koš telesa se skloni naprej in je podprt z lehtmi v predpasnik in naročje, 
ves obraz, ki se niti malo ne smehlja, pa je kot kakšna dekliška poteza, ki 
gre navzdol in ne počez 
Sledi še nov, odločilni anke tn i smernik, ki kaže k n a d a l j n j e m u nad-
pomenu: CESA TE JE N A J B O L J STRAH, ČESA SE N A J B O L J 
B O J I Š ? 
Eksaktnoist in neeksaktnost Šeligovega sloga lahko p r eve r j amo tudi 
ob njegovih barvah . Njegovo ba rvno označevanje predmetov*, s tvar i in 
delov telesa j e v splošnem natančno, verist ično in zato pisano. Vendar 
nain paz l j ive jše opazovanje pove. da ni vedno nevtralno. Л opisovanju 
dekle ta se nenavadno pogosto s r eču je t a bela in črna barva . Res s ta to 
n jen i vsakdan j i poklicni barv i (obleka iz črnega t a f t a . črni čevlj i iz 
nougat boksa, bel p r edpasn ik , bel ovra tnik , bela pen t l j a , bela kronica 
v glavi, bela k r p a v rokah), vendar n j u n o pogostno p o n a v l j a n j e na iz-
postavl jenih mestih in celo v is tem s tavku (osa črna in bela in črno 
bela) pomeni nenak l jučno sti l izacijo. k i p res topa opis s tvar i in sporoča 
nadpomen . obda ja joč nosilko t e h barv. Uvodnemu anke tnemu v p r a š a n j u 
K O L I K O SI STARA sledi tale oznaka : 
spodaj od preščipnjenega pasu. kot da je kakšna žuželka, naprej pa je tako 
veliko belega, da kar preplavlja črni taft obleke, in to belo je razločen bel 
predpasnik, ki je dopoldanski in je od poklica, da potem širi poleg barve, 
ki je je sam blesk beline, tudi to svežo perilno aromo in aromo poklica 
Če ob ta, že ka r abs t rak tn i blesk beline — ki se od časa d o časa 
r a z p n e še na druge in nove prostore označevan ja (izpod orne obleke 
se zalesketajo pod pazduhe bele; na obrazu se zalesketajo kapljice živcev) 
— pos tav imo neka te re določnejše oznake dekle ta , na p r imer tisto, d a ima 
neizbrazdano in nepopisano čelo, pos tane s imbolna vsebina belo-črnega 
označevanja in s t i l iz i ranja d o k a j jasna. Prevest i bi jo bilo mogoče 
v črno usodo nekega belega, svetlega in čistega b i t ja . Avtor jevo ba rvno 
označevanje mestoma celo p r e b i j a zadn je venistične zveze s p redmet -
nost jo in se osamosvoji v nevezano b a r v n o ekspresijo. Na p r i m e r : 
zlate prsi pa polzijo v svoji svili sem in t ja pod črnim taftoin 
Dokaz ekspresivne s topnjevanos t i in močnega odstopa od brezosebne 
opisnoisti je poleg ba rvne sii l izaoije tokrat tudi zvočno st i l iziranje, sa j 
s tavek p r e h a j a že v verzni r i tem: — — — — ^ — w — ^ 
w — w — v — vj. Subjekt iv izac i jo označevanja , obrn jeno v podobno 
smer, lahko razberemo tudi iz pogostnega u p o r a b l j a n j a deminut ivov, ki 
ve l ikokra t stoje p r a v v bližini ba rvne stil izacije. T a k o ima Milena na 
sebi : črno oblekco; belo bel ovratniček; belo princeskino kronico na gla-
ni; rumen obroček o zapestju; teman napet pašček; beločnice kot belo 
modri ponjavici, i td. 
Zagoni z r avn ine nev t ra lnega označevan ja k osebnim p o u d a r k o m so 
opazn i tud i v pogostnem u p o r a b l j a n j u in tenzivnih pr is lovov i n pr i -
slovnih zvez, kot so: celô, zelo, sploh ne, sploh nič, samo malo. znenada, 
naglo, nanagloma, sunkovito, divje, blazno i td. Tu in t a m zasledimo 
ob n j i h celo d rzne j šo me ta fo ro ali p r imero : ko se včasih tudi malo 
skloni, vrisne lok njenega telesa ob blazno aluminijastem robu mizice; 
dokler se znenada vsa črna in bela in črno bela ne pokaže pokonci kol 
kakšno naglo steblo. S topn jevan i prislovni, ba rvn i in metafor ičn i izraz-
nosti se tudi iu nenadoma p r i d r u ž i r i tmična zaznamovanost besedila. 
Morfologi ja označevan ja je tore j t isto območje Šeligove proze, v ka-
tero so, kot vse kaže, pos topki ver t ika lnega oziroma hierarhičnega 
s t ruktu i r i ran ja prodr l i n a j b o l j izrazi to. Drugod so zna tno m a n j opazni , 
a vendar prisotni . 
Pr ipoved o dekle tovih opravi l ih in položaj ih res ni epsko razč lenjena 
in teče v enem samem, nepre t rganem, vodoravno razpros t r tem s tavku . 
Toda hk ra t i j e res, da stroga kompozici ja anke tn ih v p r a š a n j , ki so kot 
t r ak na lep l j ena čez vso to gmoto sporočan ja , zareže v a n j o t loris členov 
oziroma p r ipovedn ih enot. A n k e t n a mreža , vržena od z u n a j navznoter , 
zariše n a ozad je brezobl ične p r ipoved i geograf i jo pomenov in nj ihovih 
s topenj . Podobno se d o g a j a z razgledno točko pisa te l jeve vednosti , ki se 
je v f abu lati vnem de lu . kot s m o videli, spust i la s t rmo navzdol na ras -
n ino reči in d o g a j a n j a samega. V anke tn i coni je razgled išče spe t pri-
vzdignjeno in vsevidno. čep rav vsevidno ne več v trdi lni . temveč v bolj 
relat ivni , vprašalmii obliki. Od tod poš i l ja av tor svojo humanis t ično 
misel, ki i m a dras t i čne p r e d z n a k e polemike ali izziva, v vse p rede le 
d o g a j a n j a . Iz »zgodbe« same, ki n a j bi bila nev t ra lno s tvarna , p a ji od 
časa do časa p r i h a j a nap ro t i av to r jevo p r i t a j e n o čustvo d o dekletove 
usode. Ca s in pros tor »zgodlic« s ta res s k o r a j nak l jučpn izrez iz dekle-
tovega dopo ldanskega urn ika , izrez brez pe r spek t ivne razdal je . Vendar 
je h k r a t i res. da te s troge empir ične me je od časa do časa razb i ja pisa-
te l jeva siilizttcija in simbol,izacija pr i označevanju s tvar i , dogodkov 
in glavne osebe. Dekletove lastnost,i i n položa j i , kot so označeni , pre-
segajo konkre tnos t in rastejo v usodo. Tore j p res topa jo ozek časovni 
okvir nekega dopoldanskega u r n i k a in segajo da leč čez skromen pro-
storski okvi r nekega gostinskega prostora. Za jemajo ali z aznamuje jo 
celo vrs to bistvenih p o s t a j človekovega ž iv l jenja , vse od mladostnega 
p r i čakovan ja do p r v e ž iv l jen jske tesnobe, nemočne s lu tn je zla in da l jne 
napovedi konca. Šeligov prostor iu čas k l j u b vsej empir ični teži n is ta 
vedno zamejena v enorazsežno v izualno semant,iko. temveč s ta — kot 
njegove besede n a d p o m e n u — o d p r t a še nekemu širšemu času in glob-
ljemu prostoru. S tem p a pos t a j a t a dos topna p i sa te l jevemu osebnemu 
kompon i r an ju . njegovi no t ran j i perspekt iv i g l edan ja in miš l j en ja . 
In naposled tudi »zgodba« s a m a k l j u b vsej svoji vodoravnosti in 
nezaznamovanost i položajev ni brez av tor jev ih posegov z nasprotne , 
d rugače obl ikujoče smeri. T a k poseg je gotovo t reba iskati ob n a j b o l j 
izpostavl jenem mestu »zgodile«, se p r a v i v n jenem koncu, i n če ga ni tu , 
ga ne bo n ik je r . N a koncu n a j d e m o zelo podroben in paz l j i v popis, kako 
dekletove roke spno senčnik. Besedilo se glasi: 
roke pa so samo naprej in celo rameni se pomakneta za njima in potem 
mogoče še bolj napeto in zbrano, ko sta se obe odsekani konici čevljev iz 
naugat boksa in z zlato zaponko ob strani narta skoraj zaleteli v okrogli 
cementni podstavek v dveh plasteh, iz katerega gre okrogla kovinska cev, 
v katero je zasajen lesen držaj, in visoke pete niso dovolj, ker mora vsa teža 
na uklenjene prste, da se telo lahko povzpne navzgor, ker grejo iztegnjene 
ioke in preti na koncu kot tetiva navzgor in se trgajo iz konice stopal in 
čevljev navzgor in so prsti na koncu zgoraj mehki in loveči, kot da so iz 
sestre reaninmtorke, spodaj pa se črna blesteča masa trdno razpotegne in 
skoraj zamaje malo sem in tja ol> držaju, da bela pentlja v križu trepeta in 
se zadaj na stegnili nad polnimi strašnimi jamicami v zakolenju mora od-
krivati že ojačeni konec ovalnega odreza neuničljivih nogavic z lastovko, 
ko morajo roke še bolj visoko t ja gor po držaju vse do visokega jeklenega 
peresa in malo zarjavelega zatiča v držaju, da potem napetost platna z rde-
čimi in zelenimi progami popusti, ko zatič poči, in se spusti dol ob držaju, 
ker veter šumi 
N a p rv i pogled bi bil to l ahko pop i s čisto vsakdan jega , nak l jučnega 
in docela nepomembnega počet ja . Seveda, če ne bi bilo naše b r a n j e že 
od p o p r e j š n j e g a besedila n o t r a n j e vznemir jeno in p r ip rav l j eno pogan ja t i 
domiš l j i jo k pomenom, ki u tegnejo biti zada j . Vendar bi vse to ostalo 
le p r i njegovih s lu tn jah , če ne bi bilo čisto na k r a j u navednega popisa, 
ki se konča in odt rga ka r sredi p r ipovednega toka brez pike, še posled-
n jega anketnega posega s 13. v p r a š a n j e m : ZA K A T E R O O D STVARI , 
KI J I H BOM N A V E D E L , BI BILA N A J P R E J P R I P R A V L J E N A 
U M R E T I ? V p r a š a n j e je na zadn j i iin sk r a jn i mej i p r e v e r j a n j a dekleto-
vega ž iv l jenjskega smisla, namreč p r e v e r j a n j a s smr t jo . O d tod ni več 
mogoče n a p r e j , t u se vse anke te končajo. Beseda U M R E T I je z a d n j a 
beseda p r i ču joče proze in bo l j popo lnega zak l jučka ne bi mogla na-
prav i t i nobena d ruga beseda človeškega s lovarja . Os t r ina te »anketne« 
zamej i tve pa se v resnici p renese iin zareže tudi v nedokončani tok 
»zgodbe« i n zapre n jeno s in takt ično neskončnost. In še n e k a j več: 
nak l jučnemu poku d robnega mehan izma pod dekletovimi rokami in 
s p u š č a n j u platna z rdečimi in zelenimi progami pomaga podeli t i do-
da tn i , globlji, s imbolni pomen. Pomen konca nečesa rdečega in zelenega, 
barv , ki ju bralec l ahko izpolni s koncem česarkoli človeško mladega, 
upa jočega in dragocenega. S tem dobi dos le j nevt ra lno počet je Mileninih 
rok na senčniku močneje izpostavl jeno fabu la t ivno lego. dobi funkc i jo 
konca. In če se od 'tega o p a ž a n j a povrnemo še enkra t k začetku besedila, 
k p rvemu s tavku (Naprej in daleč naprej ima doe roki, ki ji rasteta 
navzven, v zunanjost, а sta povešeni), l ahko ugotovimo, da je fabu la t ivna 
lega tud i tu zaznamovana s p rv imi gibi in smer jo rok. torej zaznamovana 
•s funkc i jo začetka. Vmes je zgodba nemira , p r i čakovan ja , tesnobe in 
s t r ahu teh rok in prstov, pos tav l jena v fabu la t ivno sredino in z vrhom 
v grozečem ropotu. Sk ra tka , če p r ipoved opazu jemo na ravni s imbolnih 
pomenov, se n a m odkr i je jo tud i obrisi n jene s topn jevane , do neke mere 
celo klasično zgra jene zgodbe. 
