SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC PETEK 9.JUNU i 1989
Letnik XLIV. Štev.41 (2464) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
1000din
P. b. b.

m
V nedeljo in ponedeljek:	#
volitve v Delavsko zbornico ^
Na Koroškem bo prihodnjo nedeijo in ponedeljek okoli 124.000 votiinih upravičencev volilo svoje zastopnike v občni zbor delavske zbornice. Za glasove se potegujejo socialistični sindikalisti (Sozialistische Gewerkschafter), Zveza avstrijskih delavcev in nameščencev (OAAB), sindikalni levi blok (Gewerkschaftlicher Linksblock) in svobodnjaški delojemalci (Freiheitliche Arbeitnehmer).

Zagovornik toče vanj a bo posta! [ predsednik
Eden najbolj profiliranih zagovornikov ločevanja narodnostnih skupin na področju šolstva bo postal novi predsednik Koroškega deželnega šolskega sveta. Tako je imenovanje prof. Hugoja Reinprechta za novega predsednika deželnega šolskega sveta s strani deželnega glavarja dr. Haiderja v svoji izjavi za tisk komentirala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem.
V izjavi je rečeno, da si je Reinprecht očitno pridobil ..kvalifikacijo" za to pozicijo s svojim odločnim zavzemanjem za ločevalni šolski model in da se je s tem imenovanjem spet potrdilo, da se nastopanje proti manjšini v tej deželi obrestuje.
Odločitev pa ima tudi pred-okus, ki kaže na to, da bo nova VP/FP-koalicija nadaljevala personalno politiko na osnovi partijskih knjižic. Komisija, ki jo je na široko napovedoval Haider in ki naj bi po objektivnih kriterijih izbrala najbolj kvalificiranega kandidata, pa sploh ni zasedala, tako da je treba to odločitev videti kot ponovno ..Haiderjevo slepilo", je napisano v tiskovni izjavi.
Stališča Zveze slovenskih organizacij na Koroškem k Haiderjevim izjavam fer k akfna/n/m manjšinskim vprašanjem so na izredno dobro obiskani Tiskovni konferenci v Celovcu predsfavi/i predsednik dip/. inž. Feliks 14/ieser, podpredsednik Ludvik Ogris, č/an izvršnega odbora Franc 14/a/Ter in Tajnik dr. Marjan Sturm.
ZSO: tožba zoper Haiderja zaradi suma obrekovanja
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Celovcu so predstavniki Zveze slovenskih organizacij s predsednikom dipl. inž. Feliksom Wieser-jem na čelu zavzeli stališče do novejših izjav koroškega deželnega glavarja Haiderja v zvezi z manjšinskim vprašanjem.
Predstavniki ZSO so ugotovili, da izvolitev Jorga Haiderja za koroškega deželnega glavarja in njegove prve izjave za narodno skupnost ne obetajo nič dobrega. Že
samo dejstvo, da je ponovno oživil takozvano „teorijo o vindišarjih", ki jo je znanost že zdavnaj zavrnila, kaže, da mu je ta teorija dobrodošla za nadaljnje decimiranje in asimilacijo narodne skupnosti.
V razgovoru z novinarji pa so predstavniki ZSO Haiderju očitali moten odnos do Avstrije in opozorili na dejstvo, daje republika Avstrija odlikovala s častnim znakom za osvoboditev Avstrije 297 mož in žena večinoma iz vrst ZSO. Ob tem Zvezi sloven-
skih organizacij ni treba več dokazovati svoje lojalnosti.
Zveza slovenskih organizacij pa je zavrnila tudi Haiderjevo trditev, da je direktna naslednica partizanske organizacije, „ki sploh ni delovala v smislu avstrijske zavesti". Ugotovljeno je bilo:
1.	Prav stranka deželnega glavarja dr. Jorga Haiderja je imela prehodnico, ki je pobrala velik del svojega članstva iz stranke, ki - če se izrazimo z besedami deželnega glavarja - sploh ni „de-
lovala v smislu avstrijske zavesti".
2.	Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je Haiderjeve izjave pretresla s pravnega vidika in je prisiljena, da vloži zoper njega tožbo zaradi suma obrekovanja.
3.	Opozarjamo na to, da je koroški deželni glavar po ustavi zadolžen, da upošteva in zagotavlja pravice manjšine, ki ji gredo po 7. členu Avstrijske državne pogodbe
Zveznovladopa pozivamo, (dal/e n<r 3. sTrani)
PREBER!TE
2	Heute im Slovenski vestnik
3	Tovarna Magdalen: 30. junij rok za odločitve
4	Ob volitvah v delavsko zbornico
5	Koroška v zrcalu
6	Gustav Januš razstavlja v Deželni galeriji
7	Televizijski in radijski spored
8	Šmartno 21 - nova vez med Celovcem in Novo Gorico
8 Trg ali SAK: Veliki finale v nogometnem prvenstvu
Med avtorji, ki so v Celovcu predstavi/; poroči/o, so bili Tudi jezikoslovec dr. 14/o/fgangi Dressier z Dunaja (levo), predsednik rektorske konference dr. Christian Brunnerz Gradca (desno), dr. Gunther Hod/ (Celovec), dr. Peter Perntha/er (Inns-bruckj, dr. Pudo/f 1/i/etta (Švica), dr. Vladimir 14/akounig (Celovec) in dr. Jurgen Zimmer (Berlin). Med številnimi poslušalci sta bi/a tudi predsednik ZSO 14/ieser in tajnik Sturm. Deželna juristična avtoriteta dr. Ba/f Unkart ni mogel zavrniti znanstvenih Ugotovitev poročila.	sMa; V. IMeser
Rektorska konferenca: ,,P!avati proti toku..."
„Le kdor plava proti toku, pride do izvira", je v svojem prispevku pri predstavitvi poročila „Po!ožaj in perspektive narodnih skupnosti v Avstriji" dejal retoromanski jurist dr. Rudolf Viletta. S tem je ob temeljiti razlagi pravne obveznosti Avstrije, da zares, med drugim tudi s teritorialnim principom, ne le varuje, temveč aktivno ohranja narodne skupnosti, tudi zadel bistvo poročila rektorske konference.
Poročilo - ki smo ga v Slovenskem vestniku že predstavili - se namreč vztrajno in argumentirano 'upira trenutno vladajoči klimi, ki je na Koroškem naperjena proti manjšini. V poročilu (v torek je bila predstavitev na Duna-
ju, v sredo v Celovcu) so znanstveniki izdelali vrsto predlogov za izboljšanje položaja narodnih skupnosti na jezikovnem, družbenem, kulturnem, gospodarskem in pravnem področju. Med drugim so pozvali tudi koroške Slovence, haj se otresejo defenzivnega	načina
obrambe proti diskriminaciji; treba je iskati poti uveljavljanja, ki naj ne slonijo predvsem na subvencijah. V Celovcu, kjer je bil med drugim navzoč tudi šef deželno-zborskega kluba svobodnjaških poslancev Jorg Freun-schlag, je bila vroča razprava okrog partizanstva, na Dunaju pa je bilo med drugim rečeno, da „seperatni razredi ustvarjajo seperatne probleme."
2 9 jun,j 1989	_________________ PoHtik________________________________________SLOVENSKI VESTNIK
Zentraiverband kiagt LH Haider wegen ubier Nachrede
/n FVagc/M/-,	gcj,cru Jer Zcn,ra/ccr6anJ .s7oweu/-
jc/,er Orgun/juJoucu, rcprJ.sc„,/cr, von 6J6o,ann D/p/,-/ng. Fe/,7:A* IV/aser, Obn,unn-^/e//ver,re,er LuJv,7: Ogr/j, Vcrua/-,MngjOM.s.sc/,u/}n„,g//cJ Franc Wa/,er nnJ ^c/:rc,Jr Dr. Mar/a/, .S ,n m, za Jen y//ng.s,cn Fr/:/Jrnngen Jej ncncn FJrn,ncr F„n-Jc.s /, „ ,,p ,n, a n n e.s Dr. Jorg Na,'Jer .S,e//aag, JaAe,' n*arJe beton,, Ja/l J/e IVa/J Na/Jerj za,a LanJejbaaptnrann von Farada jonae .se/ne er.sten 5te//„ngna/,men von Farnten jou*/e je/ne er.sten .S,e//aagaaAa,ea" /ar J/e Vo/A.sgrappe n/cbt.s Gate.s ver-/,e,/lea."
S!owenischer Kuiturverband weist Aussagen von LH Haider zu Kuiturforderung zuriick
„Schon 1987 verbreitete Dr. Haider via Fernsehen haltlose Behauptungen die Landeskulturforderung von s!owenischen Kulturverban-den und Vereinigungen be-treffend. Beide zentralen slo-wenischen Kulturorganisa-tionen wiesen durch konkrete Zahlen belegt diese Behauptungen zuriick.
Am 3. Jun, 1989 wiederhol-te der nunmehrige Landes-hauptmann Haider im „Jour-nal zu Gast", da8 die sloweni-schen Organisationen 33 Pro-zent aus den Mitteln der Landeskulturforderung erhiel-ten. Der Landeshauptmann hat es nicht der Muhe wert befunden, sich konkret zu in-formieren.
Die Realitat sieht folgender-maBen aus:
Das Landeskulturbudget fiir das Jahr 1988 betrug 172 Millionen Schilling, davon er-hielten alle slowenischen Verbande und Vereinigungen zusammen 319.000 Schilling, also 0,18 Prozent.
Von den 172 Millionen Schilling sind iiber 160 Millionen Schilling gesetzlich oder vertraglich gebunden - unter AusschluB der Karntner Slo-wenen.
Diesen Zahlen zufolge gibt das Land pro Karntner fiir die Kultur etwas iiber 300 Schilling aus. Legt man die 319.000 Schilling auf die nach den Volkszahlungen ermit-telte Zahl der Karntner Slo-wenen um - die sowieso pro-blematisch ist - entfallen auf einen Karntner Slowenen nicht einmal 20 Schilling an Landeskulturforderungsmit-teln.
Wir Karntner Slowenen verlangen keine horrenden Summen von 33 Prozent, aber die anteilsmaBigen Mit-tel - auch wir sind Steuerzah-ler - wollen wir fiir die Erhal-tung und Entfaltung unserer Volksgrupe bekommen und verwenden. 3 Prozent vom Landeskulturbudget - also an die sechs Millionen Schilling - stehen uns allen Berech-nungen nach zu.
