v znesku 16.000 do 50.000 šilingov z 1 ha rži.
Da bi se podjetnim, naprednim našim rojakom tvegani poizkus tudi v resnici posrečil želimo iz vsega srca mi vsi.
Vernik.
HOTEL KOROTAN v Sekiri ob Vrbskem jezeru
vabi na
OTVORITEV HOTELA (.BARA
v soboto, dne 12. junija
Začetek ob 20. uri	Vstop prost
Igrala bo plesna godba Schčffmann iz Celovca Za izvrstna jedila in izbrane pijače je najbolje poskrbljeno
Kot gosta Vas bo rado pozdravilo
VODSTVO HOTELA
Lov na losose vedno bolj propada
Komaj sto let je od tega, kar so beli ljudje odkrili Divji zapad, toda krajina se je odtlej tako temeljito spremenila, da niti reke ne tečejo po tisoče let starih strugah. Vsepovsod rastejo nasipi, jezovi, mostovi in elektrarne, nekdanje soteske, po katerih so nekdaj skakljaj e plavali lososi od morja pod planine, pa zalivajo umetna jezera. Tam, kjer so indijanski rodovi z vedri zajemali losose na njihovi ženito-vanjski poti, najdete le še tu in tam kakega posameznika ali skupino Indijancev, ki love losose v široke mreže. Belci ne smejo' loviti.
Spomladi in jeseni se zbere pod slapovi Celilo na zahodu Združenih držav Amerike nekaj ribičev. S skalovja se spustijo nad šumeče vrtince kakih pet čevljev visokih slapov. Po lestvah splezajo nad vodo, za prežo pa jim služi najpogosteje star Zaboj. Lososi se zbirajo pod slapovi v več-
ja krdela, preden skupno naskočijo oviro na poti pod gore, na kraj drstenja.
Seveda se kdaj pa kdaj zgodi, da potegne kak posebno močan losos nepripravljenega indijanskega ribiča z mrežo in zabojem vred v peneče se valove za seboj, toda kaj hujšega. se ponavadi ne pripeti. Lani pa je doživel eden redkih zastopnikov rdečega rodu nekaj nenavadnega. V svojo mrežo je ujel namreč dekletce, ki je padlo kakih petdeset metrov nad brzicami v vodo. Še predno se je dobro zavedlo- svoje nesreče, je bilo že rešeno.
Toda tudi tej poeziji — ribjemu lovu na lestvah in zabojih tik nad šumečimi brzicami — se napoveduje skorajšen konec, V bližini slapov Celilo bodo gradili visok nasip. Vode, ki se bodo nabirale v umetnem jezeru za pogon bodoče elektrarne, bodo- za vedno pokopale pod seboj brzice Celilo. Lososi — če ne bodo
LEP POGLED — in vožnja zastonj
Po drugi svetovni vojni se je po svetu izredno močno razširila navada tako imenovanega »avto-stopa«. Zadeva je kaj preprosta: nekdo, ki bi se rad brez stroškov popeljal kamor koli, se postavi na cesto in pokaže prihajajočemu avtomobilu pest z iztegnjenim palcem v smeri, kamor bi se rad peljal. Avtomobilist potem navadno ustavi (ali pa tudi ne!) in vzame podjetnega potnika s seboj tako daleč, kakor gre njuna pot skupaj.
Ta navada, ki so jo poznali pred vojno že v Ameriki, se je po vojni razširila tudi v Evropi. Vendar so v zadnjem času bile razne države prisiljene storiti stroge ukrepe proti temu, na videz tako nedolžnemu načinu prevažanja. Zgodilo se je namreč, da je postal avto-stop pravcata past za nič hudega sluteče avtomobiliste. (Na primer v Nemčiji pa tudi za mlade potnice.) Vedno pogostejši napadi, ropi in umori so povzročili resno zaskrbljenost. V ZDA so se pojavi z roparskimi napadi in podobnimi kriminalnimi delikti v zvezi z avto-stopom tako razširili, da je bil po računih Zveznega sekretariata za pravosodje že Vsjk 12. primer avtostopa povezan s kri-j*j*nalnim dejanjem. Pred nekaj meseci je bila v ZDA usmrčena na električnem stoto neka žena, ki je na cesti ustavljala avtomobile in nato ubijala ter ropala naivne avtomobiliste. Njenih žrtev je bilo vseh skupaj 18. Podobni primeri so se pojavlja-h tudi v Nemčiji, Franciji in Italiji.
Zaradi tega so- sprejeli v ZDA zakon, po katerem je avto-stop prepovedan in vsakdo, ki bi skušal na ta način ustaviti vozi-*°> je lahko kaznovan. Kmalu za ZDA so ^Prejeli podoben zakon v Zahodni Nem-Clji> kjer je bilo tudi nekaj eklatantnih primerov takšne zlorabe avtomobilistovega gostoljubja.
Tudi pri nas v Avstriji se je po vojni blatno razvila ta vrsta čudnega »športa«,
kar je bila v pretežni meri posledica slabih prometnih zvez v prvih povojnih letih. Danes pa je prišlo to že popolnoma iz mode in so le bolj redki primeri, da bi cesto obrobljali popotniki z iztegnjeno roko. Sploh pa je na naših, cestah težko najti primer, kot ga kaže slika.
ubrali pod gore druge poti — ne bodo imeli več po pet čevljev visokih ovir, ki bi jih bilo treba preskočiti, s tem pa bo tudi konec mikavnega ribjega lova, ki je že lep čas posebna pravica preostalih zastopnikov v rezervatih živečih rdečih ljudi.
Tudi vodne živali je možno dresirati
Znano je, da so tjulenji kaj pametne živali in da jih je lahko dresirati. To so že zdavnaj izkoristili lastniki cirkusov v baltskih deželah, poskus, ki sta ga napravila dva norveška ribiča, pa se zdi kot fantastična zgodba. Dolgo časa sta dresirala nekaj tjulenjev, da so na njun znak skakali v vodo in z gobcem nosili vrvico na določen kraj. To uspešno dresuro so kaj kmalu praktično izkoristili. V kraju Haaren, kjer so norveške oblasti namestile oba ribiča, imajo sedaj kakih deset dobro dresiranih tjulenjev.
Norveška je znana kot dežela fjordov, ozkih zalivov med ostrimi čermi. Pogosto se zgodi, da valovi razbijejo manjšo ladjo ob skalovju. Na znak poskačejo dresirani tjulenji v morje, plavajo na kraj nesreče in podajo ponesrečencem konec vrvi, ki je pritrjena na obali. Tako se je rešilo že več ribičev gotove smrti v razdivjanem morju. Pa tudi sicer se pripeti, da ladja obtiči sredi skalovja in ne more ven. Tudi v takem primeru se tjulenji ob-neseio. Do ladje priplavajo z vrvjo, ki je na drugem koncu privezana na jekleno vrv. Ta pa je dovolj močna, da z obale spravijo ladjo iz zagate.
Prvikrat so uporabili mehanično srce
Pred kratkim je prvikrat v zgodovini zdravstva mehanična naprava uspešno nadomestila srce bolnika, ki so ga operirali Ta prvi mnogo obetajoči kirurški poseg je izvedel 74 letni zdravnik lan Aird, ki je zaslovel že prej po uspešni razdvojitvi afriških dvojčkov.
Prej kot je prof. Aird praktično uporabil mehanično srce, so seveda tega v laboratorijih temeljito preizkusili. Vseeno je bilo tveganje precejšnje. Operacija je trajala dve uri in mehanično srce je bolniku zagotovilo vsako minuto liter krvi. Naprava sama ima dve črpalki, od katerih nadomešča ena desno stran in pošilja kri druga, ki nadomešča levo stran pa pošilja kri po telesu.