£__Izid p r i ču joče raz iskave bi bila torej ugotovitev, d a je Šeligova nova 
proza p r i m e r nenavadno izrazitega s o v p a d a n j a dveh v osnovi razl ičnih, 
celo naspro tn ih načinov s t r u k t u r i r a n j a : horizontalnega in ver t ikalnega, 
nehierarh ičnega in h ierarh ičnega . T a dvojnost z a j ema vse plasti dela. 
od s lovar ja d o ust roja zgodbe, vendar tako, d a je v zelo vidnem ospred ju 
de lovanje prvega zakona. Zato s t a p redmetn i verizem in r a z p a d a n j e 
n e k d a n j e g a humanis t ičnega roda s tvar i n a j b o l j v idni lastnosti, k i t e j 
prozi d a j e t a na Slovenskem znamenje novosti. Izza vsega tega pa so 
prisotni , č ep rav navzven m a n j vidno, pos topki strogega h ie ra rh iz i ran ja 
pojavov v človeško osrcdinjenost , in to p r a v tako v vseh plasteh dela. 
Med obema s t n i k t u r i r a j o č i m a vzvodoma je izredno nape ta in te rakc i j a , 
ki ni u b r a n a v sk ladno dopoln jevan je , temveč v tvorno izn ičevanjc 
s k r a j n i h leg na obeh s t raneh . T a k o r azmer j e se nam razkr i j e že v samem 
naslovu proze, ki je p o u d a r j e n o ant ipozic i jski : Odgovori in baterije. 
^ S o v p a d a n j e s t r u k t u r pa pri Šeligu ni novo. Na n jem je zg ra jena že 
proza Triptih Agate Schrvurzkobler (19(>8). Ta zgodba o enodnevnem 
živl jenju sodobne mlade uradnice p r a v tako zd ružu j e nepr izade to zu-
nan jo opisnost, ki gre d o s k r a j n o podrobnega ev iden t i ran ja , s tenkim 
no t ran j im čutom za nečloveško t r p l j e n j e Agate ob n jenem s rečan ju 
s surovo l jubezni jo . D o zadn j e mere s t o p n j e v a n i verizem se tudi tu po-
vezuje s simbolizmom, ki izpod naša eksaktnost besed in predmetom, 
barvani , položajem in dogodkom odp i r a nova ter globlja pomenska po l ja . 
Medsebojno de lovan je obeh genera t ivnih gibal je celo mnogo bol j zlito, 
no t r an j e usk la jeno in mogočno. V novi proz i je namreč priš lo do nekih 
opaznih p remikov v razmer ju med oliema gibalnima silama. Hierarh i -
z i ra joč i tok si je z d a j po i ska l p ros to r oč i tnega o s a m o s v a j a n j a , n e k e 
v r s t e itezni p ros ior , k i ga p r e d s t a v l j a t r a k a n k e t n i h v p r a š a n j nad zgodbo 
Milene, k i je s a m o nova A g a t a z a g a t a s t i m telesom in n j e n o d u š o v red . 
Č e p r a v j e tu t r eba doda t i , da n e k a j t akega t r a k u z nepos redno misl i jo 
o b s t a j a tudi p r i p r e j š n j i zgodbi : to j e nas lovno ime de la in g lavne osebe 
- A g a t a Schvvarzkobler . To i m e j e že ideja . I m e j u n a k i n j e iz n a t a n k o 
po l s to le t j a s t a r e j še Tavčarjeve Visoške kronike, n j e n z n a č a j in usoda, 
v k a t e r i je n a j b o l j z n a n poskus su rove inkv iz ic i j ske sodbe nad n e ž n i m 
dek le tcem, že ob naslovu Šel igove iproze sproži b ra lčevo misel v smer , 
v k a t e r o nas n a t o res p o p e l j e Šel igova m r a č n a zgodba m o d e r n e A g a t e 
i n n j e n e g a m a r t i r i j a . O d d a l j e v a n j e i n o s a m o s v a j a n j e obeh vzvodov 
o b l i k o v a n j a p a je v novi p r o z i mnogo bo l j da l jnosežno, s a j si tezna 
v p r a š a n j a poišče jo že k a r samos to jno p la s t in obliko. Ali to pomeni 
premiki od ver is t ične v novo i d e j n o p rozo ali n a p o v e d u j e k a k š n e d r u g e 
s p r e m e m b e v r a z m e r j u g lobinskih sil, l ahko danes seveda s a m o ugi-
bamo. Zato se k a ž e za z d a j us tav i t i p r i t is tem, k a r j e r a z v i d n o že d a n e s : 
d a v n jegovi prozi o b s t a j a t a i n zelo i z raz i to d e l u j e t a obe opisan i glo-
b insk i gibal i . T o p a pomeni , d a se je Šeligo vk l j uč i l v novodobn i t ok 
e v r o p s k e proze — in s icer v t ist i tok, k i se je od a n t r o p o c e n t r i z m a 
n a j b o l j odločno obrn i l v svet p o p r e d m e t e n j a in v i zua lnega ve r i zma -— 
na svoj nač in . V a n j se je vk l j uč i l t ako , d a je novost s p r e j e l v r e d u c i r a n i 
obl iki , lx)lj točno, sp re j e l jo je t ako , da jo je n o t r a n j e dopoln i l z ant i -
pozici jo . T a k o s t a v n jegovi p roz i v resnici p r i s o t n a a v a n t g a r d i z e m in 
t r a d i c i j a h k r a t i . N j u n o r a z m e r j e je ž iva in n a p e t a i n t e r a k c i j a , o d p r t a 
v olx' s t r an i . P r a v zato o b s t a j a j o v besedi lu mnoga »mul t iva len tna« 
(Wellek) mes ta , ki jili b r a l ec l ahko p o m e n s k o a k t i v i r a v eno ali d rugo 
smer , v s m e r v izua lnega ve r i zma ali d u h o v n e g a s imbol izma, l a n o t r a n j a 
odpr tos t k p o m e n s k i r aznovrs tnos t i i n h k r a t i globlj i vsebinski količini , 
ki j e z a d a j , zago tav l j a p r i ču joč i prozi l i t e r a rno vrednos t . 
N a s l e d n j e p r i p o v e d n o delo Ka ta loga 2 je R u p l o v a Past za združene 
narode.10 T u d i v t e j prozi , č e p r a v o b r a v n a v a č is to d r u g o t e m a t i k o , d r u g o 
miselno p o d r o č j e in d r u g a č e kot Šeligo, je r a z b r a t i n e k o znač i lno in že 
na da leč o p a z n o las tnost : h o t e n j e p o uk in i tv i v rednos tne ve r t ika l e 
v p r i k a z o v a n j u ž iv l j en ja . V zvezi s tem je cela v rs ta pos topkov , ki od-
p r a v l j a j o h i e r a rh i čno s t ruk tu r , i r an je . N a j b r ž ni n a k l j u č j e , da s e Rup lovo 
besedi lo k o n č a s posebno o m e m b o p o č e t j a , ki ga neko l iko m a n j o p a z n o 
že skozi vso zgodbo o p r a v l j a (pisatelj Marko , n a m r e č , d a o vsem, k a r se 
10 Dimitrij Rupel, Pant za združene narode, Katalog 2, str. 14—30. 
17 - S l a v i s t i č n a r e v i j a 
pred njegovimi očmi doga ja , p i še dnevnik, ki je brez čustev... l a 
sk lepni komenta r je tak , da meče n a z a j čez celotno prozo, k i srno jo 
prebral i , misel o no t ran j i nepr izade tos t i zapisovalca, p isa te l ja , ki je bil . 
je ,in hoče ostati samo evidentist , ka ta logizator stvari , kak r šne so, p a 
nič več. 
V pr ičujoč i prozi lahko odkr i jemo vrsto pojavov, ki kažejo , k a k o 
avtor iz svoje opt ike o d s t r a n j u j e perspekt ivo vrednostnega r azp o re j an j a 
stvari . Uvodni prizor, v ka te rem p r i k a z u j e zb i ran je d ružbe k poslovilni 
večerji p red odhodom s t rokovn jaka za izume, docenta Vasja Božiča 
in njegove delegaci je pred Združene narode, je naravnost nab i t z d rob-
il j ari j ami, ki j ih Rupe l beleži brez izbire i n središča. To, d a se mladi 
slovenski znans tvenik o d p r a v l j a v svet i n pred človeštvo z nekimi 
domnevno velikimi idejami , sporoča v isti sapi . na enak način in n a isti 
p r ipovedn i ravni kot to. da si neka M a n j a iz te pisane d ružbe slači nerc 
pred zrcalom, da s ta se neka D a r j a in Boris vrni la iz K r a n j s k e gore, 
d a si neka P i k a d v e minut i odv i j a predolgi črni šal, d a neko Pa t r ic i jo 
rahlo zbada jo . ke r je v službi, pr i železnici, d a neki Ivan išče s t ranišče 
in t ako nap re j . č'ez več s t rani teče spe t en sam s tavek , č lenjen v docela 
enake s in takt ične enote, v kater ih se g rmadi j o sporočila, ki pos t av l j a jo 
odločilno in neznatno, pomembno in ničevo n a čisto isto ravnino, pod 
luč enake pazl j ivost i in v tok enake gostobesedno»!!. Postopki zavestne 
vrednostne nevtralizaeiije so še bolj izzivalni, ko p r i k a z u j e d r u ž b o pri 
večerj i , l ik ob visokoleteče misli i n znanstvene formule, ki jili o bo-
dočem svetu i n človeštvu p r e d a v a d ružb i zagnani docent Vasja . pos tav l ja 
ma temat i čne formule spolnih iger. ki j ih pod naleti svoje pornogra f ske 
domiš l j i j e riše na ovojnico SZDL lahko živec Bobo. Kasneje , ko se de-
legatska d rušč ina pres tavi na amer iško celino, je n j e n a podoba sestav-
ljena iz še bolj razdrobl jenih , razsut ih , docela neosredin jenih , ploskovito 
navzkr ižn ih drobcev t a m k a j š n j e g a ž iv l j en ja in sve ta : 
Glasba, ki odmeva kot v tunelu. Tanka, resasta glasba, zlitje jazza in sim-
fonije, oddaljeno usodno zavijanje, razsežen prostor, razsvetljen od stoječe 
luči, pogled na trikotne nebotičnike, prazna nedeljska cesta, iskanje naslova 
v blodnjaku, vožnja s taksijem, slovo od bolničarke, ki izgine v sobi. ki je 
ni mogoče zakleniti, bolničarka, ki je pobruhala taksi, robec, ki je ostal 
pod sedežem, naoljen z njenimi izmečki, velike prsi, ki so mu slonele 
v dlaneh med vožnjo, teža, ki jo še čuti, party, ki jo je prezgodaj zapustil, 
veleposlanik, ki je rekel, da ga pozna, tajnika, ki sta beležila vtise, dnevnik, 
ki se je znašel med darili, pogovor, ki nanese na Odiseja, na njegovo ne-
nehno vrženost v položaje, vonj dišečih rož, izginitev skoz zadnji vhod, 
obljuba o razgaljenju velikih prsi. pijani sprehod skoz vrtove, bleščeči par-
kirani avtomobili kot science-fiction, spomenik neznani revoluciji, jahač z 
okamenelo pestjo, široka cesta li kolodvoru, vonj po predmestnem kinema-
tografu, park, grad. straža, ki jč kikiriki lešnike, vse nastlano z olupki, 
glasba, docentovo govorjenje o napredku, jaguar E pripelje kot ogromna 
šunka z jajci, nato vožnja z vlakom, prazne ploščadi, ki švigajo mimo kot 
vesoljske postaje, vstop na področje univerze. Rockefeller, ki pride nasmejan 
in samostojen, zapuščanje taksijev, težki kovčki, ki vsebujejo knjige o 
možnih poteh za človeštvo . . . itd. 
Tudi tu se kot v neskončno ravn ino kotale podobno na re jen i , celo 
s imetr ično enaki s tavki , ki so brez močnejših zagonov navzgor ali 
navzdol. Vendar to ni več natural is t ični verizem. zb ran in uje t v en sam 
strogo omejen izsek prostora in časa kot pr i Šeligu, temveč nadreal i -
st ični verizem, ki se ravna po sunkih svobodnega asoci i ranja ali po 
av tomat izmu s p o m i n j a n j a , pri čemer s prostorom in časom ravna 
docela svobodno. O b a ver izma p a i m a t a vendar le neko bistveno s k u p n o 
lastnost: da sta sploščena ob danos t , da os ta ja ta brez perspek t ivne 
r a z d a l j e do gmote s tvar i zunan j ega al i duševnega sveta, da s ta brez 
odmakn jenega ure jevalnega razgledišča. 