Wir Karntner Slowenen sind iiber die AuBerungen des Landeshauptmannes Haider sehr besorgt, ist ja in ihnen die Tendenz enthalten, die bisherige stiefmutterlich Behandlung bei der Kultur-forderung noch zu verschar-fen," heiBt es abschlieBend in der Presseaussendung des S!owenischen Kulturverban-des.
Fmhbauerbitt im Herbst zuriick
Der langjahrige Vorsitzen-de der Landesexekutive Karnten des OGB, LHStv. a. D. Erwin Friihbaucr, kiindig-te bei der letzten Sitzung des Priisidiums der Sozialisti-schen Gewerkschafter Karn-tens seincn Riicktritt aus sci-nen	gewerkschaftlichen
Funktionen an.
Allein die Tatsache, daB er mit der sogenannten „Windi-schentheorie", die von der Wissenschaft schon langst verworfen worden ist, agiert, zeigt, „da8 er darin ein weite-res Mittel zur Dezimierung und Assimilierung der Volks-gruppe sieht." Dr. Marjan Sturm venvies in diesem Zu-sammenhang darauf, daB der Begriff „Windisch" in den 20-er Jahren als politische Kate-gorie vom deutschnationalen Historiker Martin Wutte kreiert und erstmals als Sprachkategorie von den Na-tionalsozialisten bei der Volkszahlung 1939 einge-fiihrt wurde.
Die Kategorie „Windisch" diente zur Spaltung der Volksgruppe in sogenannte „assimilationswillige Slowe-nen" und „volksgruppenbe-wu8te Slowenen". Sturm ver-wies auch auf Prof. Veiter, der jiingst in einem Leser-brief hiezu folgendes fest-stellte: „Es handelt sich um ein politisches Sch!agwort, das schon seit langem abge-kommen ist und erst jetzt wie-der zur Anheizung des Volks-tumskampfes in Karnten aus der Mottenkiste hervorgeholt wird."
Die Vertreter des Zentral-verbandes werteten die jting-sten Haider-Auftritte auch als „Kampfansage an die De-mokratie im Lande: Haiders aggressiven Tone gegen Wis-senschafter, Kunstler und Andersdenkender zeigen, daB er ali jene ausgrenzen will, die seinen politischen Konzepten widersprechen. Insbesondere sollen offen-sichtlich jene ausgeschaltet werden, die sich in der Volks-gruppenfrage engagieren und gegen jegliche Trennungspo-litik auftreten, wurde betont.
Haider wurde dann auf der Pressekonferenz der Vorvvurf gemacht, ein gestortes Ver-haltnis zu Gsterreich zu ha-ben. „Wer, wie Haider von der osterreichischen Nation als einer „MiBgeburt" spricht, hat jegliche Glaub-wiirdigkeit verloren iiber das OsterreichbewuBtsein ande-rer zu urteilen." Tatsache ist, daB 297 Manner und Frauen aus den Reihen des Zentral-verbandes slowenischer Organisationen fur ihren Bei-trag zur Befreiung Oster-reichs vom Nationalsozialis-mus von der Republik Oster-reich mit dem Ehrenzeichen fiir die Befreiung Osterreichs ausgezeichnet worden sind.
Daher braucht der Zentral-verband seine Loyalitat nicht mehr unter Beweis zu stel-len," wurde von den Vertre-tern des Zentralverbandes betont. Zur AuBerung Haiders, der Zentralverband der Slowenen sei direkt aus einer Partisanenorganisation her-vorgegangen, „die absolut nicht osterreichbewuBt agiert hat", betonte Obmann Dipl.-Ing. Feliks Wieser, daB auch der Zentralverband sloweni-scher Organisationen in Karnten „nach eingehender juristischer Priifung dieser Aussagen genotigt sieht, gegen den Landeshauptmann Privatanklage wegen des Vergehens der iiblen Nachrede einzubringen."
Von den Vertretern des Zentralverbandes wurde fer-ner auf die verfassungsmaBi-ge Verantwort!ichkeit des Landeshauptmanns von Karnten beziiglich der Ein-haltung und Gewahrleistung der Rechte der Volksgruppe, die im Artikel 7 des osterreichischen Staatvertages verankert ist, verwiesen und festgestellt:
Die Bundesregierung ist aufgefordert, die ihr gegen-iiber dem Landeshauptmann von Karnten zustehenden Kontroli-, Weisungs- und Aufsichtsbefugnisse im Inter-esse der slowenischen Volksgruppe einzusetzen. Dies gilt insbesondere auch fiir die Auftragsverwa!tung des Bun-des im Land Karnten.
Die Bundesregierung wird weiters dazu aufgerufen, ge-nauestens zu prtifen, ob vom Karntner Landtag beschlos-sene Gesetze die Rechte der Karntner Slowenen gefahr-den. Erforderlichenfalls ist Einspruch gegen diese Gesetze zu erheben. Den volker-rechtlichen Verpflichtungen gegeniiher den Kiirntner Slo-wenen ist auch durch den Karntner Landtag in votlem Umfang zu entsprechen.
Aus AnlaB des Amtsan-tritts von Dr. Jorg Haider ist neuerlich festzuhalten, daB die Minderheitenpolitik ein Anliegen nicht bloB eines ein-zigen Bundeslandes darstellt. Von Seiten des Zentralverbandes wird daher in Zukunft daftir Sorge getragen werden, daB die Landeshauptmiinncr-konferenz als bedeutsames Instrument des osterreichischen Foderalismus stets umfassend iiber die aktuelle Minderheitenpolitik des Lan-des Karnten informiert ist.
Die slowenische Volksgruppe in Karnten bejaht den Einsatz von Landeshauptmann Dr. Jorg Haider fiir die Rechte der osterreichischen Minderheit in Sudtirol. Aller-dings wird die Glaubwiirdig-keit dieser Politik sich aus-schlieBlich daran zu orientie-ren haben, ob Dr. Jorg Haider sich in eben solchem Aus-maB den Rechten der slowe-nischen Volksgruppe in Karnten verbunden und ver-pflichtet fiihlt.
Es ist Aufgabe der Karntner Politik, das internationa-le Ansehen unseres Landes zu wahren. Wie die bereits eingetretene Kritik der Liberalen Internationale beweist, findet die Minderheitenpolitik auch auBenpolitische Re-sonanz. Auf die sich daraus moglicherweise ergebenden Folgewirkungen hat gerade der Landeshauptmann von Karnten im Interesse des Landes besondere Riicksicht zu nehmen.
Zum Thema Volksgrup-penbeirat erklarte Obmann Wieser, daB der Zentralverband s!owenischer Organisationen unter der Vorausset-zung, die offentliche zwei-sprachige Handelsakademie werde in einem Jahr einge-richtet, bereit sei, den Volks-gruppenbeirat zu beschicken.
Solite die Handelsakadem-mie bis zu diesem Zeitpunkt nicht errichtet sein, wiirde der Zentralverband seine Mitglieder aus diesem Gre-mium wieder abberufen.
Einer der profiliertesten Befiirworter fur die Tren-nung der Volksgruppen im Minderheitenschulbereich wird neuer Prasident des Landesschulrates, heiBt es in eier Erklarung des Zentralverbandes slowenischer Organisationen in Karnten. „Der designierte Landes-schulratsprasident Hugo Reinprecht hat sich offen-sichtlich mit seinem entschie-denen Einsetzen ftir das Schultrennungsmodell ftir diesen Posten „qualifiziert", womit wieder einmal unter Beweis gestellt wird, daB minderheitenfeindliches Agieren in unserem Land be-lohnt wird," heiBt es in der Presseerklarung.
Diese Entscheidung lassen erahnen, daB die Personalpo-litik der neuen VP/FP Koali-
Als „kleine Schwester der groBen Hemma-Ausstel-lung" priisentierte der Karntner Diozesanbischof Dr. Egon Kapellari bei einer Pressekonfernz in Klagenfurt die Ausstcllung „Verborgenc Kunst", die vom 10. Juni bis 26. Oktober auf SchloB
Šmartno:
Ktagenfurter
Kunstteratetier
Die Landeshauptstadt Klagenfurt setzte am vergangen Freitag in der Nahe der Part-nerstadt Nova Gorica in Slo-wenien neue Impulse fiir die Kuiturforderung. Im maleri-schen Ort Šmartno, nahe der italienischen Grenze gelegen, wurde im Haus Nr. 21 das neue Atelier der Stadt Klagenfurt offiziell seiner Be-stimmung ubergeben.
Burgermeister Guggenber-ger und Kulturstadtrat Metelko bzw. der Burgermeister der Partnerstadt Albert Bev-čič, dessen Vorganger Danilo Basin, sowie der Burgermeister der italienischen Partnerstadt Gorizia, Dr.- Antonio Scarano, unterzeichneten im neuen Atelier vor laufenden TV-Kameras und unter den Blitzlichtern s!owenischer, italienischer und osterreichi-scher Fotografen den auf 30 Jahre festgesetzten Mietver-trag. Damit hat die Stadt Klagenfurt das Recht erworben, das Haus in den kommenden drei Jahrzehnten Karntner Kunstlern zur Verfiigung stellen zu konnen.
Das Projekt Šmartno kam iiber Initiative von Burgermeister Leopold Guggenber-ger und Kulturstadtrat Sieg-bert Metelko zustande, der eigentliche Entdecker von Šmartno war der bekannteste zweisprachige Karntner Kunstler Valentin Oman.
Die Stadt Klagenfurt zahlt fiir das Mietrecht in den kommenden 30 Jahren 500.000 Schilling. Nach Pariš ist dies das zweite Atelier im Besitz Klagenfurts, das Karntner Kiinstlern gratis zur Verfiigung gestellt wird.
tion den Parteibuchfilz fort-setzen wird. Die von Haider angekiindigte Kommission zur Feststellung der bestqua-lifizierten Kandidaten konne im Lichte dieser Entscheidung nur als erneuter „Hai-der-Gag" beurteilt werden, da eine solche im Fali Reinprecht nie zusammengetreten sei, Reinprecht wird von der slowenischen Volksgruppe ausschlieBlich daran gemes-sen werden, ob er im Minderheitenschulbereich die Inter-essen der Volksgruppe be-riicksichtigen wird, heiBt es abschlieBend in der Aussen-dung des Zentralverbandes slowenischer Organisationen in Karnten.
Eine ablehnende Haltung gegeniiber Reinprecht nahm auch der Rat der Karntner S)owenen cin.