Atomska vojna proti žuželkam
Na jugu ZDA žive muhe, ki polagajo svoja jajca v rane živali in ljudi. Iz jajčeca se izležejo ličinke in te se hranijo z obdajajočim jih mesom ter tako še povečajo rano. Škoda, ki jo zato povzroče, gre v milijone in milijone dolarjev letno.
No, strokovnjaki ameriškega ministrstva za poljedelstvo pa so iznašli prav originalno metodo boja proti tem škodljivcem. Z radioaktivnim oglikom sterilizirajo številne samce teh muh, potem pa jih zopet spuste.Radioaktivni oglik dobivajo iz atomskih peči v Oak Ridgeu. Atomsko sterilizirani samci so seveda neplodni in tako na ta način paralizirajo' plodnost tolikšnega števila samic, kolikor steriliziranih samcev so pustili na svobodo.
Zadnji žrtvi Dachsteina so našli
Iztegnjen palec m zapeljiv pogled je bil nevarna past že za marsikaterega avtomobilista — tako ali tako...
Minuli petek so končno našli še zadnji dve žrtvi, ki sta prav tako tragično končali ob snežnih zametih ob veliki noči na Dachsteinu. Med temi zadnjimi žrtvami sta 42-letni učitelj in vodja mlade turistične skupine Hans Seiler ter 16-letni učenec Rolf Mossner. Oba mrliča je alpinska reševalna služba našla po 43-dnevnem napornem reševanju. Žrtvi so še isti dan prepeljali v športno šolo v Obertraun, kjer so priredili preprosto žalno svečanost.
Seiler in Mossner sta ležala kakih sto metrov od kraja, kjer so prej našli trupla drugih žrtev. Učitelj Seiler je imel klobuk na glavi in rokavice, z desno roko pa je držal v tesnem objemu učenca Mossner-ja, ki je bil gologlav in brez rokavic ter imel nizke čevlje.
Stroški 43 dnevnega iskanja tragično preminulih 13 žrtev znašajo po podatkih
REŠITEV KRIŽANKE (Vestnik štev. 20)
Vodoravno: 2. pri, 4. sloga, 6. sto 7. Rim, 9. do, 10. dva, 12. en, 14. nada, 15. osel, 16- na, 17. ost, 19. TM, 20. rod, 22. rja, 24. sedaj, 25. rok.
Navpično: 1. dro, 2. plod, 3. igra, 4. st, 5. ai, 6. sodar, 8. mesta, 9. dan, 11. vas, 13. nem, 17- oder, 18. trak, 21- os, 23. jj, 24. dom.
zgornjeavstrijskega deželnega glavarja
73.000	nemških mark, pri čemer pa še niso všteti osebni stroški. Baden-Wiirttem-berška deželna vlada je izjavila, naj bi to vsoto tako razdelili: na deželo 30.000, urad za zunanje zadeve v Bonnu 20.000, mesto Heilbronn 15.000 in mesto Stuttgart 8.000 nemških mark.
Jugoslovanska pomoč žrtvam plazov v Avstriji
Prejšnji teden je jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Dragomir Vučinič obiskal zunanjega ministra inž. dr. Figla in mu sporočil, da bo Jugoslavija prispevala dva milijona dinarjev kot pomoč žrtvam letošnjih katastrofalnih snežnih plazov na Tirolskem in Predarlskem. Jugoslovanska pomoč bo obsegala .živila in drugo blago v vrednosti navedene vsote. Zunanji minister Figi je izrekel v imenu avstrijske vlade toplo zahvalo za pomoč, ki jo bo nudila Jugoslavija.
Izdajatelj, Lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
Anton Ingolič:
žeja,
v. Raztrgan, zamazan, blaten, koščenih, Uavih rok, praznega, že ostarelega obra-a’ zmedenih oči, pripravljen, da vsak čas okl vna kolena in prosi za milost, ona pa k ecena v elegantno sivo popotno oble-0£’ x belimi mehkimi rokami, poslikanim i ra2om, ki jo je delal mlajšo za šest, se-ttie11 ^et’ s P0!™1™ ustnicami, ki so že sa-ter'	govorile o življenju, ki ga je
telo ° 'n	nieno skrbno negovano
tej'e!.e čez čas se je Koreskin obraz razpo-^ni1 v jezi.
kj- 0 etwas,« je zaklicala s svojim zamol-glasom, ki ni bil pripraven za ošte-vCnJf\ Ker je slabo in težko govorila slo-karS-. . *n ni mogla dovolj hitro povedati, ŠČin(J R prihajalo na misel, je med sloven-. mešala nemške besede in stavke: vjnjvSl mi napravil ti, ki si bil moj prvi te k ar* Naznanila te bom žandarjem, da Me;n 5) Zaprli. Ja, das werde ich machen! but-g ^°tt, was denkst du! Dvajset litrov teMke >a’ Pet ktrov slivovke in tri bu-' pred dvema letoma so mi rekli,
da si ti vlomil, a nisem verjela. So ein Heuchler! Aber jetzt ist es aus! Endlich habe ich dich durchschaut.«
»Gospa, milostna gospa,« je Trčko spregovoril, ne da bi si upal pogledati k njej. »Povedal vam bom vse po pravici, samo poslušajte me. Predlansko leto vam nisem ničesar vzel, sinoči pa sem samo eno zelenko. Beg sam mi je bil priča, da samo eno zelenko in nič več! Oče so pred smrtjo tako čudno govorili, rekli so, da ne bodo mogli umreti brez njega, ker ni ga bel'šega. kakor ie vaše.«
»Trčko, kaj boš govoril take neumnosti,« ga je posmehljivo zavrnila Cafutova I.iza. Zasmejala se je vreščeče in se ozrla na svojega moža, ki je stal molče ob njej. Ob ženinem pogledu se je prestopil in se poskušal nasmejati, kar se mu pa ni posrečilo.
»Quatsch! Če ti ta dva ne verjameta, pa ti bom menda jaz verjela?« se je spet oglasila Koreska. »Kar je bilo predlansko leto, je bilo, a sinočnje boš povrnil! Alles bis zum letzten Tropfen! Takoj zdaj prinesi ukradeno1 vino in žganje, če hočeš, da se bom s teboj še pogovarjala! Aber schnell, ehc rneine Geduld zu Ende ist!«
»Premilostna gospa,« je zaprosil Trčko. »Vzel sem samo eno zelenko. To so pa spili oče. Odslužil vam jo bom. Zaračunajte jo trideset, petdeset dinarjev. Teden dni bom delal zanjo, samo verjemite mi, kar sem vam povedal!« "
Trčkova trdoglavost je Koresko, ki je v mestu sklenila, da bo uredila vso stvar kolikor mogoče brez hrupa, saj je vedela, da bi težko našla boljše viničarje od Trč-kovih, končno spravila v resnično jezo. Zacepetala je z nogami, zardela v obraz in začela kričati z visokim, nenaravnim glasom: »Kaj boš govoril! Vem, kar imam in kaj mi je izginilo.1 Mindestens zsvanzig Liter Burgunder, fiinf Liter Schnaps und drei Bouteillen! Cafuta, povej, ali je tako ali ne!«
»Če ni še več,« je pritrdila Liza namesto moža, ki ni mogel odpreti ust. »Še na svečnico, ko ste bili tu, je bil sodček v kotu poln, zdaj ga je malo več kot pol. Tudi buteljke smo tistega dne prešteli. Prav natanko vem: tri in petdeset jih je bilo, zdaj jih je petdeset.«
Tedaj se je oglasil Pepek, ki se je doslej premagoval. »Oče so rekli, da so vzeli samo eno zelenko vina. To drži.« Počakal je trenutek, se ozrl na oba Cafutova in končal trdo. »Če ga res manjka več, potem je moral pozneje priti kdo drugi v klet in ga ukrasti.«
Trčko je presenečen pogledal sina, tudi Koreska ni prišla takoj do besede, a Liza je z vreščečim smehom zavrnila Pepeka. »Zdaj je še" ta znorel! Kdo pa naj ve, da je sinoči tvoj oče vlomil? Prva je opazila Pulkova Trezaja, ki je takoj poklicala naju s Cafutom, jaz pa sem tisti trenutek odšla k vam. Ta je še bolj prazna kakor
ona z zelenko in s starim Trčkom. Kaj vse si ne izmisli takle fante! Si čul, Jaka,« Spet se je ozrla na moža, ki se mu je tokrat le posrečilo, da se je nasmehnil; vendar ni rekel besede.