Toda Rup lova proza se ne u k v a r j a samo s p r ikazovan jem l judi in 
prostora, s tvar i in predmetov. U k v a r j a se iudi s svetom človeških idej , 
•in sicer takih , ki žele svet sp remin ja t i . Docent Vasja Božič, g lavna 
oseba n jegove proze, posveča svoje znanstveno delo, s ka t e r im želi na-
s topi t i p r e d Združenimi narodi , viziji neke popolne družbe , d ružbe 
blaginje , ki obeta človeka osvoboditi vseli naporov in muk . Na poti 
k tej funkcionalno d o k r a j a dognani družbi , k svetovni civilizaciji , ki 
n a j bi bila e lekt ronsko brezhibna, p a mu je na poti n e k a j ovir. Glavni 
s ta dve: i luzija o narodu, ki jo j e p o njegovem t reba odstrani t i in pod-
rediti n a p r e d k u človeštva sploh, in pa humanizem, ki je n e k a j termit-
skega na organizmu nove, znans tveno urejene d r u ž b e sveta. S to misel-
nost jo se mladi in uspešni slovenski znanstvenik o d p r a v l j a v hišo Zdru-
ženih narodov, k j e r so postavili na dnevni red problem .svobode posamez-
nega naroda, bolj točno, vp ra šan j e , k a k o odstrani t i ta problem v korist 
občega napredku . Drugi glavni j u n a k zgodbe, ki po tu j e z docentovo 
delegaci jo na novo celino, je Nande , u t ru jen i revolucionar, zgodovinar , 
umetn ik in človek, ki počasi blazni zaradi neuspehov o življenju. N a n d e 
je neuspešen preos tanek revoluci je , ki je opuščena v neki sobi v gradu 
P od o in... ki je opuščena nekje na Pokljuki... ki se je končala na 
University of Essex. Njegov delež na ameriških tleh je ta. d a sedi v avli 
hotela N A T I O N S , bere zgodovino neke dežele in se do onemoglosti 
nap i j e . Kasne je ga n a j d e m o med novolevičarskimii humanis t i , na poti 
v novo gverilo. na cesti večne revolucije. 
Rupel tore j izpostavi dve dovol j znani ideologiji našega d a n a š n j e g a 
sveta: na eni s t rani miselnost znanstvenega funkcional izma, na d rug i 
s t rani miselnost pe rmanen tne revolucije. Zas topnikoma obeli doda ja 
ustrezno sp reml javo : n a eno s t ran potrošniško uspešnost in uživaštvo, 
na drugo neuspehe, zaple te in muke , ki j ih t e r j a ž ivl jenje , na ravnano 
p o normah human izma . 
Nas tane vp ra šan j e , ali je ob tako določnem pr ikazu d an ašn j i h ideo-
logij (s p ro t ina rodno vred) avtor sam lahko osial v položaju nevtra lnega 
ka la log iz i ran ja , p r i p i s a n j u , ki bi bi lo docela brez čustev. 
To si je brez dvoma pr izadeval . Znamenje tega p r i z a d e v a n j a je, d a 
do obeli miselnih s t r an i poskuša zavzeti podobno stališče, in sicer za-
nikujoče. Veličastno poslanstvo pozabitelja lastnega naroda Vas je Božiča 
n a r a v n a tako, da se t a m na novi Celini izpoln i v nekakšnem zelo ne ve-
ličastnem j ec l j an ju p red tu j imi dena rn imi mogotci, konču je p a v zelo 
zasebni bližini neke gvinejske delegatke. V podobne dogodivščine tone 
tud i njegovo spremstvo. N a n d e t a p a ž iv l jen jsk i zaple t i naposled tudi 
p r ipe l j e jo do tega, da se skaže kot slepec in reva, bedak in obupno tele. 
In venda r Ruplov odnos do obeh s t rani ni in ne zmore bi t i čisto enak . 
Morfologi ja snovi in označevan ja kaže mnogo močnejše zan ikan j e in 
r azvredno ten je po slovensko a meri kani z i ranega Vasjevega sveta z vso 
njegovo ničevo okolico vred. P r i op i sovan ju slovenskega mis i jona r j a 
klbernet ike , ki se o d p r a v l j a v Ameriko reševat blaginjo sveta, in nava-
j a n j u njegovih idej je označevanje da leč od nev t ra ln ih leg, vedno znova 
se s t o p n j u j e v s m e r ka r ika tu rne , sa t i r ične ali groteskne sti l izaeijc. Tako 
ima mladi u č e n j a k v n a č r t u celo osvoba jan je človeka od vseh njegovih 
osnovnih na ravn ih funkc i j , od p r e h r a n j e v a n j a do spolnosti . On sam 
in njegova d ružba p a s e hkra t i i z d a t n o p r e d a j a t a p rav uži tkom te vrste. 
Mestoma se s t i l izaci ja preveša celo v grozlj ive oznake. Že navedeni ka-
časti popis koščkov in d robcev iz velemestnega ž iv l jen ja se konča takole : 
i 
Rockefeller, ki nastopa kot na modni reviji, dviga roke kot igralec, ki izpo-
veduje glavno misel. Angela zavija oči, pohiti s prsti proti očesu, kot bi si ga 
hotela iztakniti, nato ji padejo v dlani kontaktne leče kot dva sramotna 
izrastka, ki sta zrasla ponoči in ju je treba neusmiljeno odstraniti z zdravega 
tkiva, oči se pocedijo, nenadoma dobijo drugačno obliko, kot.dve kačji glavi, 
ki oveneta v ubijalčevi roki. 
Ta sklep vrže tudi naza j , na ves dolgi s tavek, ses tavl jen sicer iz 
množice nevt ra ln ih p r i p o v e d n i h leg, s t rm pogled i n s t rmo sodbo, ki se 
povzpne v me ta fo r i čno ekspresi jo. Njegovo označevanje negativi! et novo-
levičarskega humanizma n i k j e r ne doseže t a k o močno s t i l iz i ranih leg. 
Od nevtra lnih ali celo rahlo p r i t rd i ln ih položajev seže kveč jemu do 
ironije ali p a do čisto razumarskega zan ikan j a s tvar i , češ revoluci ja 
je v resnici samo pripravna beseda za izražanje preostajajoče energije ... 
Toda n a j bo mera oprede l j evan ja do ene ali druge strani t aka ali ne-
koliko d rugačna , dejs tvo je, da gre za p r ipovedne položaje, ki so da leč 
z u n a j nevtra lnost i in z u n a j brezvrednostnega ev iden t i ran ja sveta. Na-
posled n a m to p o t r j u j e tudi njegova obravnava osebe, ki s svojim sk ra jno 
na tančn im in brezčus tvenim zap i sovan jem spreml ja celotno doga jan je . 
Kot bi bil p i s a t e l j Marko po eni s trani lahko avtor jev d rug i jaz, tako 
po drugi s t ran i p a d a pod zorni kot av tor jeve satire. P rot.i koncu zgodbe 
piše Marko že 506. poglavje svojega dnevn ika , pos ta ja smešen in se 
pomika v območje k a r i k a t u r n e sti l izacije. S tem p a je Rupel zavzel ne-
gat ivno stališče tudi do t r e t j e v idne jše ideologije našega sveta, do 
t r p n e g a p r i s t a j a n j a na danost . Venda r je značilno, da je ta miselnost 
od vseh t reh n a j m a n j zaznamovana. 
In tu se odpre še z a d n j e v p r a š a n j e : če Rupe l vse t r i ideologije — 
akt ivni funkcional izem, pe rmanen tno revoluci jo in t rpno s p r e j e m a n j e 
danosti — osmeši in razvrednot i , hkra t i p a jih pos tav l ja v os t ro in ter-
akcijo, lahko iz tega nas tane samo n e k a j , čemur p rav imo igra. Toda, 
ali je to v resnici igra, čista ig ra? Mislim, da avtor k l j ub neka te r im 
postopkom dehierarhi izirajoče in nev t ra lne igre tega položa ja ni do-
segel. To kaže že zelo različen obseg prostora in pozornosti , ki ga d a j e 
vsaki izmed našte t ih treh miselnosti. Še bolj p a je to razv idno iz s t opn j e 
sat i r ične t e m p e r a t u r e in v zvezi z n jo stil izacije, ki je vsakokra t 
d rugačna . 
To p a p r ipe l j e do ugotovitve, d a tud i v t e j prozi obs ta ja dvojnost 
horizontalnega in ver t ika lnega s t r u k t u r i r a n j a . V tok sodobne proze, 
tiste, ki se na jodločneje odvrača od ideološkega ali metaf iz ičnega pri-
kazovan ja sveta in se odloča za čis to naspro tno stališče, za opt iko igre. 
se Rupe l vk l juču je na svoj nač in . Njegova ig ra je le napo l igra . v n j e j 
obs ta ja tudi ide jn i , polemični ali celo ideološki generator . Zato to ni 
svobodna igra, t emveč vezana igra, sat i r ično polemična igra., igra na-
mena. Vendar je r azmer je globinskih gibal m a n j dosledno, m a n j pro-
sojno iin bolj motno kot p r i Šeligu. Zato so v besedilu tudi talko imenovana 
»slepa« mosta, ki j ih ni mogoče funkcional iz i ra t i v nobeno smer in ki 
bi utegnila biti osamljena, nezadostna znamen ja n ikamor vezane 
l i terarne igre. 
Sledi k r a j š a proza Marka Soabica, ki ni naslovl jena, a nam navedbe 
n a t a n č n i h da tumov , ki se kot napis i p o j a v l j a j o na robu besedila, povedo. 
d a gre za d n e v n i š k e zapise.1 1 Ti d a t u m i so tud i edini p o d a t k i , ki so v 
besedi lu zanes l j iv i i n p o m e n s k o nedvoumni . D r u g o je p o večini sp le t 
napol a r t i k u l i r a n i h s t a v k o v ali nea r idk id i ran ih sporočil , ki mes toma 
celo z a p u š č a j o besedne obl ike i n se prese l i jo v glasovne, š tevi lčne ali li-
k o v n e š i f re . P red n a m i je p roza , k i s t ehn iko d a d a i s t i č n e g a in fan tili zm a 
in nad rea l i s t i čnega a s o c i i r a n j a omogoča v s a k r š n o r a z u m e v a n j e i n ne-
skončno raz lag , h k r a t i p a j ih vse p o vrs t i r a z v e l j a v l j a . A v t o r s a m že 
n a z a č e t k u z a v z a m e p o l o ž a j popo lne zl i tost i s tvari.no svoj ih n o t r a n j i h 
asoc iac i j i n s ta l i šče p o p o l n e nevednos t i te r neref 1 ek t i ranos t i . N j e g o v a 
p r v a ugotovi tev se glasi : 
Zelo smotrno in umno, ko pišem na časovno oznamovan papir. Kajti danes, 
prav zdajle ne bi vedel, kje sploh da sem. (In nekoliko naprej:) Ne morem 
presojati : sem odgovoren, za kar naredim, ali nisem. 
Sledi množica p r i p o v e d n i h k r e t e n j , ki j im ne kaže iskat i r azv idnega 
p o m e n a i n smis la , k e r p r a v to nočejo bi t i . 
In v e n d a r je o b t e h k r e t n j a h še n e k a j , k a r a v t o r j e v o p o č e t j e meče 
iz p r i č u j o č e igre . So n a m r e č mes ta , ki dovol j o p a z n o o d p i r a j o globljo, 
l ahko bi rekl i celo d r u ž b e n o p o d l a g o d o g a j a n j a , in s icer v r s to m r a č n o 
z a z n a m o v a n i h pol i t ičn ih o k v a r , po l j a sn ih grozot časa in boles tn ih p r i -
v idov nove k r v a v e suibverzije. Č e p r a v te ses tavine n i so dorečene ali 
p o m e n s k o zaokrožene iin so v besedi lo položene kot eksp loz ivn i vložki, 
ki j ih l a h k o b r a l e c a k t i v i r a p o svoje , p r e d s t a v l j a j o neu. ta j l j iv de l vse-
bine. Vsebine, ki je n a r a v n a n a ak tua l i s t i čno , po lemično in n a p a d a l n o . 
S k r a t k a , če to p rozo p o s t a v i m o ob p r e j š n j i dve , v id imo n a s l e d n j e : znak i 
igre, ki ni odgovorna n i t i zgodbi ni t i i d e j i in t ok ra t celo p o m e n u iin 
besedi več ne, so s e močno pomnož i l i : toda zan imivo je, d a so se h k r a t i 
s tem okrep i l i t ud i n a s p r o t n i znak i po lemične popad l j i vos t i i n n a p a -
d a l n e révolté. N e g lede na p rob lem, kol iko u s p e š n a ali neuspešna ozi-
roma f u n k c i o n a l n o čista ali m o t n a j e zveza m e d o b e m a p o l o m a v Sva-
bicevd p roz i , os ta ja de j s tvo , d a tud i v n j e j d e l u j e d v o j n o s t r u k t u r i r a n j e . 