StraBburg im Gurktal tiiglich von 9 bis 17 Uhr zu sehen sein ^ wird. In sieben Ausstellungs-riiumcn werden dabei schwcr zugangliche Schiitze sakraler Kunst aus Karnten, geordnet nach Themenkreisen, pra-sentiert.
Trennungsbefiirworter wird Prasident des Landesschuirates fur Kamten
Diozese zeigt „verborgene Kunst"
ZSO: Vstop v sosvet pod jasnimi pogoji
//VaJa//cv^n)c .s 7. stran/)
naj se postuži svoje kontrolne, nadzorne in zapovedne možnosti v interesu slovenske narodne skupnosti. To še posebej velja za zvezno izvršilno upravo v deželi Koroški.
Zvezno vlado tudi pozivamo, da natančno preveri, ali v koroškem deželnem zboru sprejeti zakoni ne ogrožajo pravice koroških Slovencev. Če, je potrebno proti tem zakonom vložiti priziv. Koroški deželni zbor pa mora upoštevati tudi vse obveznosti, ki so zajamčene v mednarodnem narodnostnem pravu.
4.	Ob nastopu Haiderja kot deželnega glavarja ponovno opozarjamo, da manjšinska politika ni stvar ene same zvezne dežele. Zveza slovenskih organizacij bo zaradi tega poskrbela, da bo konferenca deželnih glavarjev, ki je pomemben organ avstrijskega federalizma, v bodoče obširno seznanjena z aktualno manjšinsko politiko na Koroškem.
5.	Slovenska narodna
skupnost na Koroškem pozdravlja zavzemanje deželnega glavarja Haiderja za pravice avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. Toda ta njegova politika bo verodostojna le tedaj, če se bo v enaki meri čutil povezanega in zadolženega za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
6.	Naloga koroške politike je, da varuje mednarodni ugled naše dežele: Kot dokazuje že tudi kritika Liberalne internacionale, manjšinska politika odmeva tudi v mednarodni javnosti. Prav deželni glavar pa mora v interesu dežele skrbeti za to, da na tem področju ne bi prišlo do negativnih posledic.
Haiderjeve izjave so predstavniki ZSO označili tudi za bojno napoved demokraciji v deželi. Njegove agresivne izjave proti znanstvenikom, umetnikom in drugače mislečim dokazujejo, da skuša izločevati vse tiste, ki nasprotujejo njegovim političnim konceptom. Predvsem naj bi bili iz političnega življenja izključeni tisti, ki se angažirajo v narodnostnem vprašanju in
Premik v vprašanju trgovske akademrje?
Na zasedanju spremljevalne „komisije za zadeve manjšinskega šolstva na Koroškem" dne 1. in 2. junija na Dunaju je očitno prišlo do znatnega premika v vprašanju ustanovitve javne dvojezične trgovske akademije za koroške Slovence.
Kot je v razgovoru z glavnim urednikom Slovenskega vestnika Ivanom Lukanom izjavil tajnik ministrice za pouk in predsednik komisije dr. Kirchberger, se je velika večina članov komisije izrekla za to, da se v najkrajšem času določi lokacija bodoče trgovske akademije („najka-sneje pa do konca leta"), tako da bi akademija začela delovati s šolskim letom 1990/91.
Po besedah dr. Kirchber-gerja je bila s strani ministrstva za pouk izrečena princi-pialna pripravljenost za ustanovitev, poudaril pa je, da morata obe osrednji organizaciji koroških Slovencev končno zavzeti konkretno
stališče o dokončni lokaciji akademije. Pri tem je poudaril, da je za ministrstvo sprejemljiva vsaka lokacija, da pa sta najbolj realistični varianti ustanovitev akademije na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu ali - kot je zapisano v memorandumu iz februarja 1988 - na eni izmed obstoječih trgovskih akademij.
Vzdušje na seji je dr. Kirchberger označil kot „zelo dobro" in „znatno boljše kot na preteklih." Seje komisije sta se tokrat udeležila tudi Tomaž Ogris in dr. Anton Feinig, ki ju je v komisijo povabilo ministrstvo, ter zastopnika SPO (Mag. Raupp) in FPO (bivši deželni poslanec Silla). Zastopnik OVP pa se na seji komisije ni pojavil.
Prav tako je vzdušje na zasedanju pozitivno ocenil član komisije ravnatelj Franc Kukoviča, posebno pa je izpostavil enotno nastopanje vseh slovenskih članov komisije v obeh dneh.
Drugačni radio za Koroško
UKW 100,5 MhZ
Nedetja, 11. junija 1009 ob 13.30 uri Iz sporeda:
# Položaj in perspektive narodnih skupnosti v Avstriji (s predstavitve poročila Rektorske konference v Celovcu)
nastopajo proti vsakršni ločevalni politiki.
V zvezi z vstopom Zveze slovenskih organizacij v narodnostni sosvet je predsednik Wieser dejal, da ta organ - kot je to v svojem poročilu potrdila rektorska konferenca - sicer nima posebnih kompetenc in je samo posvetovalni instrument vlade, da pa je Zveza slovenskih organizacij pripravljena imenovati člane za sosvet pod pogojem, da zvezna vlada v teku enega leta ustanovi javno dvojezično trgovsko akademijo, ter da se NSKS pridruži stališču ZSO, da v primeru, če zvezna vlada tega dela memoranduma ne bo izpolnila, obe osrednji organizaciji izstopita iz sosveta. Wieser je v zvezi s to izjavo tudi poudaril, da morajo ta predlog šele potrditi pristojni odbori ZSO. K vprašanju o „koroškem omiz ju" je Wie-ser dejal, da je ZSO za pogovore z deželno in zvezno vlado ter deželnimi in zveznimi strankami, ne pa s Hei-matdienstom in drugim nem-škonacionalnimi organizacijami.
Tajnik dr. Marjan Sturm je napovedal mednarodno komisijo, ki bo spremljala razvoj na Koroškem, in menil, da o „prenovi", ki jo je Haider napovedal, ni mogoče govoriti. Nasprotno, Haider je zaostril vzdušje v deželi in med obema narodoma.
Podpredsednik ZSO Ludvik Ogris je ostro zavrnil Haiderjeve izjave o radikalnih Slovencih, Franc Walter pa je javnost informiral, da je na prireditvi brambovcev v Žrelcu prišlo do nevarnih pojavov. Tako so izžvižgali socialističnega deželnega poslanca in vpili „Heil Karn-ten, Heil Haider!"
KOME
dr.
JANKA
M4L/.LJ/1
/z AM/tnrncga proračuna Jcžc/c Je vedno vzdržn/e prod.s/oven.sAo nastrojeno dejavnost „Karntner Land.s-mannsednjt"/
Za drage dejavnost/, A/pr/ dodeljevanja sadvenc/j n/so pogodbeno ad zaAonsAo vezane, je b//o /eta 7933 na
HAIDERJEVE RAČUMFCE
Že /eta 7937/e 77a/der v razpo/ago /e 9.6 tndj. š//. /z te/ev/z:j/ trd//, da AorošAZ ted sredstev smo AorosA/ .S7o-.S/ovenc/ dodano za de/ova- vene/ preje//, Aot že rečeno, nje Aa/tarn/d drastev 33% J/9. Odd s//, za ce/otno Aa/-sredstev Aa/tarnega prora- tarno, prosvetno /n znan-čana deže/e.	stveno-raz/sAova/no dejav-
nost. To d/ znasa/o 3% od Prejšnjo sodotoje v oddaj/ nevezan/d sredstev Aa/tar-„7m doarna/ za Gast" to nega proračana deže/e. neresn/čno Zzjavo ponovZ/.
Resn/c/ na /jado d/ 3% Resn/ca je seveda dragač- Podpore /z ce/omega An/mr-na. F /eta /933 smo AorosA; nega proraeana za Aa/taro .S/ovenc/ preje// /z deže/aega AorošA/b ^/ovencev po/ne-proračana za Aa/taro. A/ je "do 6 rndy. sd. Edmo/efeste-razpo/aga/ s 772 nd/Zjon/ G/Ae/adAopostane;omerdo šd/ngov, vsega 379.000 šd., za verodosto;nost od podpi-
ranja /n vzdrževanja Aa/tare AorošA/d .S/ovencev.
VečArat smo že z ogorčenostjo agotovd/, da Koro-šAa, Aater/p/ačajemo davAe, s tem/ neznatnim/ sadvenc/-jam/ naše dragačnost/ ne cen/ /n mačedovsAo prezira našo Aa/tarno astvarja/nost. 77nide?jeve izjave pa nam še te p/č/o odmerjene šd/nge, A/ smo j/d prejema// dos/ej, postav/jajo vpraš/jtve, dArat/ pa z/onamerno zava/njo javnost s pr/Ar/vanjem dejstva, da se Aa/tarno de/o AorošA/d .S7ovencev v d/stva vzdržaje /n razvija /z j/nončne samopomoč/.
Neresnične /njbrmnc/je so /adAo izraz ad neobveščeno-/dr. Deže/a pa d/ bda ven- st/ ad z/onamerne podt/čne dar/e do/žna v deže/nem tendencioznost/. F obed pr/-proračana pogodbeno mer/d je Haiderjeva v/z/ja vezat/ tad/ sredstva za Aa/- jasna; Ra/tara AorošA/d .S7o-tarno /n/ra^/rMAtaro Aoro- vencev naj se ne razvija z šA/b 5/ovencev. Lepa enaAo- aradno podporo deže/e, to pravnost, Ao aradna deže/a s pa je voda na nemšAonac/o-pogodben/m/ obveznostmi na/n/ mdn.
Aar je Aomaj 0,73%. F zne-sAa ce/otnega proračana je nad 762 m//j. šZ/. vezan/d s pogodbam/ /n z zaAonom. /Vajvečji de/ež ted sredstev prejme ce/ovšAo mestno g/e-dndšče, namreč Aar 63 mi/, ši/. Osta/o je namenjeno dra-štvom /n astanovam Aot so Karntner Lan Jsmann.scda/t, Gescb/cbtsvere/n jar Karaten, Karntner AVas/A-scbadverA, Dom g/asde, Aon^erva/ort) /dr. 7z ted vezan/d sredstev pa n/smo preje// še nit/ groša za vzdrževanje Aa/tarne /njra-straAtare AorošA/b .S/ovencev Aot sta npr. Aa/tarna domova na Rad/šad /n v -$entpr/moŽM, Reršmaaov mazej, DradosnjaAov dom
Magdalen: bodo našli kupca, ali bodo podjetje zaprli?