»Jaz vem samo to, da sem vzel eno zelenko,« se je Trčko znova oglasil, »in da sem ga s^il dva, tri požirke.« Njegov glas ni bil več plah; vpričo tako krivičnih ob-dolžitev se je čutil močnejšega kakor prej.
»Toda meni manjka toliko vina in žganja in zahtevam, da mi ga takoj vrneš! Aber sofort!« je Koreska zavpila nestrpno.
»Oče se ne lažejo,« ji je padel Pepek naglo v besedo in stopil preteče proti njej. V lica je zardel, telo mu je bilo napeto kot struna. Tam je torej gospa, ki se treseta pred njo oče in mati in se ji ponižno klanjata, tam je gospa, ki je kriva njihove bede in revščine. Kolikokrat ji je moral poljubiti roko, moral je molčati, ko bi ji bil rad zabrusil v obraz, kar ji gre, moral je stradati, čeprav je sadovnjak vsako jesen poln sladkega sadja. Ali naj molči tudi zdaj? »Oče govorijo resnico,« je pogumno nadaljeval. »Oče še niso s«>-rili nikomur nič hudega, nikomur niso odtrgovali od zaslužka, niso goljufali, se niso vlačili z drugimi ženskami. Če kdo laže, potem lažete vi!«
Koreska od ogorčenja ni mogla takoj do glasu. Trčku in Trčkovi ženi, ki je med poslednjimi Pepekovimi besedami prihi-
S prvim letom je jedel naš najmlajši že kar »vse od kraja«. Če pa vprašamo povprečno in tudi katero koli našo mamo, ne bo vedela povedati točno, kaj je to »vse od kraja«. Včasih pomeni to le nekoliko bolj šarno hrano za dojenčka, včasih pa že jedila in hranila odraslih, kar oboje otroku ob prvem letu starosti prav gotovo ni v prid. Z letom dni naj dobiva naš otrok že vse juhe, vse prikuhe, kavo, kruh, močnik, pečenjak, kipnike, sadje, kompot, sadne sokove. »Vse od kraja« torej ne pomeni, da bi mu dajali mesovja, začinjenih jedi, preveč mastnih jedi in slaščic. Tudi ne sme dobivati stročnic v samostojnih obrokih kot fižola, graha ali leče. Ni s tem rečeno, da bi naš otroček moral jesti še strogo na grame in »po zdravniško« sestavljena jedila, vidimo pa, da le preveč »od kraja« sestavljena hrana malemu otroku škoduje. Otrok lahko oboli za zaprtjem ali dobi drisko, drži ga in zavija krč, trpi zaradi napihnjenosti in vetrov, teka nima, trebuh mu je velik in napet, vendar pa kljub »močni« hrani ne uspeva. Prebavila namreč ne morejo obdelati težkih hranil. Zato je važno, da mati zna sestaviti hrano za otroka.
Predvsem naj bo vsa otrokova hrana sveže pripravljena in dobro skuhana. Postanih in pregretih ter na pol surovih jedi otroci ne smejo dobivati. Prevelikih kosov jedil otroku ne dajajmo, ker želodček obtežujejo. Zato naj bo oblika hrane v zvezi z razvojem zobovja. Ko so mlečni zobje do kraja razviti, kar se ponavadi zgodi že konec tretjega leta, navajajmo otroka, da že povsem samostojno grize, da ostanejo zobje zdravi in da se pravilno razvijajo čeljusti in z njimi ves obraz. Pravilen razvoj čeljusti in mlečnih zob je tudi pogoj za zdravje kasnejših stalnih zob, ki morajo pri prebavi človeku pomagati do pozne starosti. Če pa zobovja še nima toliko razvitega, da bi samostojno grizel, mu moramo pomagati tako, da prevelike kose jedil nekoliko razmehčamo in pretlačimo z vilicami.
Nadalje je važno, kako otroku podajamo hrano in kje ga hranimo. Nekako do drugega leta otroka večidel hranimo. Ne-kateri otroci se priučijo jesti že prej, drugi pozneje. Vendar mora še tako neroden otrok v drugem letu kar dobro in samo-stojno uporabljati žlico. Ko otrok zraste, ga kar kmalu vadimo, da sedi na stolu za mizo. Učimo ga tudi, kako naj je: naj ne cmoka, naj je z zaprtimi usti, nai ne je prehlastno in ne požira zraka, naj ne je preveč sanjavo in ne motimo ga pri jedi.
S tretjim letom mora biti otrok pri jedi že čisto samostojen. Naj uporablja tudi vilice in se ne bojmo, da bi se z njimi zbodel v nos ali v oči. Dokler mu hrana na njih diši, bo z njimi našel tudi usta. Nož seveda še ni potreben. Privajanje na
Otrok in prehrana
pravilen način k jedi je obenem del otrokove vzgoje k pametni oliki.
Če si mi želimo čistega krožnika in prtiča, ter mirnega kota, kadar jemo, ima tudi otrok prav gotovo smisel za vse to. Koliko otrok samo zato nima teka, ker jim namečemo1 vseh jedi v oškrobljeno, slabo pomito skodelo in mu damo slabo, ostro in smrdečo kovinsko žlico v roke. Tudi nimajo teka, ker jedo v nemiru.
»Povestica« med jedjo ni potrebna, pa tudi ni škodljiva. Matere pač mnogo lažje hranijo otroke, če jih nekoliko zamotijo s povesticami, in otrokom je mnogo lepše, Če pri jedi slišijo toplo besedo. Ni pa potrebno, da pomaga boljši tek vzbujati še oče, ko nemara dela spake z obrazom, kaže na tička, ki ga ni in tako zapravlja svoj očetovski ogled pred otrokom. Če otrok sploh noče jesti ni lačen ali pa je bolan.
Tudi nagrajevanje s slaščico, če bo otrok »pridno« jedel ni potrebno in vzgojno. Otrok naj že zgodaj zasluti, da je hrana nekaj, kar mora biti in da jo je treba z delom prislužiti. Slaščico lahko dobi po jedi, ampak ne za »pridnost«.
Kaj pa palica, ki je pred otrokom na mizi, da je ves v strahu in solzah, in morda celo budilka, ki bo zvonila, ko bi krožnik moral biti prazen, sicer bo začela palica svojo pesem? Ali zdravnik priporoča tako vzgojo? Palica in njej sorodne priprave in načini pred jedjo in po jedi danes sploh niso več pripomočki za dosego katerega koli vzgojnega smotra. To je zloglasna priprava stare vzgojne šole in vzgajanje s palico navadno spodleti ter pri otroku namesto vzgojnega uspeha rodi prikrito mržnjo in odpor nasproti staršem in vzgojiteljem.