Za to je ta p r o z a z ene s t r an i e k s p e r i m e n t a l n a igra, z d r u g e p a p ro tes t . 
Pesn i šk i de l Ka t a loga 2 u v a j a j o besedi la Tomaža Šalamuna. N a čelu 
s to j i pesem, ki m o r a s lovenskega b ra l ca šoki ra t i že s svo j im naslovom 
Zakaj sem fašist.1* Sledi v r s ta j a sn ih i n g lasn ih iz jav, ki so v s k l a d u 
s tem naslovom in ki pomen i jo , če j ih j e m l j e m o dobesedno, dos le j n a j b o l j 
i zz iva lno Ideološko i n po l i t i čno p r o v o k a o i j o v povo jn i s lovenski k n j i -
11 Marko Soabic, Katalog 2, str. 31—36. 
IS Tomaž Šalamun, Zakaj sem fašist, Katalog 2, str. 37—38. 
ževnosti, pomeni jo očitno miselno diverzi jo ne le zoper obstoječi samo-
upravn i d ružbeni red. temveč tudi zoper t emel jne norme humanizma 
in demokrac i j e sploh. T a k je vtis ob p rvem st iku s pesmi jo in n jeno 
n a j b o l j zunanjo , dek la ra t ivno p las t jo . In vendar je v besedilu še n e k a j 
drugega , ka r nava j a k p rev idne j šemu b r a n j u in sk lepanju . Sem s p a d a 
n a j p r e j av tor jevo nenavadno glasno soglašanje s fašizmom, še več, ne-
navadno p o u d a r j e n o soglašanje in no t ran je poenačevanje z na jbo l j 
k ru t imi in ubi ja lskimi nagoni fašizma. Gre za razkazovanje , ki mu, 
kak r šno je. prepros to ni verjet i . P a ne samo zato, ker že nekoliko po-
znamo dosedanj i miselni svet pesn ika zbirk Poker (1966) in Namen 
pelerine (1968), temveč predvsem zato. ker je njegovo soglašan je z ubi-
jals tvom preveč očitno, d a bi ga l ahko jemali kot samo, p remočr tno in 
čisto misel. Kot v sistemu ironičnega označevanja s k r a j n a t rd i tev nosi 
s seboj svoje no t r an j e pomensko naspro t je , tako smo tud i v tem pr imeru 
pred toliko sk ra jno in toliko nape to t rdi tv i jo , v našem okolju celo 
absurdno t rdi tvi jo , d a je v n j e j t reba iskati dodatne pomene oziroma 
funkc i je , če nočemo biti žr tev na ivnega b ran j a . B ran j a , ki bi t ako pesem 
po vsej logiki in pravici moralo p r eda t i policijski in ne l i terarni 
preiskavi . 
Do p rve razlage, ki se nam p o n u j a pr i i s k a n j u pr ik r i t ega pomena 
i n namena pesnikovih sk ra jn ih iz jav, nam kažejo pot neka tere okoliščine 
našega prostora in časa. Ne d a bi se tu spuščal i v podrobno raziskavo 
in na tančne j še označevan je s tvar i , lahko rečemo, da gre za olxlobje, 
ki Ša lamuna in del njegove generaci je določa z dvema bis tvenima last-
nostma. To je obdobje, ki se je p o eni s t rani že močno odmakni lo od 
nekdan jega ideološkega skrbn i š tva nad l i te ra turo in od adminis t ra t ivn ih 
posegan j vanjo , ki so t r a j a l a t j a do s rede šestdesetih let. Po drugi s t rani 
p a je Ša lamunov rod tisti, k i je še doživ l ja l te posege in k l j u b da l jno-
sežni s amoupravn i liberalizacdjii k u l t u r e še ni osvobojen t ravmat ične 
teže svoje mlados tne polpreteklost i . Iz takega položaja se Ša lamunova 
pesem dâ bra t i kot eksper imenta ln i izziv, kot poskus p r e v e r j a n j a po-
litične oblasti oziroma mere n j ene s trpnost i . Strpnost i , ki je še raz-
meroma mlada , a kot se je tok ra t izkazalo, že p r e c e j u t r j e n i h živcev. 
Ce so r azmer j a v resnici t aka . potem faš izem Šalamunove pesmi ni 
zaresen fašizem, temveč fašizem kot izz ivalna igra in nič več. Zdi se, 
da je mars ikdo zadevo tako tudi razumel , s a j pesem ni sproži la p r i ča -
kovane afere , bila je v resnici s p r e j e t a kot igra. Nihče več ni hotel biti 
žr tev naivnega b r a n j a , tud i .tisti ne. ki jo je bra l docela na ivno. 
In vendar v te j igri ni i z č r p a n a vsa vsebina pesmi. Vsebuje tudi 
določeno opredel i tev do ž ivl jenjskih vrednot , celo misel o v rednem in 
n e v r e d n e m č lovekovem o b n a š a n j u sredi ž iv l j en j a . N a eno s t r a n p o s t a v l j a 
č loveka, k i se z a d o v o l j u j e s p o v p r e č n o socialno mimikrijo, o topeva v 
d r u ž b e n i p r i l ago jenos t i in se debel i pod v a r n o s t reho dogovorne demo-
kra t i čnos t i . N a d r u g o s t r an p a p o s t a v l j a č loveka p r v i n s k e vol je , prvimske 
moči i n p r v i n s k e svobode, č loveka , k i p r e b i j a mero k o n f e k c i j s k e usode. 
Če hi Š a l a m u n to isito misel p o v e d a l v n o r m a l n e m j e z i k u svo jega oko l ja , 
se p r a v i v p r i l a g o j e n e m jez iku r a z u m n e in p o p r a v l j a l n e k r i t i k e n e k a -
te r ih i z p r a z n j e n i h n a v a d s a m o u p r a v l j a n j a , bi b i la z a d e v a n o r m a l n a , 
n a vse s t r an i s p r e j e m l j i v a , s k o r a j n e o p a z n a . Toda (izbral si j e d r u g a č e n 
način . N i se us tav i l na točki , ki b i p o m e n i l a r a z u m n o i z m e r j e n o k r i t i čno 
r a z d a l j o do n e k e p r o b l e m a t i č n e poz ic i j e č loveka v s a m o u p r a v n i demo-
krac i j i , t emveč si j e i zb ra l p o p o l n o an t ipoz ic i jo . S p r e s t o p o m v s k r a j n o 
p ro t i poz i c i j o je svojo k r i t i k o r ad ika l i z i r a l do z a d n j e m o ž n e meje . p r igna l 
jo j e v k a t a s t r o f a l n o razsežnost . P r i tem p o č e t j u med d r u g i m d e l u j e 
gotovo t u d i pos topek r a č u n a , r e k l a m e in igre , ki ve, d a so š o k a n t n e po-
zici je bo l j v idne in bo l j s l išne od n o r m a l n i h ali k l a s i čno s red insk ih leg, 
ne glede na n a m e n , kii j e z a d a j . 
T o d a Š a l a m u n o v a i z j e m n a p rot i pozic i j a, ki j e i z b r a n a tud i zato, 
d a m o č n e j e r a z v r e d n o t i na še p o v p r e č n e pozic i je , i m a v sebi n e k a j , k a r 
ni s amo r a č u n , m e t o d a in ig ra . Tudii vo l ja do izv i rne moči in izvi rne 
lepote svobodnega s u b j e k t a , k a r sodi v sestav ene i zmed ra s toč ih 
ideologi j d a n a š n j e g a s lovenskega sveta , se v Š a l a m u n o v i r a d i k a l i z a c i j i 
po loža j ev r a z k r i j e zgol j kot na s i l j e i n u b i j a n j e . R a v n o popo lna , n a p r v i 
pogled čisto b r e z r a z d a l j n a I d e n t i f i k a c i j a z z ločinstvom človekove brez-
m e j n e vol je d o moči , omogoča n o t r a n j i pomensk i obra t od f o r m a l n e 
t r d i t v e k vseb inskemu z a n i k a n j u . Vzpos t av i t o r e j možnost n o t r a n j e 
razs t re l i tve . r a z d e j a n j a in r a z v r e d n o t e n j a tud i p ro t i poz i c i j e sanic . 
Vse to p a pokaže , d a z n o t r a j Š a l a n u m o v e g a s i s tema r a č u n a i n igre. 
ki j e igra z d r u ž b o , z b r a l cem in l i t e r a rn imi sredstvi , v e n d a r o b s t a j a 
r a z m e r o m a p r e v e r l j i v o v r e d n o t e n j e oz i roma r a z v r e d n o t e n j e d v e h a k t u a l -
n ih ideologi j : konfo rn inegu d e m o k r a t i z m a (socialne mimik r i j e ) in nilii-
l izma, o d p r t e g a b r e z m e j n i osebni volji do moči. 
N a s l e d n j a k r a t k a pe sem Vse. kar delam p r i k a z u j e č loveka , k i je 
v vseh po loža j ih p o s t a v l j e n p r e d z rca lno podobo samega sebe. t ako da 
so vsa n j e g o v a p o č e t j a vedno s a m o svoj lastni odsev in odmev. 1 3 Vse te 
po loža je č lovekove egocent r ične b lok i ranos t i av to r spet p r i p o v e d u j e v 
p r v i osebi i n se z n j imi poenač i brez s l ehe rne n o t r a n j e r a z d a l j e . P r av 
s tem p o s t o p k o m p a j ih n a p r a v i do k r a j a r a zv idne i n p r o b l e m a t i č n e . 
15 Tomu/. Šalamun, Vse kur delam, Katalog 2, str. 40. 
P o s t o p e k f o r m a l n e i d e n t i f i k a c i j e in n a s p r o t n i h p o m e n s k i h uč inkov 
je d o sk ra jnos t i r a z v i t v pesmi Draga Mile.1* T u Š a l a m u n ver is t ično 
p o s n e m a p i s m o d a l m a t i n s k e g a zdomca ženi v domovino. V p i smu ji 
sporoča svoj p o l o ž a j v n e m š k e m indus t r i j skem in c iv i l i zac i j skem okol ju , 
svojo g rožn jo n a d n j e n o moreb i tno nezves tobo in n a z a d n j e s k r b za o t roka , 
kozo i n domač i r ed . P i smo j e p i s a n o v d i a l e k t u i n ža rgonu , k i j e še do-
cela n e u r b a n i z i r a n in nebonitoniziran, po ln p r i s tn ih k le tv ic in p r v i n s k e 
iz razne skatologi je . S k r a t k a , Š a l a m u n s svojo besedo in peresom izstopi 
iz sve ta l i t e r a rne k u l t u r e , ji p o k a ž e h rbe t in se presel i p o d kožo juž-
n j a š k e g a sezonskega zdomca in v svet n j egove neotesane, surove , čisto 
p ro t i poe t i čne besede. Če p o j a v g l e d a m o z r a v n i go jene pe sn i ške k u l t u r e , 
n j e n i h u t r j e n i h n a v a d i n p r e d p i s o v o dos to jnem in lepem, dož iv imo to 
pesem ko t no rčevan je , izziv in igro n a r a č u n l i t e ra rnega lx>niona. Ig ra 
je t o k r a t z a z n a m o v a n a t u d i s f o r m a l n e s t ran i . N a k o n c u se n a m r e č kot 
p isec p i sma in poš i l j a t e l j p o z d r a v o v p r e d s t a v i s svo j im po ln im imenom 
T o m a ž Š a l a m u n sam, k a r p o m e n i r a z k r i t j e igre i n konec po tegavšč ine . 
V e n d a r so v besedi lu p i s m a tud i mes ta , ki j ih ni mogoče docela 
pokr i t i z o p i s a n i m s i s temom igre. T o so mes ta , k j e r je z a p i s a n a zdom-
č e v a m u k a s redi s i e h n i z i r a n e g a sveta , z a t em m u k a n jegove n e n e h n e 
skrb i in s t r a h u , napos led p a p r i s tne , surove l jubezn i d o vsega, k a r je 
ostalo d o m a . A v t o r j e v o igrivo p o e n a č e v a n j e s p r ln i i t iv i zmom z a č e n j a 
na t eh mes t ih dob iva t i p o m e n s k a dopo ln i l a i n se ob rača t i v zaves t so-
c ia lnega n e u g o d j a , če že ne pro tes ta . T a k o se napos led izkaže, d a pesem 
ni s a m o l a h k o t n a i g r a s t r a d i c i o n a l n o s p o d o b n o s t j o in posvečenos t jo 
s lovenske poezi jo, t emveč tudi i z s top iz te i g r e v območ je po lemičnega 
opozor i la . Opozo r i l a o p r o b l e m a t i č n e m n e s k l a d j u med l epo kn j i žev -
nos t jo in n e l e p o soc ia lno resn ičnos t jo . T a misel p a spe t ni in noče bit i 
i z rečena i z normalne , sp lošno s p r e j e m l j i v e i n neopazne lege, ki jo jo 
i z č r p a l a že t r ad i c iona lna socia lna poez i ja , t emveč iz r a d i k a l n e prot i -
poz ic i je : i zpod p r i m i t i v n e , jezno, su rove in mar s ikomu s m e š n o k v a u t a š k e 
besede zdomskega j u ž n j a k a . Ko bere pesem, je b r a l ec i zpos tav l jen dvoj -
nim s u n k o m : zabavn i l i te rarni igri in socialni po lemik i . V e n d a r p r e d 
naimi ni k las ično dorečeno in z a k l j u č e n o besedilo, t emveč o d p r t o bese-
di lo . ki ga mora d o p o l n j e v a t i b ra lec sani . Za to j e od n j e g a odvisno, 
ka te r i od obeh mot ivac i j sk ih gibal d a j e v svo jem dož ive t ju več p ros to ra . 1 ' 
14 Tomav. Salumun, Dragu Mile. Katalog 2, str. 42. 
15 Poskus v literarnozgodovinskem seminarju dne 6. 3. 1971 je opozoril na 
odmeve v obe smeri. 