Prihodnost tovarne celuloze v Magdalenu pri Beljaku še vedno ni dokončno jasna. Dejstvo, da je tudi v zadnjih tednih prišlo do večkratnih večjih motenj, ki so povzročile nadpovprečno uhajanje nevarnih snovi, je v pogovoru za radio potrdil tudi koroški finančni referent Rauscher. Poleg tega v Beljaku že dalj časa več ljudskih iniciativ nasprotuje obratovanju te tovarne, hkrati pa tudi gospodarska strokovna mnenja kažejo, da Magdalen tudi ob nadaljnjih stomilijonskih investicijah iz gospodarskega vidika nima bodočnosti.
V prerekanja o nadaljnji usodi tovarne v Magdalenu pri Beljaku se je te dni vključil tudi novi deželni glavar Haider, ki je dejal, da si Koroška
ne more še naprej privoščiti dnevnih izgub tega podjetja. Zato, tako je poudaril Haider, je treba to vprašanje takoj razčistiti: ..prodati ali zapreti!" Haider je ob tem tudi dejal, da zvezni kontrolni organ (Rechnungshof) zahteva, „da v teku enega meseca sprejmemo dokončno odločitev." Rauscher pa je dejal, dp tako odločitev do 30. junija zahtevajo tudi interesenti za odkup. !z Haiderjevih in Rauscherjevih izjav postaja jasno, da se poleg skupine združenih interesentov (Slovenija papir, Leykam in Hamburger) za odkup podjetja zanima tudi skupina Frantschacher, pri slednji pa je Haider izrazil sum, da hoče Magdalen prevzeti le zato, ker bi tako dobila monopol
nad nakupom lesa na Koroškem in bi s tem lahko še bolj zniževala ceno, ki je za zgor-njekoroške dobavitelje lesa že tako nizka.
Očitno se koroški politiki dejansko hočejo kot le mogoče hitro otresti ..starega bremena Magdalen", pri tem pa je zanje sprejemljivo celo zaprtje. Prav za tem pa se očitno skriva tudi spoznanje, da bi bili pogoji, pod katerimi bi ta ali oni interesent prevzel tovarno, v bistvu vsaj gospodarsko nesprejemljivi. To pa velja tako iz vidika še potrebnih dodatnih sredstev (predvsem za uresničitev ekoloških predpisov) kakor tudi iz vidika bodoče gospodarnosti podjetja.
Andrej Mohar
4 9. junij 1989
Delavska zbornica
SLOVENSKI VESTNIK
Delavstvo ima zanesljivega
zaveznika!
Fur die tnteressen der Kamtner Atbeitnehmer
V začetku letošnjega leta je bila Avstrija glede na gospodarski razvoj daleč pred mnogimi industrijskimi državami. Avstrijci si torej lahko več privoščijo kot leto poprej. Izvoz narašča, predvsem pa je razveseljivo, da upada število brezposelnih. Glavni vzroki za to so povečan izvoz, večja industrijska proizvodnja ter višji dohodki iz turizma in zasebne potrošnje.
Avstrijci in Avstrijke so lahko ponosni na svoje uspehe. Koroško delavstvo je bistveni nosilec tega pozitivnega razvoja, s tem pa tudi doprinaša važen prispevek k splošni blaginji. S 1. januarjem je veljavna tudi nova davčna reforma, ki je mnogim zaposlenim prinesla tudi ugodnosti. Kljub temu pa ne smemo spregledati, da bo treba v naši deželi še marsikaj izboljšati.
Koroško gospodarstvo je tačas skupaj s svojimi delovnimi silami v največji strukturni preobrazbi po letu 1945. Ker je bila politika ustanavljanja novih podjetij ter strukturna preobrazba, ki jo je mnogokrat bistveno sooblikovala Delavska zbornica za Koroško, uspešna, je uspelo pridobiti nekaj časa za prilagajanje gospodarstva novim potrebam. Tudi letos se bo treba resno zavzemati za to, da bo koroška politika naši zvezni deželi zagotovila pozitiven razvoj.
Funkcionarji in nameš-
čenci Delavske zbornice za Koroško so se v zadnjem obdobju zelo prizadevali, da bi kar najbolje izpolnjevali naloge, za katere so zadolženi. Seveda pa pri tem ne bi bili uspešni, če jim ne bi pomagali tudi funkcionarji v podjetjih in v sindikalni zvezi. Takšno pomoč pa bodo potrebovali tudi novoizvoljeni funkcionarji delavske zbornice, če bodo hoteli biti kos bodočim nalogam v prid vsem delovnim ljudem v koroških podjetjih.
Prav te naloge pa so zelo obsežne, saj se delovno področje delavske zbornice ne omejuje le na socialne, gospodarske in kulturne potrebe, temveč obsega tudi splošno zastopanje delovnih ljudi nasproti državi in družbi. Važen prispevek Delavske zbornice za Koroško za boljše zastopanje delavstva pa so tudi njene servisne službe, preko katerih si delovni ljudje lahko izborijo pravice kot potrošniki nasproti raznim firmam, delavska zbornica nudi pomoč pri izterjatvi službenopravnih pravic, ne nazadnje pa nudi tudi finančno pomoč pri gradnji stanovanj ter organizira vrsto strokovnih posvetovanj o kurjenju, zavarovalnicah, kreditih, gradnji, potrošnji in energiji. Poleg tega pa si delavska zbornica prizadeva tudi za pestro ponudbo predavanj in seminarjev za nadaljnjo ali dodatno poklicno usposobljenost.
Zu Beginn des heurigen Jahres lag Osterreich mit ei-ner gunstigen Wirtschaftsent-wicklung vor vielen Indu-strielandern. Die Osterrei-cher konnen sich mehr leisten als im Jahrzuvor. Die Expor-te steigen, und erfreulicher-weise sinkt die Arbeitslosen-zahl. Die Motoren dieser po-sitiven Entwicklung sind mehr Exporte, eine gestei-gerte Industrieproduktion so-wie hdhere Einnahmen aus dem Reiseverkehr und dem privaten Konsum.
Die Osterreicher und Osterreicherinnen konnen auf ihre Leistungen stolz sein. Die Karntner Arbeitnehmer tragen diese giinstige Ent-wick!ung mit und leisten fur das Gemeinwesen einen we-sentlichen Beitrag. Mit 1. Janner des heurigen Jahres hat die neue Steuerreform ftir
viele Beschaftigte Vorteile gebracht. Dennoch solite nicht tibersehen werden, daB in unserem Land noch viele Verbesserungen notig sind.
Die Karntner Wirtschaft befindet sich mit den Be-schaftigten in den Betrieben im groBten Strukturenwan-del, den unser Bundesland seit 1945 zu bewaltigen hat. Die erfolgreiche Ansied-lungs- und Strukturpolitik der letzten Jahre, oftmals we-sentlich von der Karntner Ar-beiterkammer vorangetrie-ben, hat diesem wichtigen Bereich eine Atempause zur Anpassung an neue Verhalt-nisse verschafft. Auch im neuen Jahr soli alles daran ge-setzt werden, daB die Politik in Karnten eine giinstige Ent-wicklung unseres Bundeslan-des herbeifuhrt.
Die Funktionare und Be-
diensteten der Karntner Ar-beiterkammer bemiihten sich wahrend der letzten Legisla-turperiode, die ihnen tiber-tragenen Aufgaben nach be-sten Kraften zu erfiillen. Diese Tiitigkeit wiire jedoch ohne Hilfe aller Funktioniire in den Betrieben und in den Ge-werkschaften jedoch nicht moglich gewesen. Diese Hilfe werden jedoch auch die neu-gewahlten Arbeiterkammer-funktioniire benotigen, um die Aufgaben der Zukunft zum Wohle der Beschaftigten in den Karntner Betrieben bewaltigen zu konnen, er-streckt sich doch der Aufga-benbereich der Arbeiterkam-mer nicht nur auf soziale, wirtschaftliche und kulturelle Interessen, sondern auch auf die allgemeine Vertretung der Arbeitnehmerinteressen in Staat und Gesellschaft.
^K-Wah! '89
Vsi koroški delavci in nameščenci, ki so februarja t l. izpolnili 18. leto starosti in so bili ob tem času zaposleni pri kakem koroškem podjetju, pa tudi vse ženske, ki so bile 10. februarja na karenčnem dopustu, volijo
II. in 12. junija 1989
svoje zastopstvo v Delavski zbornici za Koroško. Vsi volilni upravičenci so že pred dobrimi štirinajstimi dnevi dobili pismeno obvestilo o tem, v katerem lokalu volijo in kdaj je odprt. Gre za vaše interese, torej tudi vi izkoristite možnost, da s svojim glasom okrepite delavsko zastopstvo!
Deže/ni pos/anec Josef Ouanfscbnip (ha ma/i siik/j je tud/ predsednik De/avske zbornice na Koroškem. Skopaj z drug/m/ izvoijen/mi odbornik/ zborn/ce se prizadeva, da bi de/avska zbornica /abko uresniči/a že//e in potrebe vseh de/ojema/cev na Koroškem.
600 kilometrov kolesarskih poti
20. maja 1979 so odprl/ nov/ ku/fum/ dom na Rad/šah.
S trudom zgrajeni kulturni dom že deset let kulturno središče
Rast univerze
CELOVEC. - Novi zvezni minister za znanost Erhard Busek je napovedat, da se bo zavzet za nadatjnji razvoj univerze v Cetovcu. Predvsem naj bi z načrtnim podpiranjem ta ustanova dobita posebno mesto na področju izobraževanja in raziskovanja. O konkretnem razvojnem programu pa se še ni izjasnit, v razpravi pa je spet ustanovitev športnega inštituta, kar so njegovi predhodniki že datj časa odtagati.
Kelag pomaga pri varčevanju
CELOVEC. - Gospodinjstva na Koroškem porabijo tetno 600 milijonov kilovatnih ur toka. Če pa bi samo 20 odstotkov starih hladilnikov in zmrzovatnikov zamenjati za nove, sodobne modete, bi tetno prihraniti skoraj 12 milijonov kilovatnih ur. Ta prihranek ustreza porabi matega mesta. S temi podatki je direktor predsedstva Koroške elektriške družbe dr. Bresitz opozorit na to, da se Ketag prizadeva pomagati potrošnikom. Tako je Ketag v sodetovanju s koroškimi elektrotehniki začeta z akcijo, s katero bo podpirata nakupe varčnih električnih naprav za gospodinjstvo: kdor bo kupit take naprave, ki bodo označene s posebno nalepko, jih lahko plača v obrokih. Ta akcija bo trajata do konca teta 1991. S tem hoče Kelag pri potrošnikih vzbuditi čut za varčevanje z električno energijo, hkrati pa jim pomagati pri znižanju izdatkov za tok.