KELAG razširja svojo akcijo za elektroorodje
24 mesečnih obrokov brez pribitka za najvažnejše elektroorodje
Koroška elektro akcijska družba KELAG je z že avgusta 1952 pričeto akcijo odplačil na obroke podvzela prvi korak, da bi svojim odjemalcem toka olajšala nabavo električnih štedilnikov. Mnoge gospodinje so izkoristile možnost, da so si po svoji svobodni izbiri nabavile električne štedilnike ter so nakupno ceno* odplačevale brez vsakega pribitka v 24 mesečnih obrokih.
O božičil 1953 je nato pričela ADE-ak-cija za štedilnike, to je akcija za odplačevanje v obrokih za celotno elektrogospodarstvo v Avstriji, kateri so se pridružili na Koroškem poleg KELAG-a tudi celovški mestni obrati, da so mogli biti prebivalci glavnega mesta deležni ugodnih pogojev plačil na obroke. Pri tem gre izrecno za tri določene tipe štedilnikov, popolne štedilnike s tremi kuhalnimi ploščami in eno pečico, ki jih prodajajo po izredno nizki ter v 12 mesečnih obrokih odplačlji-vi ceni. Ta akcija je bila predvidena do 30. junija in se bliža svojemu koncu.
Da bi nudila svojim odjemalcem toka tudi možnost, da poljubno izbirajo in nabavljajo elektroorodje, zbiralnike za toplo vodo, hladilnike, električno kurjene parilnike in pralne troje po najugodnejših plačilnih pogojih na obroke, je KELAG sklenila dogovor z udruženjem elektrotehnikov ter gremijem trgovcev z električnimi predmeti in železnino. Tako lahko odjemalci toka KELAG — toda samo ti — kupujejo navedeno orodje pri elektro-instalaterjih, pri trgovcih z električnim blagom in železnino in pri KELAG na 24 mesečnih obrokov brez pribitka obresti. Kaj to pomeni, je gotovo jasno vsakemu kupcu, ki je moral doslej — za hladilnike na primer — pri plačilih, ki so presegala rok 12 do največ 18
me-
sečnih obrokov, plačevati do 15 odstotni pribitek na obrestih. Kupec mora pri sklenitvi kupne pogodbe plačati prodajalcu najmanj 10 odstotkov nakupne vsote. Ostanek prodajne cene posodi KELAG in ga mora nato kupec odplačevati v obrokih. V enaki meri je KELAG pripravljena kreditirati tudi instalacijske stroške pri vključitvi tozadevnih orodij tako, da odjemalec KELAG-toka v obrokih plačuje tudi ta dela. Možno je kupiti tudi več orodij, pri čemer pa celotna vsota ne sme presegati 7200 šilingov.
Posebno je pozdraviti, da so’ v okvir te akcije vključeni tudi dodatni štedilniki na premog in kombinirani štedilniki (tako z električno kurjavo kakor s kurjavo z lesom in premogom).
Takoj ko se bo pričela enotna državna akcija za financiranje delnih odplačil za elektroorodje, ki se pripravlja, se bo s to spojila tudi razširjena KELAG-akcija za elektroorodje.
Uši na fižolu
Uši na fižolu se pojavijo navadno v juniju in juliju. So motno črne, zato jih lahko opazimo. Napadajo nizke in visoke fižole. Ako jih ne začnemo takoj zatirati, se nam v kratkem času razmnože, da nam uničijo fižol, predno jih zatremo. Konec julija se preselijo na trdo lesko ali kapčevje ali hudolesko, na kateri odlože zimska jajčeca, od koder se spomladi znova selijo na fižol in drugo ustrezajočo ze-lenjad. Uši na fižolu zatiramo z enakimi sredstvi kakor na sadnem drevju. Če začnemo prašiti prve uši, ki se pojavijo na fižolu, s tobačnim prahom, se jih z malim trudom ubranimo. Začeti pa je treba takoj, kakor hitro se pojavijo.
tela na vrh, je strah vzel besedo, ostali otroci so se v bližini skrivali vsak za svoje drevo. Še Lizi je zledenel njen maščevalni nasmeh.
Ko je Koreska slednjič prišla do besede, je dolgo kričala samo v nemščini, dokler se le ni zavedela, da je razen Trčka nihče ne razume. Zato je nadaljevala slovenski. »Molči paglavec! Krota prekleta! Ti si upaš kaj takega govoriti o svoji gospe? Das ist eine unverschamte Gemeinheit! Ja, ja! Das sind diese ,haložancen’! Prikrite rihte! Glei, da mi takoj izgineš iz moje koče! Takšna baraba ne bo delala pri meni! Pojdi mi izpred oči! Verschsvinde!«
Ker se Pepek ni zganil, je planila proti njemu. »Saj bom šel,« je vzkliknil Pepek samozavestno, »ne bom vam več delal zastonj!« Ozrl se ie po očetu. »Oče, tudi vi pustite to Nemko in poidite drugam!« In spustil se ie navzdol h koči.
Koreska je še kričala za njim, dokler ni pristopila k njej Trčkova žena, io vlovila za roko, jo nekajkrat poljubila in jokajoč zaprosila: »Gospa, ljuba gospa, odpustite mu! Ne ve, kai govori. Usmilite se nas vseh. Saj vam delamo, kolikor moremo. Letos je prijela za delo tudi Micka, čez nekaj let bosta še Hanika in Franček. Pazimo na vaše, niti grozda vam še nismo vzeli, niti jagode. Ne vem, kai je sinoči premotilo Naca. Odpustite mu!«
Premagal jo je jok.
Tedaj se je odtrgal Tonček od svojega
drevesa in odstopical proti Koreski, da bi ji poljubil roko. Toda od prevelikega razburjenja so mu noge nenadoma odpovedale; zagugal se je in padel kakor snop tik pred Koresko.
Koreska se je nehote umaknila. Nekoliko jo je zmedlo. Kaj naj napravi s Trčkom? Ali samo to, kar ie sklenila? Da bo namreč z delom odslužil ukradeno vino in žganje, ki so ga gotovo spili ali prodali? Ali naj spodi vse, ne samo Pepeka? Toda kje naj dobi zdaj na spomlad nove viničarje? Kje takšne, ki bi imeli toliko delavcev ko Trčkovi? Že več let ji skoraj ni treba najemati tujih ljudi in ji tudi vnaprej ne bo treba. Toda kaznovati jih mora, posebno že zaradi tega nesramnega smrkavca!
Medtem ko je Koreska iskala pravo kazen in so Trčkovi strahoma pričakovali obsodbe, je Pepek stopil v kočo. Za hip ga je obšlo', da bi se vrnil in prosil gospo odpuščanja. Toda ko je zagledal mrtvega deda in je prebral z njegovega koščenega obraza vso bedo, glad in žejo njegovega življenja, ga je minilo malodušje. Stopil je k mrliču, vzel rožmarin in ga poškropil kakor v zahvalo. Potem je poiskal svojo obleko, jo zložil v kov-čeg, ki mu ga je dal Lojz, ko ie bil prišel od vojakov, in se odpravil v dolino.
Vtem se je Koreska odločila. »Soli sein, opravili bomo brez orožnikov,«’ je spregovorila. »Tako bom napravila. Erstens:
vino in žganje mi boš odslužil. Das kann ich nicht schenken!«
»Ali jaz sem samo zelenko...« je zajecljal Trčko.
»Zweitens: še danes boš izročil Cafuti knjižico, kamor vpisuješ težake. Odslej bo Cafuta moj prvi viničar.«
Liza je zmagoslavno kriknila, Trčko pa je sklonil glavo in se z ženo opotekel v vinograd.