Sledi še cikel š t i r ih Š a l a m u n o v i h pe smi pod nas lovom Glave.16 1 u j e 
s is tem igre z n a t n o bol j osamosvojen k o t v p r e j š n j i h pesmih in za to tud i 
obču tno bo l j o d p r t v svobodo nevezan ih in pogostoma celo nedoloč l j iv ih 
pomenov . V e n d a r se m e d s e m a n t i č n o svobodn imi eno tami od časa do 
časa p o j a v l j a j o sa t i r ičn i naboj i , ki m e r i j o v n a j r a z l i č n e j š e smeri , n a j b o l j 
določno p a v m o ž g a n e b ra lca s a m e g a . Sem je n a r a v n a n a že p r v a pesem, 
ki n a m p r e d s t a v i svo jevrs tno v a j o ali igro človeških glav z ze l jna t imi 
g lavami , pr-i čemer p r i d e do k a r p r e c e j š n j e enakovrednos t i : 
Treba je iti na njivo, k j e r raste zelje, 
ki je enakomerno zasajeno. L j u d j e na j 
se razdeli jo na dve skupini. Prva sku-
pina na j se vleže na trebuh ob vsako 
drugo zeljnato glavo in na j jo poje, 
ne da bi si pri tem pomagala z rokami 
ali da bi vstala. Ko to opravi na j 
gre domov. Druga skupina n a j se zako-
pl je do vratu točno na mestih, k j e r 
se vidijo korenine, tako da se vidi 
zelje, glava, zelje, glava, če se 
pa pogleda v diagonali pa samo zelje. 
In Š a l a m u n bi ne bil Š a l a m u n , če ne bi pomer i l tudi v glavo raz la -
galca n jegove poez i je : 
Kdor bo bral naslednje sporočilo 
kot politični traktat, bo ustreljen. 
In v e n d a r j e res, da Š a l a m u n o v a poez i j a — ki «i je ob p r v e m od ločil-
ne j šem k o r a k u v j avnos t nade l a igralsko ime Poker in se tudi p o d rugem 
k n j i ž n e m nas topu ode la v e m b a l a ž o igre »človek ne jezi sec ter se po-
kr i la z nas lovom Namen pelerine — ni igra, ki bi bi la zelo pogos toma 
z u n a j n a m e n a . V K a t a l o g u 2 dob iva celo p o u d a r j e n e i d e j n e , po l i t i čne 
in socialne pomene , dob iva n e u t a j l j i v e po lemične ver t ika le . 
Pesn i šk i p r i spevk i , ki s lede Š a l a m u n o v i m , k a ž e j o že z n a t n o bol j 
oči tne p r e m i k e v o b m o č j e neh i e r a rh i čnega e t r u k t u r i r a n j a in s tem v ob-
močje bolj ali m a n j popo lne izločenost i iz naše p r i v a j e n e p r e d s t a v e 
o pesn i š tvu in pesn i šk i besedi . 
N a p r v e m mestu j e obsežno besedilo Ranunculus L., Zlatica, ki ga je 
nap i sa l /. G. PlamenGre za opis ena inš t i r idese t ih r az l i čn ih vrs t z la t i c 
10 Tomaž Šalamun, Glaoe, Katalog 2, str. 44—50. 
17 I. G. Plamen, Ranunculus L.. Zlatica. Katalog 2, str. 51—65. 
in ta opis je sestavljen podrobno in na tančno kot po botaničnem k l juču 
za določanje cvetnic i n p rapro tn ic . V sredini tega botaničnega t raku , 
ki teče pred našimi očmi kot g ra f i čno na tančen prepis iz leksikona, p a 
je vstavljen še d rug t rak , ki pr i vsaki zlatici posebej p r ikaže njeno 
s rečanje s čisto nak l jučn imi in nepredvid l j iv imi predmet i ali bi t j i sveta, 
l aka nadrea lna in nadleks ikonska s rečan ja se glase na p r i m e r takole : 
enkrat se ji približa 
ploščati kačji pastir 
drugič 
stisnjena tuba od Kalodonta 
enkrat se ji približa 
čopasta caplja 
drugič 
nalivno pero 
enkrat se ji približa 
alpski močerad 
drugič 
kvadratasta vaza 
enkrat se ji približa 
kraška kuščariea 
drugič 
pikov fant 
Pred nami je pr ipovedna montaža dveh ravnin d o g a j a n j a , k i sta 
na prv i pogled popolnoma različni. Na eni ravnini po teka znanstveno 
eksakten ali v sa j docela tako p r i r e j en popis 41 razl ičnih zlatic, ozna-
čenih ne le s slovenskimi, t emveč tudi z la t inskimi imeni, tako d a je 
identi teta sleherne med n j im i d o k r a j a jasno ločena od vseh drugih . 
Im vendar, ko beremo podrobne oznake cvetov, čaš, listov, pecljev, 
plodov, p rašn ikov , pestičev, stebel, vencev, zemljepisnih naha j a l i š č in 
še vsega d rugega pri vsaki zlatici posebej, se nj ihovi razločki začno 
spa j a t i v nepregledno gmoto oznak, ki si p o s t a j a j o vse bol j in bol j po-
dobne. neločljive, po teka joče v eno samo neskončno vodoravno enakost , 
ki bi se lahko širila tudi še n a p r e j čez 41 posta j . T a k o se n a m verističen 
iin eksakten svet s tvar i naposled razkr i je kot docela nevt ra lna , sešte-
vnlno z ravnana napoved na in p r a z n a danost . O b n jo je nato pr is lonjen 
tok doga jan ja , ki n a j bi bil vsemu temu znanstvenemu verizmu pravo 
nasprot je . To je svet samih nepredv id l j iv ih nak l juč i j , p r a v z a p r a v svet 
čiste fan tas t ike , ki ni u re jen p o ničemer niti omejen z nobeno realno 
da.ncstijo. Sreča va n je realitet je neskončno daleč od leksiikonske določe-
nosti . Pe ro p i š e p o n a r e k u p r ed log i čn ih av tomat i zmov , za k a t e r i m i de-
l u j e nad rea l i s t i čna poe t i ka . Poe t ika , k i j e iiz m e t a f o r e ods t r an i l a s is tem 
analogi je , s 'tem p a tud i t e r t i um c o m p a ra t ionis , i n uč inkovi tos t i z r a ž a n j a 
začela mer i t i p o an t i ana log i j i , se p r a v i p o n o t r a n j i odda l j enos t i i n od-
tu jenos t i dveh besed ali rea l i te t , ki se n e n a d o m a s reča ta . Bretonovo na-
čelo. da j e p o d o b a toliko m o č n e j š a , »kolikor lx>lj o d d a l j e n i s t a p r ib l i žan i 
real i tet i«, j e v p r i č u j o č e m besedi lu u resn ičeno ne g lede n a to, a.li ima 
Iz tok Ge i s t e r P l a m e n kak r šnoko l i zgledoval no zvezo z e v r o p s k i m n a d -
rea l i zmom ali ne. T o d a tudi n a t r a k u a v t o r j e v e s u b j e k t i v n e svobode, k i 
j e p r i l e p l j e n čez t r a k n j e g o v e vezanost i v danost , se svet neskončnih 
možnost i v r t i v gmoto vse bo l j enoosne in enoobrazne igre, ki v resnici 
p o s t a j a e n a k o n e v t r a l n a , v o d o r a v n a i n p r a z n a k o t n j e n o n a s p r o t j e . 
S k r a t k a , s k r a j n i ve r i zem in s k r a j n a f a n t a z i j s k a igra s t a m o n t i r a n a 
v d v o j n o ev idenco niča. R a z v i d n e v r ednos tne navp i čn i ce ni več. Tudi 
kompoz i c i j a k l j u b vse j s ime t r i čn i m e h a n i k i č lenov izgine . T u n ima 
zače tek nobenega s amos to jnega kompoz ic i j skega z n a k a več i n is to vel ja 
za s red ino i n konec . Vseh 41 p r i p o v e d n i h členov te n a j b o l j r a d i k a l n e 
s lovenske a n t i р о с т е bi l ahko brez k a k r š n i h k o l i vsebinskih posledic 
p o l j u b n o z a m e n j a v a l i ali p r emon t i r a l i . U k i n j a n j e h i e r a r h i č n e g a s t r u k t u -
r i r a n j a je celo da l jnosežne j še , kot je bi lo v av to r j ev i zb i rk i Žalostna 
Maj na (1969). 
I n v e n d a r pr i te j bo tan ičn i l e p l j e n k i še ni mogoče govorit i o l i te rarni 
p r a z n i n i . Besedi lo se še vedno d a z r a z m e r o m a t rdn imi opor išč i ak t iv i -
r a t i v n e k o n a p o l igrivo f i lozofsko r a z m e r j e do sveta. To p a kaže . da 
smo še v e d n o p r e d besedi lom z večva len tno vsebino. 
K o r a k n a p r e j v smer vsebinskega i z p r a z n j e v a n j a besedi la j e n a p r a v i l 
Matjaž Hanžek s svoj imi nenas lovl jen i in i besedili .1 8 N jegovo p i s a n j e 
temel j i n a igrii s posamezn imi členi s t a v k a . Bis tveno p r i t e m je, da je 
igra m e h a n i č n o enos tavna , doce la e n o u m n a i n za to brez d o d a t n e g a po -
menskega p ros to ra , k j e r bi se n j e g o v a sporoči la da l a a k t i v i r a t i iz 
p r a g m a t i č n e g a v l i t e ra rn i jezik . Kol ikor p a tega n a d p o m e n s k e g a pros tora 
je, ga besedi lom l a h k o d a j e s a m o obstoj t r a d i c i o n a l n e l i t e ra tu re , ki omo-
goča, d a ta besed i la be remo kot p a r o d i j o . N a p r i m e r p a r o d i j o zoper 
roman t i čn i kult pe sn i škega u s t v a r j a n j a : 
pesem lepo pesnik piše 
lepo pesnik piše pesem 
pesnik piše pesem lepo 
piše pesem lepo pesnik 
18 Matjaž Hanžek, Katalog 2, str. 66—75. 
P r i s p e v k i n a s l e d n j i h dveh a v t o r j e v Marka Pogačnika in Francija 
Zagoričnika so uvrščeni v Razdelek II, k a r že na z u n a j k a ž e neko na -
d a l j n j o s t o p n j o v de l i t e ra r i zao i j i l i tera ture . 1 3 
P o g a č n i k o v a Breskev, n a j d a l j š e besedi lo zborn ika , je zb i rka ab-
s t r a k t n i h afonizmov, k i t eče jo čez 26 s t rani in se z a č e n j a j o takole : 
Čudo zbiia odnos. Prostor množi odnos. Čudo nosi osnovo. Osnova liči vse-
bino. Enota zbira del. Zor vidi vsebino. Odnos šili interes. Podoba zre zor. 
Vsebina druži svet. Vizija ve podobo. Vizija loci zor. Osnova liči smisel. 
Interes druži smisel. Del l jubi svet. Čudo nosi del. Vsebina ve svet. Osnova 
zre svet. Odnos druži vsebino. Del zre odnos. 
Vsi ti izreki , b i t i j i h mora okoli 3000, so vsebinsko razl ični , n o t r a n j e 
ne j a sno povezan i ali nepovezan i , b rez r azv idn ih mise ln ih s r ed i šč i n 
obodov, množica členov brez zg radbe . H k r a t i p a so v fo rma lnem, se 
p r a v i g r a m a t i č n e m pogledu vsi docela enaki , s e s t av l j en i s k r a j n o eno-
s t a v n o iz t r eh t eme l jn ih s tavčnih členov, osebka , p o v e d k a in p r e d m e t a . 