Poseben rekord
CELOVEC. - Koroška je evropski rekorder vsaj na enem področju: vsak sedmi ati deveti dan imamo v naši deželi nevihto, vsako teto torej kakih 50. Toda za tropskimi predeti krepko zaostajamo:	tam naštejejo
tetno kakih 3000 neviht, zabliska se pa kar 100.000 -krat.
CELOVEC. - Skoraj polovica načrtovanih kolesarskih poti po vseh predelih Koroške je že zgotovtjenih, torej imajo Korošci možnost, da se vozijo po skoraj 600
Huda nesreča
PLIBERK. - Pri popravljanju pokvarjenega vozu naprave za sortiranje hlodov na Trampuževi žagi v Nonči vasi pri Pliberku se je zgodila huda nesreča: šofer Simon Maček iz Labota, ki je opravljal popravilo, si je poškodoval oba gležnja, saj gaje transportni voz, ki se je iz še neznanih razlogov začel premikati, vlekel s seboj kar 15 metrov daleč.
RADIŠE. - Minulo nedeljo je - kot smo že omenili - praznoval svoj 80. rojstni dan Janko Tolmajer, p. d. Poderšnik iz Spodnjih Rut pri Radišah. Dolgi vrsti voščilcev se je priključilo tudi domače prosvetno društvo. Na njegovem domu mu je čestital moški pevski zbor na čelu s predsednikom društva Ludvikom Ogrisom. Pridružil pa se jim je seveda tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris.
Janka Tolmajerja poznamo kot trdnega koroškega Slovenca, ki je v medvojnem obdobju pripomogel k ponovni poživitvi slovenskega kulturnega delovanja na Radišah. Bil je dober organizator, predsednik domačega društva, odbornik Slovenske prosvetne zveze ter še danes šteje med nenadomestljive kroniste preteklih desetletjih našega narodnega življenja. Tolmajer je bil tudi med ustanovnimi člani
kilometrih teh poti. Samo v beljaškem okraju lahko kolesarji izbirajo med 23 progami, ki skupno merijo skoraj 400 kilometrov. Deželni svetnik Rauscher pa je napovedal, da bodo že letos začeli z urejevanjem kolesarske poti med Vrbskim jezerom in platojem hodiških jezer, pravtako pa so že začeli z deli na kolesarski poti med Podrožco in Aninim mostom. V fazi načrtovanja pa sta tudi dve kolesarski poti v področju narodnega parka v Visokih Turah. Kdaj je tam računati z zgotovitvijo še ni jasno, dežela pa namerava v naslednjih letih za gradnjo takih poti investirati še več milijonov.
Narodnega sveta koroških Slovencev, podpredsednik Krščanske kulturne zveze in dolga leta odgovorni urednik Našega tednika.
Janku Tolmajerju za njegov življenjski jubilej iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva.
V nedeljo bo 18.srečanje planincev
ŽELEZNA KAPLA. -Slovensko planinsko društvo v Celovcu prireja v prihodnjo nedeljo, 11.6. 1989, Srečanje planincev treh dežel. Planinci s Koroške, Slovenije, Trsta in Gorice se bodo zbrali ob 9. uri pri Rieplnu v Lepeni pri Železni Kapli, nato se bodo povzpeli na vrh Topiče. Tam bo maša in kulturni spored, sledilo pa bo družabno srečanje.
RADIŠE. - Pred nekaj več kot desetimi leti je bil sedanji kulturni dom na Radišah še farovški hlev. Toda že takrat so v njem nastopali zbori, igralske skupine, itd. Seveda še na iz desk zbitem in s papirjem oblečenem odru. V temačni lopi za odrom so bili zarjaveli plugi, vile, cepci, in še bogve kakšna ropotija. Ljudje so sedeli na zbitih klopeh ob jaslih za krmljenje govedi...
Toda to je bil kulturni hlev radiških kulturnikov, kljub revni podobi pa je bil poln topline in prijetnega vzdušja. Toda kulturno prizorišče je bilo ogroženo, saj so se Radi-šani bali, da ga bo cerkev prodala komu drugemu. Sele župnik Jank je dosegel, da so cerkvene oblasti farovški hlev prodale Slovencem. In v tistem času se je tudi porodila konkretnejša predstava o lastnem kulturnem domu. Možje in žene so prijeli za delo. Podirali so zidove, sekali les, gradili, obnavljali streho,... S skromnimi sredstvi, predvsem pa z velikim prizadevanjem in zagonom je tako nastal veličasten kulturni dom.
20. maja 1979 pa je bilo vse nared: že zjutraj je pred novim kulturnim domom godba na pihala zaigrala budnico, druga nedeljska maša je bila v novi dvorani, popoldne pa je bila otvoritvena sveča-
nost. Radišani in koroški Slovenci so dobili nov kulturni dom.
V minulih desetih letih je bilo v kulturnem domu na Radišah na stotine prireditev, v nedeljo, 11. junija pa bo v njem prava veselica: radiško prosvetno društvo bo ob 14.30 uri proslavilo 10-letnico njegovega obstoja, gostovali pa bodo tudi pevci iz Bil-čovsa, Kotmare vasi, Šentpri-moža ter godba na pihala iz Šmihela. Obeta se torej veličastna proslava, pač ustrezna pomembni obletnici.
OGLASA
Iščemo servirko
za meseca julij in avgust; večerni čas. Lahko je tudi brez prakse (študentka), starost najmanj 18 let. -Gasthaus, Espresso „Trink-wirt", Vognje polje, tel.: 04254/285511.
Iščemo kuharico ali absolventko gospodinjske šole, za zasebno gospodinjstvo. Delovni čas in plača po dogovoru. Ob sobotah, nedeljah in praznikih prosto. Prijave z običajnimi prilogami pošljite na .Slovenski vestnik", pod šifro: PODJUNA.
Janko Tolmajer - osemdesetletnik
„Danica" v srcu Jugoslavije
"Dvojezični večeri so uspeti"
Vokalni ansambel SPD „Danica" je konec maja gostoval v Beogradu. Povabil ga je Zavod za izdelavo denarja. Nastopili pa smo v okviru športnih iger delavcev treh pobratenih tovarn. To so Megaplast - Donji Milano-vac, ki nas je gostil lansko leto, Tovarna papirja Radeče in imenovani zavod iz Beograda. Vse te tri tovarne pa sodelujejo v procesu nastajanja denarja. Vsako leto se srečujejo njihovi športniki in se pomerijo v 7 športnih panogah. Reči je treba, da so te športne igre pripravljene profesionalno. Prvi dan smo bili gostje avstrijskega konzula v Beogradu Cirila Ster-
na, ki je organiziral, da smo v Plečnikovi cerkvi zapeli Jožefovo mašo, nato pa smo na sprejemu pri družini Štern prepevali članom diplomatskega zbora raznih držav. Nismo tudi pozabili obiskati Skadarlijo, hišo cvetja, ogledali smo si znamenitosti Beograda, prisostvovali športnim igram. Na zaključnem večeru smo pred številno publiko nastopili z našim programom, ki ga je povezoval Jože Rovšek. Sprejeli so nas presenetljivo lepo, tako da smo se počutili kar domače. Domov smo se vračali z lepimi občutki, da smo si pridobili nove prijate-ljc.
Dani
Z branjem Andreja Kokota in Josefa Winklerja v Pod-kloštru se je končala serija dvojezičnih literarnih večerov, ki jih je prirejal Center za izobraževanje odraslih (EbZ) skupno z občinami, kjer so ta
'	<*** j
L H
1/od/a EbZ mag. B/afn/k
branja potekala. Ob zaključku te serije smo se pogovarjali z vodjo EbZ mag. Eduardom Blatnikom, ki nam je dejal, da „je center od vsega začetka dalje z dvojezičnimi večeri želel spodbuditi pripravljenost k dialogu med slovensko in nemško govorečimi deželani". Prav s tem, da so kot soorganizator sodelovale tudi občine, pa so te prireditve dobile tudi uradni značaj.
Blatnik je z udeležbo publike kot tudi z odmevom na posamezne prireditve zadovoljen. Prav zaradi uspeha - pa tudi načelnih smernic svojega delovanja -pa namerava center nadaljevati s tovrstnimi prireditvami. Blatnik je dejal: „Vi-gredi 1991 želimo izvesti po-
dobno serijo literarnih branj, takrat pa naj bi prišli do besede mladi obeh narodnosti. Pa tudi sicer bomo še naprej sodelovali s slovenskimi kulturnimi organizacijami: septembra bomo skupaj s SPZ v celovški Mestni hiši prikazali etnografsko razstavo, zanjo bomo izdali tudi dvojezični katalog, okrog božiča pa bomo skupaj s KKZ prikazali arhitekturno razstavo z južne Koroške."
Center za izobraževanje odraslih pa prav v tem času sestavlja tudi svoj jesenski program. Tudi zanj je mag. Blatnik v razgovoru napovedal, da bo vključeval tudi nekaj točk na temo sožitja oziroma o položaju slovenske manjšine na Koroškem.
-ma
Kultura
6 9. junij 1989
SLOVENSMVESIMK
20. teden srečanja v Celovcu
V času od 21. do 28. junija 1989 bo Celovcu spet tradicionalni Teden srečanja (Woche der Begegnung), ki bo tokrat potekal v znamenju 20. obletnice tega uveljavljenega družabno-kulturnega spektakla.
Spored letošnjih prireditev je ta teden zastopnikom javnih občil predstavil kulturni referent mesta Celovec Sieg-bert Metelko s svojimi sodelavci. Dejal je, da bo 20. teden srečanja obsegal 180 prireditev, ki so zajete v 70 programskih naslovih. Če od teh omenimo le koncerte, gledališke, filmske predstave in prireditve za otroke, ki bodo vse na visoki umetniški ravni, bodo med njimi gotovo tudi zabavnega značaja, ki bodo privabile številne obiskovalce ob blizu in daleč, saj na teh prireditvah ni vstopnine, ki je često vzrok za slab obisk. V tem tednu bodo na Novem trgu v Celovcu tudi knjižni sejmi, ki bodo sladokuscem tiskane besede nudili veliko izbiro.