X VI
Iz golih gozdov se je mrak najprej prikradel do viničarije in jo zapletel v nevidne mreže, šele potem je lezel počasi navzgor po okopanem vinogradu, motajoč se ob cvetočih breskvah in okoli Ko-reskine zidanice, dokler še nje ni zagrnil v svoj temni pajčolan. Tedaj je spodaj pri viničariji vladala že trda tema. Iz oblakov, ki so ves dan viseli tik nad Vinskim vrhom, je neprestano pršilo, proti večeru pa je začelo močno deževati. Naraščajoči šum dežja je prodiral v sobo k pokojnemu Trčku, ki je ležal, kot so ga dopoldne namestili. Ob glavi sta mu brleli sveči, ki sta metali rahlo luč na njegov obraz, da se je še bolj videlo, kako je izpit in suh. Vsak novi kropilec dolgo ni razločil nikogar drugega kakor mrliča. Šele ko je opravil molitev, pokropil mrliča in se nekaj časa oziral okoli sebe, je zagledal na klopi ob levi in okoli peči človeške postave. Ko je stopil bliže, jih je tudi prepoznal.
4. junij 1954
JKod/i
Toplejši dnevi prihajajo in pripraviti bo treba poletno obleko. Na sliki vidite tri ljubke modele za poletno obleko. — Prva obleka je delana iz vzorčastega šan-tung blaga, krilo je štiridelno, zvonasto ukrojeno in v pasu nabrano, životek ima kimono obliko z globokim izrezom in dvema kovinastima okrasoma. — Druga obleka je iz vzorčastega kretona. Krilo je dvodelno, zvonasto ukrojeno, život je brez rokavov, spredaj ima kvadratni izrez, obrobljen s široko progo iz belega pikeja, ki se zadaj podaljša v obliki naramnic ob globokem koničastem izrezu in konča s pentljo. — Tretja obleka je tudi iz vzorčastega kretona. Tudi to krilo je zvonaste oblike in nabrano v pasu. Obleka ima kratke rokave kimono in stoječ ovratnik. Edini okrasek tvori moderna kovinašta ogrlica.
Ne zanemarjaj osipanja rastlin!
Osipanje je važno delo. Rastline imajo v prisuti zemlji dobro oporo, da trdnejše stoje. Iz prisutih stebelc poženo nove korenine, zaradi česar lahko sprejema rastlina iz prisute prsti več hrane. Pri-sut krompir razvije več in debelejše gomolje. Med prisutimi rastlinami so večji in manjši jarki, v katere se, zlasti v bre-govitih legah, nabira deževnica, ki napoji zemljo v globini. Osipljemo navadno po dežju, vendar mora biti zemlja dovolj osušena, da ne lepi. Rastline obsujemo kolikor mogoče visoko od vseh strani, ne smemo pa zasuti srčnih listov. Osipamo vse kapusnice, krompir, fižol, grah in bob, pa tudi por, da pobeli in kolerabice, da ostanejo dalj časa sočne in mehke. Spomladi osipamo tudi radič in regrat, da se listi ubele in izgube nekoliko na trdoti in grenkobi. Ti rastlini obsujemo popolnoma, torej tudi srčne liste. Pred osipanjem je treba rastline parkrat okopati in zemljo očistiti plevela.
»Dolgo je bolehal, a pobralo ga je na-nagloma,« je dejal Svenšek in stopil k Nacu. Spustil se je k njemu na klop ob peči in se ogledal po ostalih. Ko je prepoznal Trčkove sorodnike z Mrzlega brega, je nadaljeval. »Bog mu daj nebesa!« Samo Nacu je zašepetal. »Zunaj sem dal Mici steklenico slivovke, da boš imel za kropilce. Naj bo očetu v spomin.«
Pogovarjali so se znova in znova o pokojniku, čeprav ni bilo mogoče povedati nič več novega o njegovem življenju. Pogovor je nanesel tudi na letino, v kolikor se že kaže, na delo, ki so ga opravili, in na novice z Vinskega vrha in bližnjih gričev. Ko je Nac kdaj pa kdaj odšel iz sobe in ni bilo otrok v bližini, so govorili tudi o vlomu v Koreskino klet. o nenavadni žeji starega Trčka, o Pepekovi drznosti in o tem, da bosta odslej imela na Koreskinem prvo besedo Cafutova. Vse to je bilo tako nenavadno in nepričakovano, da mnogi tega niti verjeli niso. Od časa do časa pa se je oglasila iz kota pri peči Gera, tašča Mundovega viničarja: »Spomnimo se pokojnika in molimo za njegovo dušo in niegovo zveličanje. V imenu . ..« Z drobnimi prsti se je pokrižala in začela moliti rožni venec. Kropilci so ii odgovarjali; ženske in otroke je bilo slišati razločno, moški so le mrmrali. Njihovo molitev je spremljal od zunaj šum dežja kot daljni spev nevidnih kropilcev.	(Se nadaljuje)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
JVcfecZifec pcgZedev na vec/e izpZačZjivosZ prcizvcdn/e mleka
V	narodnem gospodarstvu obstoja zaton, ki ga imenujemo zakon o pojemajočih stroških na enoto donosa ob rastočih kosmatih dohodkih. Naj vam tu obrazložim vpliv tega zakona na proizvodnjo mleka. Številke naslednjega tozadevnega primera se nanašajo na mojo studijsko dobo, deloma še v času pred prvo svetovno vojno. Vpliv navedenega Zakona pa je stoodstotno veljaven še danes in bo enako veljaven tudi še čez sto let.
V	nekem primeru so si vzeli čas in trud, da so točno preračunali stroške pro-
Pismo kmečki mladini
PRIPRAVIMO DOVOLJ IZDATNE KRME
Za zeleno krmljenje v poletnih
MESECIH
Dvomimo, da ste — tudi tisti, ki najbolj stremite za napredkom — posvetili dovolj paznje našemu načrtu, ki smo ga napravili v zadnjem pismu o pripravi izdatne krme za poletno krmljenje. Dosti je sedaj zelene krme w pase, po drugi strani pa se vam je zdelo seme nedvomno predrago.
Na prvi pogled je za to krmno mešanico Potrebno seme v resnici drago. Ob kolikor toliko normalnem vremenu in pri kravah, ki imajo predpogoje za visoko molznost, pa sta setev in krmljenje te mešanice zelo izplačljivi. Računano na površino 10 arov, stane seme Ca- 110 šil. S pokrmljenim pridelkom pa v najboljšem primeru dosežemo 800 l mleka, kar predstavlja vrednost 1280 šil. Čeprav bi računali stroške gnojenja, oranja in setve na tej površini s 160 šil., torej skupne stroške z 260 šil., je ta znesek dobro naložen in bogato obrestovan tudi še v primeru, da bi dosegli pri svoji kravi dnevno samo 8 l mleka (v 50 dneh 400 l = 640 šil.).
Ta ali oni bo spričo ugodne rasti na travnikih in deteljiščih dejal, da podoben učinek do-se%e tudi brez te investicije s krmljenjem zelene mcerne, detelje in trave. Drži, toda nihče naj ne pozabi — kar je bilo tudi poudarjeno že v 2“dnjem pismu — da nam bo ta beljakovinska krma prišla zelo prav pozimi, ko jo bomo krmili posušeno. Zapomnimo: dovolj sena od lucerne, detelje in mladih trav in obilo silaže, ki predstavlja pozimi sočno krmo, nas napravi popolnoma neodvisne od dokupa dragih °ljnih tropin in drugih beljakovinskih koncen-tratov, ne da bi kakorkoli padla zimska motenost krav. Upoštevajmo tudi da v juliju, sep-tembru in oktobru ne bo več toliko paše in zelene krme kot sedaj. Rastnost krmnih rastlin prične z junijem pojemati. Zato je treba prav tedaj v juniju in juliju izkoristiti sleherno priložnost za setev poletnih in jesenskih krmnih mešanic.