Zaves tna ob l ikovna enoličnost in vsebinska brezsmernos t povzroča ta , 
da besedi la p r a v z a p r a v sploh ni (fizično) mogoče b r a t i do konca. 
T o r e j j e b ra lec pos t av l j en p red n j u n o odločitev, d a iz v r tog lavo ne-
p reg l edne iz ložbe t r i č l ensk ih s t avkov n e k a j izloči in izbere ; izbere , k a r 
hoče i n k a r p o t r e b u j e , to použ i j e al i p a tud i odvrže. Pogačn ikovo lx\se-
diilo ni zapus t i l o samo kompozic i je , t e m v e č tudi že vsebinsko zavezanos t . 
O s t a j a l e še zveza besed, ki p a u p o r a b l j a že eno samo in n a j e n o s t a v n e j š o 
s t avčno zgradbo . 
Zadošča k o r a k i n za s t avkom je n a vrst i u k i n i t e v besede. To se tud i 
zgodi. N a m e s t o besed so p r e d n a m i l ikovni znak i . T o d a t o k r a t ne več 
č rke kot p red leti v t i p o g r a f s k e m pesn i š tvu , t emveč s t ro jn i vzorci , 
ki n i m a j o nobene zveze več z gu tenbe rgovsko ku l tu ro . T a k e so Zagorič-
nikove Tapete i n t ak je Pogačn ikov Programiran tekst:20 To seveda ni 
več teks t , ke r v n j e m ni besed, iin k j e r ni besede, ni l i t e ra tu re . L i t e ra -
tu ra so t a z n a m e n j a lahko s a m o t e d a j , če obn je s topi t r ad i c iona lna lite-
r a t u r a i n j ih pus t i zaživet i kot n j e n opozic i j sk i odmev . Sicer se p a tu 
kn j i ževnos t konča . N a s l e d n j a d v a r a z d e l k a (III . in IV.) Ka t a loga 2 res 
p r i p a d a t a že l ikovn im p r i s p e v k o m . T i v mnogočem p o j a s n j u j e j o i n do-
p o l n j u j e j o l i t e ra rn i del, v e n d a r ju enač i t i ne moremo. Posebno še n a 
t i s tem p r o b l e m s k e m o b m o č j u , ki nas je tu p r e d v s e m zanimalo . 
1,1 Marko Pogačnik, Breskev, Katalog 2, str. 77—102; Franci Zagoričnik, 
Tapete, Katalog 2, str. 103—106. 
20 Murko Pogačnik, Programiran tekst, Katalog 2, str. 107—109. 
N a š preg led sodobne s lovenske a v a n t g a r d n e kn j iževnos t i , k a k r š n a 
se je p r e d s t a v i l a ob svojem dosle j n a j b o l j samos to jnem in n a j b o l j v i d n e m 
s k u p i n s k e m n a s t o p u s Katalogom 2 lota 1970. nas to re j p r i v e d e do na -
s l e d n j i h ugotovi tev . 
V več jem delu te k n j i ž e v n o s t i d e l u j e t a h k r a t i in d r u g ob d r u g e m 
d v a v b i s tvu n a s p r o t n a ob l ikova lna p o s t o p k a . Z ene s t r a n i se u v e l j a v l j a 
t ako i m e n o v a n o ho r i zon ta lno s t r u k t u r i r a n j e , ki v vseh p l a s t eh k n j i ž n e g a 
de la . od zgodbe do s t a v č n e s k l a d n j e in s l o v a r j a , pos topoma u k i n j a 
h i e ra rh i čno u r e j e n e s is teme. U k i n j a j ih zato. k e r svet č loveka i n s tvar i 
ni več o p a z o v a n skozi a n t r o p o c e n t r i č n o — ide jno op t iko , t emveč skozi 
novo o p t i k o ve r izma ali igre, k i v sak po svoje žel i ta zavzet i s ta l i šče 
bo l j ali m a n j n e v t r a l n e g a o p a z o v a n j a i n e v i d e n t i r a n j a sveta . T o d a v t ako 
s t a n j e s t v a r i i n v ta proces z d r u g e s t r a n i n e n e h o m a posega jo pos topk i 
t ako i m e n o v a n e g a v e r t i k a l n e g a s t r u k t u r i r a n j a , ki v vseh p l a s t e h in na 
vseh r a v n e h leposlovnega de la u s t v a r j a j o h i e r a r h i č n o u re j ene p ro t i -
s t r u k t u r e , nas t a l e iz a v t o r j e v e g a miselnega p r e v e r j a n j a i n v r e d n o t e n j a 
obstoječega sve ta . T a k o p r i h a j a do o d p r t e , g ib l j ive in n a p e t e i n t e r akc i j e 
d v o j n i h sil, ki o b l i k u j e j o na jnove j š i val s lovenske kn j i ževnos t i in ji 
d a j e j o znači lno obeležje. R e č e m o lahko , d a sodobna s lovenska a v a n t -
g a r d n a l i t e r a tu ra ni l i t e r a tu r a čistega ve r i zma (reizma) nit i l i t e r a tu ra 
čiste igre. t emveč l.zrazito n a m e n s k e g a ve r i zma i n n a m e n s k e igre. ^ n j e j 
celo n a r a š č a j o ses tavine f i lozofske, mora lne , socialne i n pol i t ične pole-
m i k e s sve tom danos t i . T o p a pomeni , d a a v a n t g a r d n a s k u p i n a Ka ta -
loga 2 v resnici m o č n o p r e s t o p a p r o g r a m , k a k r š n e g a je p r e d j a v n o s t j o 
i zpoveda l a le ta 1967. T a k r a t je za svoj p r o g r a m pos t av i l a i z raz i to 
n e p r o g r a m s k o l i t e ra tu ro , ki hoče izs topi t i iz vseh ideoloških ho t en j in 
d r u ž b e n i h p r o j e k t o v , izs topi t i iz po lemičnega r a z m e r j a d o obstoječega 
sveta . N a p o v e d a l a je k a l a l o g n o l i t e ra turo , ki bo samo »evident i ra la svet , 
k a k r š e n je , za rad i ev idence same«, t o r e j l i t e ra turo , ki ne želi bi t i več 
v r e d n o t e n j e in ne p r e v e r j a n j e resničnega sveta po k a k r š n e m k o l i v n a p r e j š -
n j em. h i e r a r h i č n o us t ro j enem modelu sveta . N a p o v e d se ni uresnič i la . 
P r a k s a je p o k a z a l a , d a je ta l i t e r a t u r a — z r e d k i m i i z j e m a m i , ki smo 
jih opisal i — pos ta la v resnici d v o j n a , h i b r i d n a s t r u k t u r a . " Gre za 
a v a n t g a r d i z e m . kii j e močno o d p r t t u d i tokovom t rad ic i je , p r e d v s e m 
n j e n i h u m a n i s t i č n i po lemik i s sve tom, n j e n e m u ak t i viz mu, ki se s a m o 
p r e n a š a na čis to novo raven , v novo ž iv l j en j sko g r a d i v o i n v novi slog. 
al Na hibridnost njenega zunanjega, socialnega položaja v slovenski kul-
turi in družbi, ki na j bi bil po eni strani položaj izločenosti in zato provo-
kaeije, po drugi pa je uradno subvencionirana, je opozoril Mulju/. Kmecl v se-
stavku Kutulog in slovenska literatura (v Sodobnosti 1971. št. 4.. str. Ï47—355). 
Tore j smo v resnici p red reduci rano obliko avan tgard izma. Seveda ta 
redukc i ja nima n ikakršne zveze z umetniško vrednost jo del, zanimala 
nas je predvsem kot tipološki po jav . 
Os tane še vp rašan je , k j e so razlogi za tako redukci jo. N a n j bi mogla 
odgovoriti raziskava, ki bi temelj i to posegla vsa j v dve smeri : v položaj 
današn jega slovenskega sveta z njegovo ideološko določenostjo vred in 
pa v zgodovinsko tipologijo slovenske knj iževnost i ter n jenega reduci-
ranega s p r e j e m a n j a tokov razvitih evropskih l i teratur . 
Р Е З Ю М Е 
В статье исследуется современная словенская авангардистская литература, 
представленная в 1970 г. в до сих пор самом видном групповом выступлении 
г. сборнике «Каталог 2». Выходит, что в большей части этой литературы дей-
ствуют паралельно два по существу противоречивых творческих принципа. 
С одной стороны, мы видим т. наз. горизонтальное структурирование, которое 
во всех слоях литературного произведения — от сюжета и конструкции до син-
таксиса предложения и словарного запаса •— отменяет иерахически организо-
ванные системы. Оно отменяет их потому, что мир человека и вещей уже не 
наблюдается сквозь антропоцентричнондейную призму, а сквозь новую оптику 
веризма (реизма) или игры, а каждый из них в свою очередь хочет занять 
точку более пли менее нейтрального наблюдения и эвнденгнрования мира. Эту 
точку зрения занимают также и программные заявления группы. Однако, в такое 
положение вещей и в этот процесс непрерывно вмешиваются поступки т. наз. 
вертикального структурирования, которые во всех пластах литературного про-
изведения создают иерархические антиструктуры, возникшие в умственной про-
верке н оценке автором существующего мира. Таким образом возникает откро-
венное, подвижное и напряженное взаимодействие двояких сил, формирующих 
новейшее течение словенской литературы. Современная словенская авангардист-
ская литература, таким образом, является не литературой чистого веризма 
(реизма) или чистой игры, а особенно умышленного веризма и умышленной 
игры. В ней даже возрастают элементы философской, социальной и политиче-
ской полемики с миром данного. Таким образом, словенский авангардизм — 
с редкими исключениями — представляет собой двоякую, гибридную структуру. 
Он открыт в сторону разных течений традиции, прежде всего ее гуманисти-
ческой полемики и идейному активизму, который переносится на совсем новый 
уровень, в новый жизненный материал и в новый стиль. Причины этой редукции 
следовало бы искать в двух направлениях: в общественно-идеологической опре-
деленности современной словенской действительности и в исторической типо-
логии словенской литературы. 

UDK 808.63-558 "17" 
Martina Orožen 
Filozofska fakulteta, Ljubl jana 
O B L I K E Z D E L E Ž N I K O M N A N / T I N S SE V T E K S T I H 
18. (IN 19.) S T O L E T J A 
V slovenski pisani besedi 18. (in deloma 19.) stoletja se rabita, kot v drugih 
slovanskih jezikih, dve obliki za izražanje pasiva: ena z deležnikom na n/t in 
pomožnikom, druga s partikulo se. V distribuciji teh oblik (ki pa so več-
pomenske, saj izražajo npr. tudi stanje) je opaziti delno razliko med sloven-
skim severovzhodnim in osrednjim knjižnim izročilom. 
In the Slovene written word of the 18th (and partly also of the 19th) 
century there exist — just as in other Slavonic languages — two forms for 
the expression of the passive voice: one by means of the participle in n/t and 
the а и xilliary verb, and the other by means of the particle se. In the 
distribution of these forms (which have a multiple meaning, expressing e. g. 
also a state) there are partial differences between the Slovene north-eastern 
and the central tradition. 
Glagolsk i način je v s lovenskih s lovnicah od zače tka d o naše sodob-
nosti p r i k a z o v a n zelo razl ično. Y bis tvu gre za dve p o j m o v a n j i : vsii 
s t a r e j š i slovenski slovmičarjii od Bohoriča d o Me te lka in D a j n k a so po-
znal i s a m o tvorn ik in t r p n i k ; z n a n o j e bilo, da s lovenski jez ik n ima 
obl ike za s r e d n j i k ali »medij« (M. Pohl in) . Sredi 19. stol. pa so s lovni-
č a r j i pod vp l ivom zgodovinskih r a z i s k a v v glagolski nač in vkl juč i l i 
še s r e d n j i k . 