Metelko je naglasil, da je Celovec edino deželno glavno mesto v Avstriji, ki ima tak teden, ki prebivalstvu omogoča sprejemanje visoke kulture. Pri sporedu bodo poleg domačih sodelovali tudi ansambli iz tujine. Značilnost Tedna srečanja je tudi v tem, da večina prireditev poteka na prostem - na ulicah, trgih, parkih in dvoriščih. Stroški celotedenskih prireditev znašajo 1,6 milijona šilingov, k temu pa bodo kot dodatek za 20-letnico prejeli še pol milijona šilingov. Točen spored prireditev je razviden v vseh javnih mestnih in občinskih uradih, na voljo pa tudi pri kulturnih društvih in na posebnih lepakih.
Gustav Januš razstav) j a v Deželni galeriji
Gustav VanMi s/av; /etos 30-/f?ruco. S' tem </ož/v//a taJ; naj-p/oJttf/fe oMo/r/e svojega MmctnM%fga Mstvar/an/a &of pe.svaA: m A/tkar. 77s't/, kt Aprem/jamo n/egov MAtvatya/m opttA, vemo, t/a je v zatfttjtTt /ett/i zavze/pomemfmo meAto v A/ovettA^t, koro-AA7 oz. avAtrt/AAf m meJnaroJm ka/tarm /avaoAtt. .Srečeva/t Arno ga a a Atevt/m/t /aerarmVi braa/t/!, Ae z a/tm ve.Se///; o/? /za///; ajegov//; peAa/A/c//: z/ark t/oma /a v taj/a/ /a o/?ča</ova/; njegove ///tovae Atvar/tve ta /a v A/ršem Aveta.
Januš je tudi tokrat presenetil tako s slikami velikega formata kot z obdelavo posameznega motiva, ki ga opazovalcu predstavlja v skupinski kompoziciji ali inštalaciji. Generalna izpoved sedanje razstave je v tem, da Januš s svojim slikami naravne oblike sooča z umetnimi, kar povzroča svojstveno, izvirno izpoved njegovih slikovnih kompozicij. Čeprav se motivi čestokrat ponavljajo in vso razstavo spajajo v eno samo strani. Gore polne vsebine in notranjih struktur. Tako imenovanim umetnim oblikam
manjka organski značaj. Slikarsko komaj definirane se razprostirajo kot tanke, izre-vcliko kompozicijo, so tudi kot posamezne slike samostojni motivi, ki gledalcu nazorno tolmačijo slikarjevo izpoved. Januš se ob tem poslužuje motiva gore, vendar ne v realističnem pomenu besede. Njegove primerjave so, kot je zapisano v obsežnem katalogu, da umetnik najprej izpove izhodišče svojih figur: na eni strani gore in griči, nazobčane, šablonsko oblikovane ploskve na drugi zane folije čez naravno obliko
ali se tiskajo od zadaj naprej. Rezani robovi figure, razmeroma homogen barvni nanos ter možnost samovoljne postavitve merijo na njeno izumetničenost. Za Januša so to oblike, kijih v naravi ni, ki se lahko porodijo samo v človeškem duhu.
Janušu, ki se bo prihodnjo sredo v Deželni galeriji predstavil še z branjem svojih pesmi, k razstavi iskreno čestitamo in mu tudi v bodoče želimo lepih umetniških dosežkov.	A.K.
tNSERAT
Wiener Sezession, Wie-ner Werkstatte, Jugend-stil: Originalplakate und Ktinstlerpostkarten ge-sucht. Zahle absolute Liebhabcrpreise. Telefon (06463) 545.
Branje
Prihodnjo sredo, 14. junija 1989, bo ob 19.30 uri literarni večer, in sicer na dvorišču Mohorjeve (vhod 10. Okto-berstr. 25), na katerem bodo nastopili štirje „dunajski čuši" Milo Dor, Pavel Kohut, Cyoergy Sebestyen in Robert Schindel. To so štirje avtorji raznih narodnosti, ki živijo in ustvarjajo na Dunaju. Na večeru bo sodeloval tudi ansambel „4J". Prisrčno vabljeni!
Ponovitev
V nedeljo, 18. junija 1989 ob 20. uri bodo v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu ponovili igro Kaplan Martin Čedermac. Vsi, ki predstave šc niso videli, prisrčno vabljeni, da si jo ogledajo.
Občni zbor
SPD ..Dobrač" na Brnci obvešča svoje člane, da bo tedni občni zbor društva v ponedeljek, 19. 6. 1989, ob 20. uri v prostorih posojilnice na Ločilu. Na dnevnem redu bodo med drugim poročila volitve odbora in slučajnosti.
„Pojmo s ptički" v drugi nakladi
Uspešnica „Pojmo s ptički", kaseta, na kateri so posnete otroške pesmi Lenčke Kupperjeve, ki sojih posneli otroški zbori iz Šent-lipša, Škocijana in Celovca (..otroški vrtec „Naš otrok" in mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence), je pred kratkim izšla v drugi nakladi. Medtem ko je za prvo naklado vigredi 1981 poskrbela Krščanska kulturna zveza, je drugo naklado uredila Mohorjeva založba, ki načrtuje tudi ponatis spremne knjižice, ki jo bo nanovo ilustrirala prof. Andreja Zikulnig. Cena kasete je 120 šil.
/van Do/enc
Za dotar čtovečnosti
Tudi na račun poročne noči. Ves ta direndaj in vrišč pa je bil pristen in prisrčen, kot da se je med te stene vsulo življenje iz kakšne starodavne povesti in ga zdaj ni več mogoče zaustaviti, dokler se samo od sebe ne odigra in izteče. Med zagretimi obrazi pred mizami so se vrteli in potili tudi ukrajinski diakoni. Manjkal je samo še Gogoljev hudič.
Seveda smo se tudi mi pomešali v to ljudsko rajanje. Francke sploh ni bilo nikjer več na spregled, toliko plesalcev je imela. Utonila je
tam nekje v sredini plesnega kroga, ki se je vrtel vse hitreje in hitreje. Ne spominjam se, da bi orkester sploh kdaj prenehal igrati.
„Zdaj vidiš, zakaj se držim VVinnipega," je pripomnil Rade, ..ukrajinski je. Kakor doma se počutim med temi ljudmi. Za svoje brate jih imam. Po številu jih je pa kot listja in trave, menda že pol milijona v vsej Manitobi. Svoj jezik imajo v šolah. Edina manjšina, ki je tukaj to dosegla."
Gledam naokrog in sem ves sproščen. Menda prvič
po dolgih mesecih. Vse se mi pokaže v lepši luči. Ne morem razumeti, da sem bil te zadnje dni tako napet, tako nestrpen. Pomislim na banane, ki me čakajo v ponedeljek ob štirih zjutraj, pomislim na železnico, kjer naj bi jih prekladal z voza na voz, in se prešerno zakrohotam. Že drugo čašo vina izpijem na zdravje ženina in neveste, na dušek seveda, in si mislim o ledu in mrazu zunaj pred vrati, da še ni tak, kot je, na primer, kje na Vukonu ali na Aljaski. Bratim se s svojimi sosedi na levi in na desni, prisluhnem njihovim pogovorom. Učim se razumevati kanadske razmere. Vse mi je tako lahko, celo sila preprosto. Vse vidim in dojemam tako, kot je povsod drugje: delaš, živiš, se prebiješ skozi vsakdanje težave, potem se pa poveseliš, pozabiš na resnobo tedna ali meseca, ki je za teboj. Spočiješ se, da si spet svež in pripravljen za
jutrišnji dan.
Prijeten, odkrit korenjak pripoveduje omizju o svoji hčeri. Kmalu se bo, kajpak, omožila. Zadnje leto obiskuje šolo za medicinske sestre. Kaže nam njeno fotografijo. Prav nič ameriškega ni na njej razen obleke. Doma nosi lase še vedno spletene v kite.
Roke, ki držijo barvno fotografijo, so velike kot lopata in vse trde na dlaneh. Nič se ne tresejo.
Za nami udarijo godci na boben. Nevesta in ženin odhajata, da se preoblečeta za odhod. Spet zatulijo po vsej dvorani vesela usta, oglasi se ploskanje, kozarci ponovno zazvenijo. Še en poljub, potlej drugi in tretji. Orkester igra naprej. Mladoporočenca sta že odšla za oder.
V ospredje so se pognala dekleta, morda jih je dvajset, morda petdeset. Postavijo se v vrsto pred vrati, skozi katera se je začasno izgubila
nevesta. Čakati hočejo tam nanjo, da vrže mednje svoj poročni venec. Tista, ki ga bo ujela, bo prihodnja nevesta.
„tn potem se bomo spet takole veselili," je nekdo tolmačil ta prizor svojemu otroku. „Spet bomo skupaj." Otrok še ni imel pet let. Ni bilo nobenega znamenja, da bi kaj razumel. Oče pa je žarel od sreče in zadovoljstva.
Rade je ves čas gledal, kje in kako se je sukala Francka, a ni preslišal pripombe, ki je padla za našo mizo.
..Takšni so," se je oglasil. „Vedno vsi skupaj. Kot ena družina. Pošten, delaven, kulturen narod."
Iz gneče na plesišču se je približal mojemu sobesedniku starejši človek. Pozdravil nas je hrvaščini. Jezik se mu je zapletal od piva in žganja.
(;/;;//!' /;r;7;ur/;;);č)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
9.30 Ruščina; 10.00 Pred izbiro poklica; 10.30 Tigrova pranka; 14.00 Kraljevska poroka; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Akti XY-nerešeni...; 21.20 Roda. Roda; Pogledi s strani; 22.20 Trailer; 22.50 Vroče pištole v vročih pesteh; 0.20 Akti XY-nerešeni...; 0.25 Aktualno.
11.55 Tedaj; 12.00 Šport; 16.45 Dediščina Guldenburgov; 18.00 Bavarsko sodišče; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Look; 21.20 Šport; 22.00 čas v sliki; 22.50 ..Umetnostni komad" meseca; 23.50 Čreda; 1.45 Poročila.