Po odkosu sena je povsod kakšen umetni travnik ali deteljišče, kjer pridelek druge košnje ne bo poplačal dela in kjer obstoja nevarnost zadregnjenja plevela. V takem primeru je najbolje, da zemljišče primerno pognojimo (če že ne s hlevskim gnojem pa na vsak način z vsemi tremi umetnimi gnojili) in ga preorjemo ter posejemo krmne mešanice.
Se je čas za uspešno saditev silokoruze. Prav bi bilo, da bi jo povsod posadili, tudi tam, kjer silosi še ne stojijo. Danes je dokazano, da nujni pogoj za zimsko krmljenje silaže ni zgraditev betonskega silosa. Dobro in v zimskem času živini prepotrebno sočno krmo daje tudi tilaža, ki jo napravimo na tleh v navadnem slamnatem silosu na najbolj preprost način. V kolikor navodila za pripravo take silaže še niso poznana, jih bomo pravočasno opisali, kakor bomo tudi opisali zimske krmne obroke 2a naše molznice.
Upamo, da se boste sedaj potrudili, da posejete čim več krmnih mešanic za poletno in jesensko zeleno krmljenje, pri čemer želimo obilo Uspeha.
tČe še niste dali, dajte kmalu tretji obrok nitramoncala pšenici in — čim bosta pričela cveteti — tudi ječmenu in ovsu.
Po končani prvi košnji ne pozabite na gnojenje travnikov. V vsakem primeru dajte takoj P° košnji vsaj 100 kg nitramoncala na hektar, da poživite rast otave, če ste jeseni ali vigredi (“mudili gnojenje s tomaževo žlindro in kali-tevo soljo, jo dajte sedaj po prvi košnji (na \e.btar vsaj 4oo do 5oo kg kalijeve soli). Čudi se boste nad uspehom pri otavi in v pri-hodnjem letu.
izvodnje mleka, torej stroške, koliko nas, pridelovalce-živinorejce, mleko stane.
Pri kravi, ki je tehtala 600 kg in ki je dajala na leto 3200 kg mleka, so znašali ti stroški za proizvodnjo 100 kg mleka:
	kron:	%
1. Celotni stroški za krmo	8.27	59.0
a) za vzdrževalno krmo	4.81	34.3
b) za proizvajalno krmo 2. Splošni stroški za	3.46	24.7
proizvodnjo mleka	5.75	41.0
Skupni stroški (1 in 2) torej 14.02		100.0
Splošni stroški proizvodnje mleka so obstojali iz: 14.8% plačila za molžo, 4% za nastilj, za razsvetljavo in orodje 1%, živinozdravnik in zdravila 0.4%, amortizacija, vzdrževanje in zavarovalnina 3.5%, splošni upravni stroški in davki 7.3%, obrestovanje vloženega kapitala 10%; skupno znašajo torej splošni stroški 41.0%.
Naslednja grafična slika nam pokazuje, v koliko je proizvodnja 100 kg mleka obremenjena s stroški za vzdrževalno krmo in za splošne izdatke ob različni povprečni dnevni molznosti.
16
1!
U Ih 11 10
5
6 k Z O
kron
Obremenitev s stroški na 100 kg mleka
--------- vzdrževalna krma
--------- sploini slroški
————— skupni stroški.
Vpliv molznosti na stroške proizvodnje mleka. Povprečna dnevna molznost od 5—15 kg. Višina stroškov v zlatih kronah na 100 kg mleka.
Navedenim celoletnim molznostim odgovarja naslednja povprečna dnevna molznost:
Molznost na leto	Povprečna dnevna molznost
11 11 Ih IS
v kilogramih
1.825	5
2.190	6
2.555	7
Molznost na leto	Povprečna dnevna molznost
v kilogramih
2.920	8
3.285	9
3.650	10
4.015	11
4.380	12
4.562	12.5
4.745	13
5.110	14
5.475	15
Kakor je iz poteka krivulj na zgornji sliki jasno razvidno, prihaja zakon o pojemajočih stroških na enoto donosnosti do veljave posebno pri nizki molznosti. Čim višja postaja molznost, tem manjši m končno povsem neznaten je vpliv zakona o pojemajočih stroških. Dvig nizke molznosti je torej posebno rentabilna zadeva. In povprečna naša molznost na kravo in leto je v smislu statistike prav nizka, saj je znašala v letu 1949 za avstrijsko1 povprečje le 1.701 kg.
Tu je odpomoč pač le v izboljšanju krmljenja in oskrbovanja z uvedbo boljše tehnike krmljenja in odbire živine. Tako poroča neko posestvo, da je bilo mogoče že samo z uvedbo individualnega krmljenja, to se pravi krmljenja po donosnosti v teku dveh let pri 8 kravah dvigniti povprečno molznost na kravo in leto za 400 litrov mleka.
Takih primerov in računov bi lahko navedli še mnogo. Toda podrobnejše tozadevno razmotrivanje je stvar kmetijskih šol in so se učenci naše kmetijske šole v Podravljah v lanski zimi prav obširno bavili tudi s temi raznimi problemi izplačliivosti mlečne proizvodnje.
Predočil bi vam tu samo še en primer, tudi iz leta 1914:
Šlo je za dve posestvi. Prvo, ki je bilo urejeno napredno, imenujmo A, in drugo, ki je gospodarilo še po prav zastarelih načinih, označimo z B.
Posestvo A'je redilo povprečno 600 kg težke krave, ki so takrat stale po 600 kron in so izkazovale letno molznost 3.600 kg na žival. Posestvo B pa je gojilo krave v teži od 450 do 500 kg, ki so stale po 400 kron in so dajale po 1.800 kg mleka na leto.
Točni računi so pokazali naslednjo obremenitev proizvodnje mleka na vsakih 100 kg namolženega mleka:
Vzdrževalna Splošni	Skupni
krma:	satrošld):	stroški:
Kmetija A	4.23 kron	5.06 kron	9.29 kron
Kmetija B	6.34 kron	7.82 kron	14.16 kron
Katera od teh dveh kmetij je gospodarila donosnejše, rentabilnejše, o tem ni diskusije, to nam jasno kažejo gornje računske ugotovitve.	Vernik
Krompir/evec prihaja iz zemlje
Krompirjevec (Kartoffelkafer) se je H zadnjih letih močno razširil tudi po naših krajih. Pričakovati je, da letos ne bo kraja po naših dolinah, ki bi mu krompirjevec prizanesel. Prav zato je uničevanje tega škodljivca problem, ki bo verjetno že stopil pred slehernega kmetovalca, pred zadruge in občine. Zato ne bo odveč, če o tem škodljivcu še ponovno pišemo.
Koloradski hrošč oziroma njegove ličinke delajo škodo z objedanjem listov. Posebno ličinke so nenasitne. Zaradi izgube listne površine se pod grmom ne more več razvijati gomolje — kar pomeni občutno izgubo pri pridelku.
Koloradski hrošč je okrog 1 cm dolg. Pokrovke so1 svetlorumene barve z 10 močnimi črnimi črtami v obliki V. Hrošč prezimi v zemlji. V drugi polovici maja se pojavi in prične objedati mlade rastline. Čez 10—14 dni zaleže samica na spodnjo stran lista 20—60 komadov jajčec. Čez en teden izležejo iz jajčec ličinke, ki so v začetku rumenkaste, dobijo pa v nekaj dneh rdečkasto barvo. Mlade ličinke obžro matični list in se počasi preselijo na celo rastlino. Že starejšo ličinko spoznamo po rjavo-rdeči barvi in črnih pikah ob strani. Jajčeca ne smemo zamenjati z jajčecami koristne pikapolonice.