T o s p r e m e m b o v def in ic i j i g lago lskega nač ina je p r a v z a p r a v po-
vzroči lo »odkr i t je« p o v r a t n i h glagolov oz i roma glagolov s se, ki k a ž e j o 
določene pomenske zakoni tos t i : so n a m r e č p r e h o d n i in nep rehodn i , 
r a b i j o se osebno ali brezosebno. Prvi s lovničar , ki je p o d r o b n e j e p rouč i l 
te glagole, je bil Dobrovsky . 1 Ugotovi l je, da so obl ikovno in pomensko 
neenotn i , s a j l ahko i z r a ž a j o tvornost in t rpnos t . P o n j i h o v i h znači l-
nost ih j ih je razdel i l v več s k u p i n ( r e f l ex ive : bati se; glagoli, ki v 
nemšč in i niso re f lexi va : smejati se, daniti se: glagoli s p r e d p o n a m i 
na-, do-, raz-, o-: najesti se, nas put i se; D a j n k o n a v a j a glagole z vsemi 
naš te t imi p r e d p o n a m i : dooem se, razpočim se, odušim se; t r anz i t ive 
v re f leks ivni podob i : briti / briti se, biti/biti se; r ec ip ročne ali oboje-
s t r a n s k e ref leks i ve: biti se / biti, tepsti se / tepsti, ljubiti se/ljubiti; 
1 J. Dobrovsky, Lehrgebäude der Böhmischen Sprache, Prag 1819. 
1H — S l a v i s t i č n a r e v i j o 
t ranzi t ivne s si namesto se: vupati si, prizadevati si, leči si). P r a v t aka 
delitev, p r i l ago jena s lovenskemu gradivu, se po j av l j a v D a j u k o v i in 
Murkovi slovnici, na to pa je ta, bol j ali m a n j skrčena shema prešla v vse 
slovenske slovnice 19. in 20. stoletja. Neenotnost p r ikazovan ja teli gla-
golov, s tem v zvezi tudi neenotno p o j m o v a n j e glagolskega načina, do-
kazu je . da so g lede rabe. oblike in pomena teli glagolov obsta ja le ne-
jasnosti , na ka tere je v svoji r azprav i opozar ja l Tomšič.2 
I o »posebno« ob ravnavan je glagolov s se je pri ved lo do nove def in i -
ci je glagolskega načina, ki se ob l iku je že v Murkovi slovnici,3 v prvi 
i zda j i Jauiežičeve Slovenske slovnice (Celovec 1854) p a so pod terminom 
»doba« že p r ikazan i 'trije načini glagolskega d e j a n j a : d j a v n a doba — 
Brat piše: t r p ivna doba — Sovražnik je premagan. Hudobni otroci 
se kaznujejo; bivna doba — Spomladi se vse veseli. Drevje zeleni in 
cveti (str. 60). Značilno je, da sta t r pn ik in s r edn j ik n a d a l j e s k o r a j 
v vsaki slovnici p r i k a z a n a drugače, sp remin ja pa se tudi terminologija 
(doba. oblika, način). V predrugačeni obliki je ob koncu s tole t ja pri-
k a z a n glagolski način v Šumanovi slovnici.4 ki tudi p r i znava tri možne 
načine i z ražan ja »glede predmetovega položaja«: tvorni bijem, živim, 
grmi; s redn j i —- bojim se, čudim se, sedem si; t r p n i - bil sem, se čuje, 
omedlim. Tvorni k je očividno »nesporen«, s r edn j ik in t rpn ik p a tud i 
n a d a l j e v Breznikovih slovnicah nista enako p r ikazana . Y I. i zda j i 
(1916) B. posebej ob ravnava samo Trpni način, ki ga izražata t r p n o 
pre tek l i deležnik s pomožnimi glagoli tin 'tvorni glagoli s se, kot : govori 
se; piše se; kar se rodi. smrti zori: s časom se vse pozabi, i td. , seveda 
z normat ivnimi omej i tvami (str. 151). V četrti i zda j i (1934) p a n a v a j a 
tri načine: tvornik — hvalim, t r p n i k — pohvaljen sem in neka tere 
možnosti tvornika s se, s rednj ik — hvalim se, umivam se (sir. 107). T a k 
pogled na glagolski način je značilen tudi za povojne izdaje Slo-
venske slovnice več avtorjev,5 v enda r sta v n j ih s redn j ik , t ipičen le 
za pr igodno povra tne glagole {sin se je pohvalil), . t rpnik na n/t ter 
tvornik s se po novejših dognanj ih j asne je razmejena in pomensko na-
drobne je opisana (str. 251 -257). Ta formalist ični vidik o b r a v n a v a n j a 
glagolskega načina p a je odklonil Toporišič.® Iz obravnave glagolskega 
: l1'. Tomšič, Refleksivni glagoli v slovenščini, SJ II, 1939. 
' A. ]. Murko, Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache, 
Grätz 1832, 2. izd. 1843. 
4 J. Šuman, Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni, l.j. 1881. 
5 Bajec, Rupel, Kolarič, Slovenska slovnica, 1947, 1956, 1904, 1968. 
" J. Toporišič. Probleme der slowenischen Schriftsprache, Scandoslavica 6. 
I960. 
nač ina je izločil s rednj ik . t. i. povra tne glagole pa z ozironi na nj ihovo 
pomensko funkc i jo in oblikovne značilnosti razdeli l pod naslovom ( . l a -
goli s se v štiri skup ine : smeje se oz. joka se® jok a (se nič ne pomeni) , 
ubi je se (se = sebe), ub i je se ( = procesualnost , ne de janje) , govori se 
(splošni vršilec de j an j a ) , kn j i ga se t iska ( trpnik).7 
Osnovni »izbor« oblik z del. na nt oz. s se je jasno razviden iz pri-
mer jave Kiizmičevega in Jap l jevega prevoda Novega tes tamenta , vse 
n a d a l j n j e pismenstvo pa se v bistvu ozira na n j u n o rabo. Razl ika v rabi 
teh oblik pr i enem in drugem je u temel jena v vidsko-časovnem sistemu, 
ki pr i Kiizmiču kaže a rha ične jše poteze. Vsako tvorno dovršeno de jan je , 
t ako tudi t rpn ik p r ihodn jega časa, izraža Kiizmič z dovršnim seda-
nj.ikom. Y tem pogledu se delno u j e m a s s ta re jš im tekstom Petre t iča , 
pogosto pa je ta značilnost i zpr ičana tudi p r i D a j n k u . ki p a se je delno 
že oziral na osrednj i knj ižni jezik. J a p e l j in drugi osrednji zas topniki 
p a v teh p r imer ih iz raža jo tako t rpnos t kot s tan je v pr ihodnost i z obliko 
bom -f n t, seveda pr i obeh glagolskih vidih. 
P e t r e t i e s : 8 ki büde varuval tejze okerzti, zveliclen bilde:: a ki p;ik 
nebude veruval, hoeîeîze zkvariti (str. 80). 
K ti z 111 i e s Ki lxidc varvao ino sze oksszti, zveličan sze; ki pa ne bode 
vervao, szkvari sze (str. 99). 
] a ]> e 1 j : Katçri bô vçrval, inu bô kàrjhen, ta bô isoelizhan: Katçri рак-
ne bô vçroval, ta bô pogublén (str. 242). 
K ü z m i e s : Znâte, kâ po dvöma dnevoma vüzem bode, i Szin esloveesi 
sze tu (hi na j sze raszpé (str. 53). 
J A p e 1 j : Vy vçjîte, de bô Z I I Q S dva dny Velikanôzli. inu Svn tiga zlilovçka 
bô isdan, de bô krishan (str. 126). 
D a j и k o : Znate, da krez dva dneva pride Vyzem ino se človečji Sin 
preda, naj bode krixan (str. 81). 
K ii zni i e s : Ovo gori idemo v Jerusalem, i szpunio sze vsza, stera s/.o 
piszana po prorokuj od Szina esloveesega: Ar sze dâ poganom, i ospota sze, 
i oszmejé sze. i oplüne sze. I geto ga zbicsüjo, vmorijo ga; ali na tretji dén 
gori sztâne (str. 147). 
J a p e l j : Pole, my gori gremo v'Jerusalem, inu vfe bô dopôlnjenu, kar je od 
Sinii tiga zhlovçka piîsanu fkusi Preroke. Sakaj on bô isdan nevçrnikam, inu 
bô sajramovän, inu krivu obdolflien, gajshlan, inu sapluvân. 
Inu po ti;m, kadar ga bodo gajshlali, ga bodo vmorili, inu on bo na trçtji 
dan supet gori vital (str. 362). 
Iz navedenega p r imera je lepo razvidno tvorno in t rpno i z r a ž a n j e v 
prihodnost i . brezosebna in osebna raba t rpn ika v obeh področj ih . 
7 J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik 3, Maribor, 1967. 
" P. Petretics, Szveti Evangeliomi, Vu N. Gradeze, 1651. 
» S. Kiizniies, Nuovi Zakon, Halle 1771, 3. izd. v Köszegi 1848. 
P e t r e t i c s : Vzemete fzvétoga Diiha: katerem odpiiztîte grèbe, odpiizjcaju 
fze nyim: i koterem je zader'zite, zaderîani jeîzu (71). 
K ii 7. m i e s : Vzemte Duha szvétoga. Sterikoli grehe odpiisztite, odpiisztijo 
sze nyim, sterikoli je za zadr'zite, zadr'zijo sze (str. 210). 
J а р e l j : Vsàmite Svçtiga Dului. Katçrini böte vy grçhe odpuïtili, 
tçm Го odpuîheni: Inu katçrim jih bote sodèrshali, tçm /о fadèrshani (str. 520). 
Zan imivo je de j s tvo , da p r i Ki izmiču n a j d e m o v p r ihodnos t i obl ike 
na n/t s a m o pr i nedov r šn ih g lagol ih ; s eveda p a i z r aža jo p r e d v s e m s t an j e , 
s a j se v t ak ih zvezah p o j a v l j a j o celo še sk lon l j i v i de ležnik i in glagolniki 
ter seveda p r i d e v n i k i t r p n i š k e g a izvora (v določni obliki) . 
K i i z m i c s : I pred poglavnike esee i krâle pelani bodete za mojo volo 
na szvedôsztvo nyim ino poganom (str. 18). 
J a p e l j : Inu vy böte h' deshçlfkim oblaftnikam, inu h'Krajlam pelani 
sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevernikam (str. 41). 
K i i z m i c s : Liki je piszano vu pnivdi Goszpodnovoj, kâ vszàki ягатес 
ki odpré utobo, szvéti Goszpodna bode zvani (str. 105). 
J a p e l j : De vlakitçri otrok mofhkiga Гро1а, katçri nar pèrvizh matcrnu 
truplu odpré, ima Goîpôdu I v et imenuoân bili (str. 257). 
K i i z m i c s : Är z sterov mêrov bodte merili, z tisztov bode vam nazaj 
merjeno (str. 116). 
J a p e l j : Sakaj s 'kaj sa eno mçro bote vy merili, s' tako je nam bo nasaj 
mqrilu (str. 283 — bôde merjeno: îe bô merilu —). 
K i i z m i c s : Är z rêcsi tvoii sze szoraoicsas, i z rêcsi tvoii bodes szodjen 
(str. 23). 
J a p e l j : Sakaj is tvojih beîsedy bôjh ti opraoizhen, inu i tvojih beledy 
bôjh ti ob j o jen (str. 54). 
V p re tek los t i je i z p r i č a n a p r i nedovršn ih glagolih ista zakoni tos t . 
K a d a r ob l ika na n/t i z raža t r p n o s t , je to re j za oba p i sca z n a č i l n a op i sna 
ob l ika : 
K ü z in i e s : 1 gda bi io'zen bio od vlädikov popovszki i sztarisi, n ikaj je 
ne j odgôvoro (str. 57). 
J a p e l j : Inu kadar je bil töshen od Vikihih tih farjev, inu tili Starifhih 
ny nizli odgovoril (str. 137). 
K i i z m i c s : 1 pelan je v Diihi vu pûscsdvo, gde je stirideszét dni szkil-
saoani bio od vraga (str. 109). 
J a p e l j : Inu je bil od Duha v' pulhavo pel&n. Tain je bil fhtyrideîsçt 
day, inu je bil \hkujhan od Hudizha (str. 266). 
N a j d e j o se tu in t a m pr i Kiizniicsu tudi p r imer i , k j e r je ob l ika na 
n/t iz ražena op i sno tud i p r i d o v r š n i k i h ( k a d a r iz kon teks t a mi raz-
vidno, d a g r e za d o g a j a n j e v pre tek los t i , ali k a d a r je t rpnos t v p r e -
teklost i pose lx ' j p o u d a r j e n a ) . 
10 J. Japelj, B. Kumerdey, Svetu Pismu Noviga Testamenta, Labaci 1784. 
K ii z m i e s : Bio pa Ivan odeti z szrztmi kumile; z kô'ze pojâsz je noso 
okoli ledevjâ (str. 62). 
J a p e l j : Je bil рак Joannes oblqzhen s' kamçlnimi dlakami, inu je iinel 
en uîenat pals okuli Ivojili ledji (str. 149). 
К ü z m i e s : Yidôesi pa to lüdsztvo, szmilüvao sze je nad nyim; Ar szо 
razpiiszcseni i razegnani bili, liki ovcsé, store nêinajo pasztéra (str. 17). 
J a p e l j : Kader je рак on tç mnôshize vidil. io le njemu v' ferze vîmilile: 
kçr jo bilq ràskroplene, inu sapujhene, kakor ovzç, katere paftir ja nimajo 
(str. 39). 