16.40 P. Evans: Onassis; 17.30 Leteči cirkus Montyja Pythona; 18.10 Spored za otroke: Nevarni zaliv: Sokolov let; 18.45 Gorska folklora: Turčija; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.15 V hribih se dela dan...; 21.00 Kriminalna zgodba: 22.35 Dnevnik; 22.50 Poletna noč; 23.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa; 0.00 Ko poletja umirajo.
10.00	Francoščina: 10.30 Ruščina;
11.00	Anastazija; 12.40 Dingo, divji avstralski psi; 14.10 Raj za živali; 14.30 Mož z načeli; 16.00 Otroški Wurlitzer; 18.00 Panoptikum; 18.30 Nogomet; 19.00 Ta teden na televiziji; 19.30 Čas v stiki; 20.00 Šport; 20.15 Stavim, da...; 22.05 In pravičnost za vse; 0.00 Aktualno.
14.00	Šport, tenis; kolesarjenje;
16.00	Iz parlamenta; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Elektra, prenos iz opere; 12.45 Šport; 22.45 Pustite teči solze; 22.40 Harald Juhnke; 23.55 Poročila; 0.00 Iz knjige Roda, Roda.
14.15 A. C. Doyle: Vrnitev Sherlocka Holmesa; 15.10 Tednik; 16.00 Domžale: rekreativno popoldne; 17.35 Izobraževalna oddaja; 18.05 Poročila; 18.10 Spored za otroke: Robin in Rozi: Nov začetek; Bendji; Stara železniška postaja; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.30 Francoska zveza; 22.20 Dnevnik; 22.35 Vrnitev Sherlocka Holmesa.
9.50 Najlepši slapovi sveta; 10.35 Ta teden; 11.00 Ura tiska; 12.30 Orientacija; 13.30 Popi; 16.00 Oddaja za najmlajše; 17.00 X-large; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Loto; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Profesor Berhardi; 23.00 J. Brahms - koncert; 23.55 Poročila.
9.30 Spomini na R. Straussa; 12.30 Angel, hudič in demoni; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.20 Tisoč mojstrovin; 13.30 Slike iz Avstrije; 15.00 Športno popoldne; 19.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Premeten ozkouh na delu; 22.00 Led na držalu-velika ljubezen; 23.30 Šport; 23.25 Big Val-ley; 0.10 Poročila.
9.30	Otroška matineja: Živ žav; Nevarni zaliv; 10.50 Siniša Pavič: Boljše življenje; 11.30 Alpski večer '89; 12.30 Zabava vas Oliver Drago-jevič; 14.30 Bourvil: Pri dobri kapljici; 16.05 M. Zinnerova: Zapisani šoli; 17.10 Simon in Sara; 19.10 Risanka;
19.30	Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Ptice pod nebom; 21.40 Zdravo; 23.10 Videostrani.
9.55 Tedaj; 10.30 Mož z načeli;
12.00	Iz parlamenta; 14.00 Bili Cosby; 15.30 Oddaja za najmlajše;
18.00	Mi; 18.30 Knight Rider; Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Dempsey in Makepeace;
22.00	Pogledi s strani; 22.10 Lastnik hiše; 23.55 Big Va!!ey; 0.40 Poročila.
16.40 Tedaj; 16.45 Yinyang; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska koča Falkenau; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Cesarjevi novi konji; 23.10 Nočni studio; 0.10 Aktualno.
18.05	Poročila; 18.40 Spored za otroke: Radovedni taček: most; Tisoč idej za naravoslovce; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zoran Tanaskovič: Lov na miši; 20.40 Električna ekologija; 21.10 Osmi dan; 21.50 Dnevnik; 22.05 A. C. Doyle: Vrnitev Sherlocka Hol-mesa;Alo,alo, angl. humor, serija;
1.05	Videostrani.
RAMMMMŠKA
VENSKE
18-10-
Petek, 9. 6.
Iz kulturnega življenja
Sobota, 10.6.
Duhovni nagovor (Stanko Olip) Voščila
(Marica Hartmann)
Nedelja,11.6.
Domovina-kaj mi pomeni (M. Grotschnig)
Ponedeljek, 12.6.
Otroški dan
naZitji-
reportaža
Doibert&Mi, AbrosMra
Spored za 11.6.1989, ob 13.00, TV A2
*	Akademija slovenske gimnazije
*	dokončna odločitev za Mohorjevo ljudsko šolo v Celovcu
*	nadaljevanje serije o deželnem arhivu (Humberški urbar, slovenski obrazci za prisego)
*	nogomet: SAK - Beljak (prvenstvena odločitev)
Brezkompromisen svet nasilja
Sobota, 10. 6. 1989, TV LJ1, 20.30 - Že na
samem začetku sedemdesetih let je nastala kriminalka ..Francoska zveza", ki je začrtala poti in okvir žanra. Leta 1971 je namreč WiHiam Friedkin dokončal ta film, s tem pa tudi prvo kriminalko v zgodovini, ki je kot film leta prejela pozlačeni kipec. Friedkin je svet filmske kriminalke zastavil brezkompromisno, brez olepšav in blagih robov. V glavnih vlogah med drugim igrajo Steve Mc Oueen, Gene Hackman in Fernando Rey (na sliki).
Prepietanja... Zakieti rubin
Petek, 9. 6. 1989, TV Sobota, 10. 6. 1989, LJ1, 0.00 - Film „Ko TV Al, 0.05-Izmuzeja poletja umirajo" je v Bangkoku ukradejo drama, v kateri se pre- dragoceno zlato verižico pletajo teme: pravica, z velikim rubinom, pohlep po bogastvu, res- Toda, kdor jo nosi, mo-nicoljubnost in pošten- ra umreti. A seveda ne ost. Povezuje jo mlad zaradi čarovnije, temveč advokat, ki pravzaprav zato, ker hkrati pomeni ne ve, kaj hoče, dokler tudi pravico do last-se ne zaljubi...	ništva princa.
Radovedni taček o mostovih
Ponedeljek, 12. 6.1989, TV LJ1,18.40 - Mostje lahko lesen, kamnit, viseč, dvižni, tak, po katerem vozijo avtomobili, pa tudi tak, po katerem brzijo vlaki. Most pa lahko naredi tudi spreten športnik.
10 !et vlade „Že!ezne iady"
Petek, 9. 6. 1989, TV A2, 23.10 - V Angliji že deset let z „železno roko" vlada Margaret Thatcher. Posledice so socialna beda, brezposelnost in nezadovoljstvo. Hkrati ali prav zaradi tega je Thatcherjeva tudi stalna „gostja" satirične oddaje Spitting Image.
Datum	Krai	PRiREDiTVE	Prireditelj
Sobota	dvorana Kasst,	SLOVENSKA GIMNAZ)JA GOSTUJE Spored:	! SPD Vinko Potja-
10.6.	Škocijan	petje, gtasba, ptesi, recitacije, Nastopajoči:	nec, otroška skupina
20.00		skupine stovenske gimnazije in domače skupine	Škocijan
Sobota	priMikiavžu,	OPALO IMA VSAKDO RAD (John Patrick)	SPD Biika,
10.6. 20.00	Biičovs	Nastopa: tgratska skupina SPD Šmihei.	Bilčovs
Sobota	kulturni dom,	KONCERT Sodeiujejo: Tamburaški ansambe)	SPD Jepa-Baško
10.6.	Brnca	SPD Jepa-Baško jezero. Loče (Erika VVrolich),	jezero, SPD Dobrač in
20.00		Mešani pevski zbor SPD Dobrač (Aieksander Černut), gostuje: Pevski zbor KUD Drago Vidoševič iz Bosanskega Broda (Josip Jerkovič).	K KZ
Nedetja	Kutturnidom	„10. ietnica kuiturnega doma na Radišah"	SPD Radiše
11.6. 14.30	Radi&e	Sodeiujejo: Skupina SPD Radiše, Mešani pevski zbori stovenskih prosvetnih društev iz Bit-čovsa, Kotmare vasi in šentprimoža. Godba na pihata iz Šmiheta.	
Nedelja	vLepeni,	18. SREČANJE PLANtNCEV Koroške,	Stovensko
11.6.	Že!ezna Kap!a	Siovenije, Trsta in Gorice 9.00 zbiranje pri	pianinsko
9.00		Rieptnu (1249 m) v Lepeni, 9.30 pohod na To-pico(1649), 12.00 maša. 13.00 kuiturni spored.	društvo Cetovec
Nedetja 11.6.	Bistrica na Ziiji	OTROŠKI DAN Ko bom velik(a) - otroci sanjamo o cerkvi. Začetek bo 10.30.	Katotiška miadina
Nedelja.	farna dvorana,	KULTURNA PRtREDITEV Nastopajo:	Društvo upokojencev
11.6. 14.00	Šentjakob	domači pevci (vodi Karii Krautzer), MoPZ Kratj Matjaž iz Libuč (vodi Hannes Košutnik), instrumentaini trio upokojencev iz Šentjakoba, Kratek prizor (upokojenci), pevski zbor društva upokojencev Jesenice, ženski pevski zbor upokojencev Javornik - Koroška Beta. Nato družabno srečanje.	v Šentjakobu
Torek	nad menzo	..ESENAS DE Ml CIUDAD" (Scene iz mojega	UNiKUM
13.6.	univerze,	mesta) Nastopa: Teatro justo Rutino Garay	
20.30	Ceiovec	(Nikvaragva), - kritično o vsakodnevnem živijenjuvManagvi.	
Petek	Kulturna taberna	Zvočnost siovenskih pokrajin	Kuiturno
16.6.	Pri Joklnu,	koncertTriaTerlep.	društvo Pri
20.00	Ceiovec		Joktnu
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 7.6.1989
dobite (šil.) piačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	13,60	14,20
za 1 angleški funt	C	21,30	22,50
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ita). tir	Lit	0,95	1,00
za 100 dinarjev	DtN	0,07	0,13
za 100 švic. frankov	sfr	802,00	822,00
za 100 hotand. guidnov Hfi		617,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	694,50	711,50
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
6 šestič .................... 1.919.968 -
8 petič z dodatno štev......... 479.992 -
846 petič........................ 6.808-
34.662 štiric .....................221.-
448.017trojk.........................21-
3dvanajstice .................... 966.282 -
63 enajstič ...................... 23.006 -
'612 desetic ....................... 2.368-
Rezuttate prvih štirih tekem je uganito 5 igrat-cev, vsak od njih dobi 200.997.- šitingov.