Pikapolonica leže jajčeca na zgornjo stran listov, ali pa tudi na plevel. Njena jajčeca so1 svetlejše barve in lepo zložena. Tudi buba pikapolonice je močno podobna ličinki koloradskega hrošča.
Ličinka koloradskega hrošča se zabubi pod rastlino-gostiteljico1. Po 14 dneh se razvije mladi hrošč, ki je po zopetnih 14. dneh spolno dozorel. Mlade samice pričnejo1 zalegati jajčeca. To pomeni, da moramo v naših krajih računati z dvema rodovoma hrošča v enem poletju. Če pomislimo, da ena sama samica v svoji življenjski dobi zaleže do 2.500 jajčec, bomo šele razumeli škodo, ki nam jo ta škodljivec lahko povzroči. Zato je nujno, da se strogo držimo naročenih pregledov, krompiriše, ker se bomo samo tako izognili katastrofi, ki grozi glavni naši poljski rastlini — krompirju.
Kjer se je hrošč pojavil že v zadnjih letih, je že vpeljano zatiranje potom škropljenja z apnenim arsenatom ali z Gesarol 50. Potrebno pa bo, da si s časom vsaka vas omisli svojo poljsko škropilnico, ki edina jamči za uspešno zatiranje krompirjevca in ki pomaga obvarovati krompirjeve nasade pred krompirjevo plesnijo, žita pa pred nadležnim osatom in divjo repico.
Cbvezni pregledi krc m* p/rišt v letu 1959:
Z nastopom toplega vremena moramo računati, da se bo v kratkem pojavil krompirjev hrošč. Urad deželne vlade je sporazumno s kmetijsko zbornico določil dneve, v katerih je vsak pridelovalec krompirja pod kaznijo dolžan, da pregleda svoj nasad za tem škodljivcem in njegovimi ličinkami.
Uradno določeni dnevi za obvezni pregled krompirišč so:
v juniju vsaka druga sreda, to je 16. in 30.
junij,	1	- r r •	-*
v juliju vsaka sreda to je 7., 14., 21. in 28. julij,
v avgustu in septembru prva in tretja sreda, to je 4. in 18. avgust ter 1. in 15. september.
V	močno ogroženih predelih kot sta okraja Šmohor in Beljak se morajo krom-pirišča pregledati tudi še 9. junija.
Samo pravočasno odkrivanje in načrtno uničevanje jamči za uspeh borbe proti temu škodljivcu.
V	občinah, kjer bi se krompirjevec letos prvič pojavil, bo kmetijska zbornica krila eno tretjino stroškov škropljenja. Tozadevne prošnje je treba vložiti preko Kmečko-gospodarskih zadrug na referat za varstvo1 rastlin pri kmetijski zbornici. V prošnji mora biti navedena površina, ki je bila poškropljena.
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Še nekaj posebnosti pri daritvah
Če kdo komu samo ustmena kaj obljubi, darovano stvar pa ne izroči, obdarovani še nima nobene pravice, da zahteva tisto stvar s tožbo. Tako smo brali v zadnjih člankih. Za veljavnost je treba notarskega pisma.
Zdaj bo pa kdo vprašal:	»Kaj pa, če
podarim kako nepremičnino, njivo, gozdno parcelo itd., ki jih vendar ne morem izročiti iz roke v roko? Ali tudi tu potrebujem notarja?«
Odgovor: »Ne, če postopate po zakonu, ki pozna tudi predajo kake stvari po znakih.« Če gre torej daritelj z obdarovanim na kraj, kjer leži darilo (njiva, paša, gozd itd.), pokaže obdarovanemu meje in Ie-ta na primer zabije svoje kolce v znak prevzema, je to v redu brez notarja. Ker se pa prenese lastnina na nepremičninah pravnoveljavno samo z vpisom V zemljiško1 knjigo, mora daritelj vendar le podpisati tozadevno dovoljenje pred sodiščem ali pred notarjem. Tako dovoljenje mora vsebovati ne samo natančno vse oznake iz zemljiške knjige, ampak tudi podlago dovolila, to je daritev, za kar je treba plačati precejšnjo pristojbino.
Bolj enostavna je na primer daritev kake terjatve, ker tu zadostuje, da se pri daritvi izroči dolžno pismo in se prenos zapiše v knjigo, kjer je dolg omenjen.
Že zadnjič ste brali, in naj še enkrat ponovimo, da ni tisti, ki je prejel kako darilo, že tudi za vse življenje varen, da se mu darilo ne zmanjša, namreč, če daritelj tako obuboža, da še zadostne preskrbe nima več. Darilo mu lahko celo skopni, če je prezadolženi daritelj še tisto malo, kar bi mu po odbitku dolgov morda ostalo, popolnoma zastonj razdelil. Takemu ali takim obdarovancem bodo gotovo upniki potrkali na vrata.
Večkrat se pa tudi zgodi, da je obdaro-vanec sam kriv, če daritelj daritev prekliče in zahteva darila nazaj. Sem ter tja daruje že prileten človek posestvo ali del posestva kakemu skupaj stanujočemu sorodniku ali kakemu tujemu otroku, ki ga je sprejel v hišo, in so se ti obdarovan-ci prej znali prikupiti. Daritelj si na primer pridrži samo stanovanje ali kak malenkostni užitek. Sčasoma pa pokaže obdarovani svoj pravi hudobni značaj. Ko ne dočaka, da bi daritelj kmalu umrl, se začne prepir. Dnevno zmerjanje, odtegovanje potrebne hrane, včasih tudi kak udarec in slično. To so slučaji, ko določa zakon: Če obdarovani napram daritelju zagreši težko nehvaležnost, kar pomeni oškodovanje na telesu, na časti, na premoženju ali pri oviranju prostosti (kar spada tudi pod kazenski zakon), sme daritelj pred sodnijo s tožbo preklicati darilo. — Zato je treba biti previden tudi pri daritvah.

Izvleček iz voznega reda zveznih železnic
veljaven od 23. maja do 2. oktobra 1954
Cirkus „Krone” v Celovcu
(Masten tisk pomeni brze, pospešene in pogonske vlake).
CELOVEC—DUNAJ Odhod iz Celovca:	1.36, 5.17, 6.07,
8.22, 11.08, 12.37, 14.15,	16.50,	17.24,
20.45.
Prihod v Celovec: 3.43, 7.27, 13.08, 15.24, 17.51, 20.23, 20.41, 23.28.
CELOVEC—BELJAK Odhod iz Celovca: 3.10, 3.52, 6.18, 7.37, 8.58, 9.49, 10.30 (od 28. 6. do 13. 9.), 11.13, 11.37, 12.39, 13.25, 14.55, 15.31, 16.11, 17.17, 17.57, 18.35, 19.49, 20.44,
20.50,	21.52, 23.36.
Odhod iz Beljaka: 0.45, 4.42. 5.05, 5.25 (od 2. 7. do 21. 9. ob delavnikih), 5.38 (ob delavnikih), 6.35, 7.30 (od 29. 6. do 18. 9.), 7.30, 8.40, 10.14,11.17, 12.03,12.42, 13.30
13.50,	15.27 (od 3. 7. do 5. 9.), 15.57,
17.15, 17.34,	18.03, 18.49, 20.04, 21.05,
21.29, 22.55.
BELJAK—PODROŽČICA Odhod iz Beljaka: 0.55 (prihod v Jesenice 2.01), 7.33, 10.10, 13.35, 15.58 (prihod v Jesenice 17.05), 17.23 (ob delavni-
kih), 17.49 (prihod v Jesenice 18.55), 18.48.
Odhod iz Podrožčice: 4.26 (prihod iz Jesenic 4.07), 6.30, 11.34 (prihod iz Jesenic 11.15 od 4. 7. do 5. 9.), 11.45, 12.50 (od 24. 6. do 12. 9. — prihod iz Jesenic 12.30), 17.20, 19.47 (prihod iz Jesenic 19.29).
CELOVEC—PODROŽČICA
Odhod iz Celovca: 6.25 (od 26. 6. do 12. 9.), 7.42, 13.34, 18.20.
Odhod iz Podrožčice:	6.20, 11.27,
16.10, 19.40 (od 1. 7. do 22. 9.).
CELOVEC—PLIBERK
Odhod iz Celovca:	5.53 (Wolfsberg),
9.20, 11.28 (Wolfsberg), 13.20, 16.35 (od 3. 7. do 5. 9.), 17.38 (Wolfsberg), 18.07.
Odhod iz Pliberka: 6.05, 7.19, 11.32, 14.19, 16.12, 18.29, 19.28 (od 3. 7. do 5. 9.).
SINČA VES—ŽELEZNA KAPLA
Odhod iz Sinče vesi: 6.50, 10.10. 14.40, 18.55.
Odhod iz Železne Kaple:	5.00, 10.10,
14.40, 17.10.
V Celovcu gostuje cirkus Krone — največji v Evropi. Prispel je s štirimi posebnimi vlaki v 250 vagonih ter šteje 420 živali, zaposluje pa 600 ljudi. Že pohod od postaje skozi mesto je bil senzacija, za staro in mlado.
Predstave pod ogromnim štirijamborskim šotorom, ki sprejme do 6000 gledalcev, so doživetje posebne vrste. V treh urah se brez pre-stanka odvjia pred gledalci pester in zanimiv program v bleščeči luči reflektorjev in ob zvokih prvovrstnega orkestra. Skoro neverjetni dresurni akti s severnimi medvedi, stasitimi levi, gibčnimi tigri, ogromnimi sloni, dobrodušnimi medvedi, živahnimi mroži ter elegant-
ni plesi raznovrstnih konjev so sad potrpežljivega truda voditeljice cirkusa Fride Krone in njenega moža Karla Sembacha ter njunih neumornih in neustrašnih sodelavcev. Spretni jezdeci, vratolomni vrtinci skupine Arabcev, mojstrski žonglerji ter salve smeha vzbujajoči nastopi grotesknih komikov so nadaljnje točke zanimivega sporeda. Višek cirkuške spretnosti in umetnosti pa predstavljajo akrobacije na vrveh in trapečih, zlasti ob tveganih nastopih Dunajčanke Rose Gold gledalcem v živčni napetosti skoro zastane dih. Ljubitelji cirkuškega vzdušja bodo ob gostovanju cirkusa Krone vsekakor prišli na svoj račun.
cirkus, ki ga ves svet pozna
Kjerkoli prisluškuješ — navdušenje
Samo do ponedeljka, dne 7. junija 1954 dnevno ob 15. in 20. uri Ljudske cene od 6.— Sii. navzgor — otroci do 12 let popoldne polovične cene Prometne zveze v vse smeri zagotovljene. — Blagajne cirkusa telefon 45-05
Obiščite KRONE — ZOO ki ima 420 živali
J
Mlen,Wafchen,Kbehen... Mngenfrohe Sommerwochen.'
jecUn, ,
anciiMrMMiiticl,! z
_ cj®r
A' " r
■ V , ' 'j-'. '• 7 • •
k.
v-r %
\(<\ Uči
faveiterte
> .■ / /
ojtaktitm,	S& E lAfgS
l RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC Sobota, 5. junij:
8.30	Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 11.00 Veder dopoldne —	14.30 Pozdrav
zate — 15.115 Kulturno zrcalo — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 20.00 Sto let koroške pesmi.
Nedelja, 6. junij:
7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo —
8.00	Kmečka oddaja — 9.40 Vedra glasba —
14.00	Ura jagrov — 14.45 Pozdrav zate —
19.00	Šport — 20.00 Šlagerji — 23.05 Plesna glasba.
Ponedeljek, 7. junij:
7.00	Anton Forster: Gorenjski Slavček. Komična opera — 14-00 Pozdrav zate — 16.15 Štehvanje in rej pod lipo — 48.30 Iz filma in operet — 20.15 Netopir.
Torek, 8. junij:
11.00	Dopoldanski koncert — 14.30 Sloven-
ska poročila in objave. Zdravniški vedež: Zdravstveni nasveti —	18-40 Narodne in
umetne pesmi — 20.00 Radijska univerza. Zdravljenje z odločnostjo — 15.30 Otroška
ura — 18.30 V svojih delih bodo živeli. Ivan Cankar — 20-00 Komična opera.
Sreda, 9. junij:
10.45	Mali koncert — 14.30 Slovenska poročila in objave. Za našo vas — 15.30 Otroška ura — 16.00 Z glasbo gre vse bolje — 16.30 Knjižni kotiček — 17.30 Okrog Balkana — 19.15 Za vesel večer.
Četrtek, 10. junij:
10-45 Mali koncert — 14.30 Slovenska poročila in objave. Pester venček slovenskih narodnih melodij — 16-00 Stare štajerske orgle — 18.30 Poje moški kvartet iz Encelne vasi —
18.50	Kmečka oddaja — 20.00 Humor —
20.30	Igrajo graški orkestri — 21.15 Nemški humor.
Petek, 11. junij:
10.45	Mali koncert — 14.30 Slovenska poročila in objave. Od pravljice do pravljice —
15.50	Z glasbo gre vse bolje — 17.25 Za naše otroke — 20.00 Slušna igra.
RADIO LJUBLJANA Sobota, 5. junij:
12.15	Za cicibane — 13.45 Za pionirje —
14.45	Zabavne melodije igra Ljubljanski plesni sekstet — 16.00 Kulturni pregled — 17.30 Okno v svet — 18.20 Ljudsko prosvetni obzornik — 20.00 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 6. junij:
8.15	Domače pesmi — 9.00 Pol ure za našo vas — 11.00 Po naši lepi deželi — 13.40 Koncertni valčki — 14.00 Otroška predstava —
15.45	Radijska igra — 17.10 Želeli ste — poslušajte — 20.00 Opera.
Ponedeljek, 7. junij:
12.20	Nekaj za lovce — 13.45 Za mlade pevce in godce — 14.45 Igra trio Škoberne —
15.30	Šolska ura za nižjo stopnjo —	18.30
Torek, 8. junij:
11.00 Šolska ura — 12.00 20 minut z Veselimi godci — 12.20 Kmetijski nasveti — 13-45 Novi filmi — 13.55 Za prijetno raz-
vedrilo — 17.10 Slovenske narodne pesmi —
18.00	Športni tednik —	20.10 Odlomki iz
opere „Garostrelec“ — 21.00 Literarna oddaja.
Sreda, 9. junij:
12.20	Nasveti za dom — 13.45 Za pionirje — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 17.10 Slovenske narodne pesmi — 18.25 Glasbeni razgledi — 20.00 Radijska igra.
Četrtek, 10. junij:
12.00	Otroške pesmi Karla Pahorja — 12.15 Za cicibane — 13.45 Iz znanosti iin tehnike —
14.45	Stare in nove melodije igra na klavir Borut Lesjak — 17.10 Zabavne melodije — 18.40 Družinski pogovori — 20.00 Kulturni pregled — 20.15 Slovenski kresni običaji.
Petek, 11. junij:
12.20	Kmetijski nasveti — 13.45 Za pionirje — 15.30 Umetne in narodne pesmi — 15-50 Modni kotiček — 16.00 Želeli ste — poslušajte — 48.00 V veselem ritmu — 18.25 Jezikovni pogovori — 20.10 Večerni operni koncert — 21-00 Iz sodobne književnosti.