RAZSTAVE
Celovec
-	Kuttuma taberna Pri Joklnu: -9.6. (20.30): Heinz Ortner, grafike, „Und immer wieder die menschliche Figur". - Gaie-rie Carinthia: (do 24. 6.): Sebastian Holzhuber, Neue Bilder.
-	Gaierie 61: (od 31. 5. do 16. 6.:) Cornelius Colig. Vorstel-lung der neuesten VVerkgruppe Flush. - Karntner Landes-gaierie: (od 7. 6. do 2. 7.): Gustav Januš, dela iz novejšega obdobja. V sredo, 14. 6. ob 19 uri bo Januš bral iz svojih del.
-	Prostori AUSTRiA TABAK, šentpeterska c 7: (od 12. do 30. 6.) Alois Kochi, Sedem scenskih zaves za Beri Brechtov „Die sieben Todsunden der Kleinburger".
Tinje
-	Galerija Tinje: (do 17.6.) - Tinca Stegovec, akademska slikarka, slike. - Galerija Tinje: (od 19.6. do 5.9.) - Iška Rano, slike.
Pliberk
-	Falke-Galerie (Libuče) - Hermann Falke, Smrt se ne spominja. Razstava bo odprta do 23. 6.
SLOVENSKE
VESTNIK
Izdajatelj in zatoinik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-serStraBe 16. Uredništvom uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34. telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družbazo. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS. Kardeljeva c.8/!!,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.

SpOVSO

Ma!i pijančki
Kar 59 odstotkov prvošolcev v Vila Nova de Paiva na severu Portugalske ima pivske navade: vsak dan popijejo četrt do pol litra vina. Ta podatek je v specializirani reviji objavila skupina zdravnikov. Ti otroci menda sploh ne vedo, da alkohol škodi njihovemu zdravju.
Draga kodra
Največjo vsoto, ki jo je kdajkoli kdo plačal za kak koder las znane osebnosti, je pred kratkim odrinil neki londonski starinar. Za okvir s kodroma las Mozarta in Beethovna je odštel
11.000	funtov (nad
200.000	šilingov).
Šmartno 21 - nova vez med Celovcem in Novo Gorico!
Partnerski mesti Celovec in Nova Gorica imata od preteklega petka naprej novo zvezo. V romantični vasici Šmartno v bližini Nove Gorice je delegacija Celovca podpisala pogodbo o najemu umetniškega ateljeja. Po Parizu je najem v Šmartnem drugi impulz mesta Celovec za podporo kulturnega delovanja svojih umetnikov.
Pobudo za najem prostorov v hiši Šmartno štev. 21 (slika desno) sta dala celovški župan Leopold Guggenber-ger in mestni svetnik za kulturo v Celovcu Siegbert Metelko, kraj Šmartno pa je odkril naš rojak, umetnik Valentin Oman, ko je pred leti obiskal to vasico.
Šmartno je utrjeno mediteransko naselje v Goriških Brdih, kakih 20 kilometrov oddaljeno od Nove Gorice. Stilno oblikovanje hiše, tipič-
ne ozke ulice in trge obkroža obzidje s stolpi iz prve polovice 16. stoletja. Šmartno je zaradi izjemne zgodovinske vrednosti razglašeno za kulturni spomenik prve kategorije. Po hudem potresu 1. 1976, kije vasico precej prizadel, v naselju poteka obsežna in temeljito strokovno vodena obnova oz. revitalizacija, ki naj bi temu čudovitemu okolju vnesla nove in žive razsežnosti.
Najemna pogodba, ki so jo v „celovškem ateljeju" podpisali celovški župan Guggen-berger, mestni svetnik za kulturo Metelko, predsednik skupščine Nova Gorica Albert Bevčič, njegov predhodnik Danilo Basin ter predstavnik podjetja HIT, velja do leta 2019. Mesto Celovec pa bo za naslednjih 30 leto plačalo najemnino v višini 500.000 šilingov.
Avsfr//sko-/ugos/ova/7sko drt/šfvo je ob 725-/efn/c/ že/ezn/ce v Belaku pr/red/7o posebno vožnjo s parn/m v/akom /z Be//aka v Bko/jo Loko. Te možnost/ se je pos/ož//o ze/o ve//ko Korošcev, tako da je stan v/ak komaj pr/sop/da/ v Bko/jo Loko. Tamsottc/e/ežencepozc/rav/7/'prec/sfavn/k/oL'č/r7e, fo/-k/orna skop/na „Tedn/k" ter štev/Vn/ domač/n/. Popo/dne pa so se vrst/7/ /o/k/orn/ nastop/, igra// so trobentač/, tvde/eženci pa so ce/o zap/esa/i...
Potemnele epolete gojencev
Ena najuglednejših ameriških vojaških akademij, U.S. Army School of the Ameri-cas, je sklenila odpreti dvorano znamentih mož, to je svojih diplomantov, ki so se kasneje izjemno izkazali v vojaškem ali civilnem življenju. Ko je komisija rešetala, koga naj vključi v to stalno razstavo in koga diskretno izpusti, ker je požel bolj razvpitost kot slavo, je imela največ težav z gojenci iz latinske Amerike, ki se jih je na tej akademiji izšolalo že približno 50.000. Po dolgih pogajanjih so črtali Manuela Antonia Noriego, prvega moža Paname, ki je vendarle prehud diktator. No, vključili pa so tri svoje nekdanje
gojence, ki so podobne baže kot Noriega. Njihova imena: Hugo Banzer Suarez, Poli-carpo Paz Garcia in Hum-berto Regalado Hernandez.
Slovenski vestnik dvakrat tedensko!
Od te trojice je bil prvi bolivjski vojaški diktator, ki je nacističnemu vojnemu zločinu Klausu Barbierju preskr-
bel varno zatočišče, varuha in diplomatski potni list. Generalmajorja Paza so spoznali predvsem svobodoljubni prebivalci Nikaragve, saj je bil povelnik oboroženih sil v Hondurasu, pa tudi Hernandez je zasloval po „posebnih zaslugah": velja za enega izmed vodilnih pokroviteljev kolumbijskih prekupčevalcev z mamili. Torej so vsi trije zares vredni časti in „ponosa" njihovih vzgojiteljev...
NOZ^ ki je štiri metre dolg in tehta celih 35 kilogramov, so izdelali v tovarni nožev španskega industrialca Eladia Muele. To je največji nož, za izdelavo so potrebovali šest mesecev. Ker pa je nož za uporabo v gospodinjstvu preneroden, ga razstavljajo v muzeju.
SLOVENSK) VESTN!K - ŠPORT
SLOVENSK) VESTNIK - ŠPORT
Trg a!i SAK?
Lojze Jagodič (SAK):
../Vaše moštvo bo zagotovo pod bad/m pr/t/.skom, .so/ moramo zmagat/, če bočemo obranit/ možnost za na.s/ov prvaka. Toda za o.s/ab/jeno moštvo b/ b/7 ve/zk u.speb tud/ drago mesto. /Va/bo// žabrs/ert pa b/ b/7, če b/ T/zberk s/cer zmaga/, m/ pa ne b/ aspeb prot/ be/jnbu. Za Tbberb pa s/ ne morem predstnv//ot/, da se prot/ Trga ne b/ bor/7."
Ljubitelje nogometa čaka napeta sobota: vse tekme v koroški ligi se pričnejo ob 17. uri - tako hoče nogometna zveza preprečiti morebitni očitek, da je dopustila, da je bila katera od tekem že v naprej domenjena. Toda za odločitev o prvaku koroške lige kakih dogovorov ni pričakovati: Pliberčani, ki igrajo proti Trgu (in ga morajo premagati, če naj bi SAK še obdržal možnost, da postane prvak), si sami želijo zmage v zaključni tekmi, saj bi tako imeli še možnost za osvojitev četrtega mesta na lestvici, kajti lahko se zgodi, da Šentvid premaga njihovega konkurenta Breže.
Trener in igralec Pliberka dr. Ivan Ramšak pravi, da je edini cilj Pliberčanov zmaga proti Trgu, s katero bi tudi osebno dosegel svoj veliki cilj. Iz Pliberka pa se slišijo
tudi govorice, da bi se igralci in publika še močneje potrudili za zmago proti Trgu, če bi se izboljšali doslejšnji hladni odnosi med SAK in Pliberkom v zvezi s prestopom Ramšaka k pliberškemu moštvu.
Prvak pa hoče na vsak način postati tudi Trg, kar otežuje nalogo SAK. Trener Jagodič se boji, da bodo njegovi igralci spet preveč nervozni - tako pač kot so bili nekateri že v Šentvidu. Kljub temu pa upa, da bodo ob pomoči navijačev vendarle premagali Beljak, in tako v primeru zmage Pliberka proti Trgu prvič v svoji zgodovini postali koroški prvak. Tak uspeh pa bi bil ob dejstvu, da je SAK moral v zadnjih kolih igrati brez treh najmočnejših igralcev, enostavno veličasten!
Andrej Mohar
. f	^
Dr. Ivan Ramšak (P)iberk):
..Tekma s Trgom 6o ze/o zart/m/va, u.speb p n Lom o /e, če se bomo /z/d/ zadz?.st/ bor/7/. Toda mo/e moštvo /e mot/v/-rarto, rta vsak rtač/rz bočemo premagat/ ta d/ Trg. Zame pa b/ b/7 rta/več/z a.speb, če premagamo Trg, 574 A* cAsvop aaj/ov prvaka, potem pa je srečarrto /rt s/ drag dragema če.st/tamo. Tako b/ /zboZ/šab rad/ odnose za razpre/."
Ljudski tek
Višek letošnjih celovških jubilejnih 10. športnih dne-vov bo vsekakor ljudski tek po mestnih ulicah, ki se bo pričel to soboto ob 18.45 uri, torej po končani tekmi SAK-Beljak. V programu športnih dnevov pa si boste na raznih športnih igriščih in na Novem trgu lahko v soboto in nedeljo ogledali tudi prikaz raznih športnih panog. Vstopnine ni!
ŠPORTNt TERMIN)
NOGOMET
Sobota, tO. 6. 1989: SAK -
Beljak (t7), Pliberk-Trg (]7), ATUS Borovlje -Wo)fsberg ()7). Brnca - Bilčovs (17.30). Globasnica - Metlova (17), Galicja- Žrctec (17).
Nedelja. 11.6.1989; Dohrla vas - Mostič (t8), Klopinj-Šmihel (18). Šentjakob-Lendorf (18), Sele-Sentpavcl()7).