Sicer p a je med piscema (in tudi preosta l imi pisci) pr i iz ražanju 
preteklost i s t r pn ikom pri dovršn ih glagolih spet izpr ičana zanimiva 
razl ika. P r i J ap l ju je ob iča jna oblika sem bil + n/t, pri Kiizmiču se 
v večini pr imerov po jav l j a sam deležnik na n/t, (brez pomožnika) . Ker 
u p o r a b l j a Kiizniič za i z ražan je preddobnost i in istodobnosti še p r a v e 
deležnike (tvorni n a -č in tvorni n a -ši/oši), oh ran j a pr i n j em oblika 
na n/t še prvotno časovno in trpno-rezultativno pomensko vrednost in 
t ako ni pot reben poseben jezikovni znak za i z ražan je preteklost i . 
K i i z i n i c s : 1 prineszena je glava nyegova vu szkledi, i dâna je toj 
devojki, i neszla jo je materi szvojej (str. 27). 
J a p e l j : Inu njegova glava je bila pèrnefsena v' fkledi, inu deklizhu 
dana, inu ona je njô Ivoji materi perneîla (str. 65). 
K ti z m i e s : / razpela jta 'z nyim dva razbojnika (str. 59). 
J a p e l j : Takrat jta bila s' njim krisliana dva ràsbojnika (str. 141). 
K ü zin i e s : 1 pocsino je vöter i vcsinyena je tihota velika (str. 70). 
J a p e l j : Inu vejtèr je nehal, inu ena velika tihota je poftala (str. 168). 
K ii z m i e s : I jeli sz.o vszi i naszicseni sz o; i nabrali szo, ka je gori 
osztanalo (str. 31). 
K ti z m i с s : Gda je zâto Goszpôd eta vô povedao, gori je vzeti vu Nébo 
i szeo je na desznieso bozo (str. 99). 
Р е t r e t i c s : Jeîus pâk potle как je nyin govoril, be vzét gore na nebo 
i îzedî na delzniezu Bösju (str. 81). 
J a p e l j : Inu Goîpod Jçsus, )Ю tçm, kadar je bil s' njimi isgovôril, je bil 
gori osçt v Nebu, inu ledy na dèfnizi Boshji (str. 245). 
D a j n k o : Ino kda jim je Goîpod Jezus to povedal, se je v nebo vzel. ino 
sedi na Božji desnici (str. 113). 
Izraz i to časovno deležniško funkc i jo zasledimo v pr imer ih , ki so pr i 
J a p l j u že izraženi z drugačnimi s in takt ičnimi sredstvi — predvsem s 
časov n i in i od visniki. 
K i i z i n i c s : I okrszczen Jezus precsi je gori sao iz vodé (str. 5). 
J a p e l j : Inu kadar je J(;sus kàrfhen bil. je on sdajzi îhal is vode (str. 10). 
K i i z i n i c s : On pa razdreszéljeni nad tôv recsjov odisao je 'zaloszten 
(str. 83). 
J а р e l j : On je рак zlies tô beïsçdo slialoftèn poftal, inu je shaloftèn 
prozh Jhàl (str. 205). 
Te vrste t rpn i deležnik oziroma pr idevn ik izraža tudi t r p n o pred-
dobnost v pr ihodnos t i : 
K i i z m i c s : I umorjeni na tretji dén gori sztâne (str. 81). 
J a p e l j : lini kadar bo vmorjen, bô na trçtji dan gori vftal (str. 179). 
K ii z m i с s : Terszt nalomleno ne potere, i prcdivo kadécse ne vgaszi, 
dokecs vö ne zpela szôdbo na oblâdanye (str. 22). 
J a p e 1 j : En jlèrti tèrjt ne bo slornil, inu enu perdivu, kateru tèli, ne bô 
on vgaiil, dokler on fodbo isvèrshe h' premaganju (str. 51). 
Tudi p r i J a p 1 ju se še n a j d e j o os tanki te pomenske in s in tak t ične 
funkc i j e oblik na n/,t, seveda p a so ob iča jn i pr i k a j k a v s k e m piscu 
Petre t icu . 
P e t r e t i c s : Béfse рак dolâa nejsivena, od zgora z etkana povfzud (str. 60). 
K i i z m i c s : Bila je pa szüknya nycgova ne'zioana, od vrlika szeikana 
czelô (str. 208). 
J a p e l j : Suknja рак je bilâ bres îhivâ, od vèrliâ doli s-tkana fkus inu 
ikus (str. 514). 
K i i z m i c s : Bila je pa tam edna poszôda polo'zena puna z jesziom 
(str. 208). 
P e t r e t i c s : Beîse pûk pofzuda poloîena ocztom puna (str. 65). 
J a p e l j : Elia poisôda tèdaj je Itala poln a jqîsilia (str. 515). 
K i i z m i c s : Odiszla szta pa, i najsla szta to zrbe privezano pri dveraj 
vincj na dvojnoj pôti, i odvezala ezta je (str. 85). 
J a p e l j : Ona pa fta prozh ilila, inu jta nefhla tô shrèbç pèrvçsanu к' 
vratam svunaj, kçr îe i>ôt na dvôje lôzhi (str. 208). 
Kiizmics in Jape l j p a se dobro u j e m a t a , k a d a r s to obliko (tudi s pr i -
devnikom ali glagolu ikoni) izražata s t an je v preteklost i , pr ihodnost i 
in sedanjost i . P r a v tako je izraženo s t a n j e pri d rug ih piscih; so pr imer i , 
k j e r je posebno v pr ihodnost i težko določiti ali oldika na n t i z raža 
t rpnos t ali s tan je . Pri piscih osrednjega jez ika glagolski vid ni odločilen, 
medtem ko p r i Kiizmiču v sedan j iku ne moremo pr ičakova t i dovršnikov. 
k a d a r gre za i z r ažan je s t a n j a v sedanjost i . 
K i i z m i c s : Ovo obed moj szem pripravo, moji giineži i tiiesne sztoari 
szo bujte, i vsza szo gotova (str. 45). 
J a p e l j : Pole, jeit îim moje kofilu pèrpravil, moji junzi, inu pitana 
sili val je saklana, inu vse je pèrpravlenu (str. 105). 
K i i z m i c s : Teda je vido Judas, ki ga je ôdo, ka je oszodjen, po'zalo je 
nazaj je povrno ti trészti szrebrni pênez (str. 57). 
J a p e l j : Tèdaj îe je Judas, kateri ga je isdal, ker je vedil, de je objojen. 
îkàlal (str. 136). 
K i i z i n i c s : I tô vâm znamênye: najdete dête v plenicze povito,, položeno 
vu jaszli (str. 104). 
J a p e l j : Inu leto bo vam k 'snaminju: Vy bote neîli enu dçte v' plènize 
povytu inu v' jafli poloshenu (str. 255). 
К ü z m i с s : I dâjo ga poganom na oszpotânye i bicsiivanye i kri'zanye, 
i na t ret ja dén gori sztâne (str. 39). 
J a p e l j : Inu ga bodo isdali Nevernikam k' safhpotuvanju, inu h' gajshla-
nju inu h' krishanju, inu na trçtji dan bo on gori vital (str. 93). 
K i i z i n i c s : Teda dâjo vasz na moko i vmorijo vâsz; i bodete odurni 
vszêm narodom za mojega iména volo (str. 48). 
J a p e l j : Takrat vais bodo isdali v' britkôft, inu vais bôdo vmorili: inu 
vv bote fovrasheni od viih narodov sa mojga imçna vôlo (str. 114). 
S t a n j e v sodobnost i je i z raženo pogosto brezosebno, seveda z nedo-
v r š n i k i ; p r a v tako , a t ud i z dovršn ik i , je i z ražena b rezčasnos t : 
K i i z i n i c s : Liki je piszano vu pravdi Goszpodnovoj, . . . ki odpre utrobo, 
szveti Goszpodna bode zvini (str. 105). 
J a p e l j : Kakôr ftoji pijsanu v' poitavi tiga Goîpôda: De vfakitçri 
otrok moilikiga i]>ola, katgri nar pèrvizh materini turplu odpré, imâ Gofpôdu 
îvçt imenovan biti (str. 257). 
T u d i d r u g i pisci obeli j ez ikovn ih območ i j pogosto i z p r i č u j e j o po-
mensk i p r e h o d iiz t rpnos t i v s t a n j e , iz ražen z ist imi j ez ikovn imi sredstvi . 
H a s I Kaj se ena velika framota, kir je bil od Ilerodeshove vojîke, tu 
je: od ene zelu hudobne mnoshize tih nar]>orednejïhili ludy safmehuvan, 
sa/ramuvan, s peîtiny by t, s nogami Juvan, s gorjazhami ogulen, k' enimu 
ozhitnimu sanizhuvanju po zelimu Jerusalemfkiinu mejitu îkus plaze, inu 
terge, îkus gaîe inu ulze gnan, inu vlezhen (str. 136/7). 
'/.lie ozlieih. de bom jeft od Jogrov su pu f hen, predan, sata jen, de bom od 
Judov supluvan, safmehuvan, is shlafernizami vdarjen? isjidi fe (str. 29). — 
On ierpy na îvojimu pofhtenju opravlanje, v' prizho krivizhnu oponaflianje, 
lashnive prizhe; on bo med krivizhne fhtet, enimu kervavimu puntar ju nasaj 
pojtavlen, ravnu koker en resbojnik ob fhivlenje perpravlen (str. 5). — On je 
sa vol naîhili kriviz ranjen, on je sa vol naihili grehov resbvt (str. 6). My 
smo taiita prekleta semla katera do sdej nezh drugiga ni rodila, koker terne, 
inu ofati (str. 43). 
G u t s m a n n : 1 1 O glei jes vidim nebu odpertu, inu Sina tega zhloveka 
ftojezhega na defnizi boshjei (str. 17). — O glei inu povanzhai njegove s' nja 
rumeno krijo pokropléne îtopine (str. 9). 
S e r f Pobožen David reče: Blaženi, kerim so odpysene krivice, ino krrih 
grehi so zakrili (str. 114). 
11 J. Hafl, Sveti Polt, Labaci, 1770. 
15 O. Gutsniann, Evangelia inu Brania, V Zelouzi 1780. 
» Л. Serf, Predge nu vse Nedele, V 'Gradei 1835. 
S l o m š e k :14 Ojf ter je vezhi del tukaj na semlji pravizhniga pot; pogoito 
s' ternjam krivize najtlan, s' îolsami fromalhtva polit (str. 12). 
T a t r p n o - r e z u l t a t i v n i nač in p o d a j a n j a dogodkov v sedanjos t i , p re -
teklost i , celo p r ihodnos t i p a p o s t a j a vse bo l j pogost p r i op i sovan ju 
zgodovinsk ih dogodkov ; z a r a d i svo je ekonomičnos t i se u v e l j a v l j a p r i 
časop isnem p o r o č a n j u (že p r i K r e m p l u in v Vodn ikov ih Novicah) , in 
seveda v u r a d n i š k e m , sodn i j skem slogu, k a r l epo d o k a z u j e N a v r a t i l v 
svoj i slovnici. 
V o d n i k : Tudi iz Idrie so denarji, srebro, inu cinober dalej pruti Gradcu 
odpelani (str. 61). — Sloveča soldaška vhajalca Valentin Kimavec ali Capek, 
inu Juri Rupret oba rojena Krajnca sta vjeta v' solda.ški Staszaperi terdno 
zakooana inu perklenena, inu pod terdno stražo, dokler bo pravica čez nju 
stekla (str. 159). — Pred tremi dnevi je bil theater spet odpert (str. 64). 
Francoske bandera inu znamina so bile doli djane, inu z vso častjo spet 
Cesarske nazaj postavlene (str. 83). 
Iz Ternoviga so bli Francozi noter do Postojne nazaj jwbiti, je bilo veliko 
mertvih, 80 ujetih. 1 officir ranjen (str. 79). 
Te lampe so po podobi Dunejskeh sturjene, vse ena drugi podobne iz stakla 
ali glaža. Stare lampe so v' predmesta prenesene (str. 106). 
I z r edno pogost , s k o r a j d a ed in i g r a m a i i č n i znak za p o d a j a n j e t rp -
nosti in s t a n j a v p re t ek los t i p a je p r i K r e m p l u obl ika na n/t d o v r š n i h 
glagolov, r a b l j e n a p o d o b n o kot p r i Ki izmiču , b rez p o m o ž n i k a . Ta nač in 
o p i s o v a n j a d o g o d k o v so posebno p r i n j e m v 19. stol. obsodili kot ger-
iii a n iz em. V e n d a r K r e m p I i zha j a iz j e z ikovnega pod roč j a , k j e r se ka t e -
gor i j a de ležn ikov v tem času, v s a j v p i smen ih t eks t ih , še p o j a v l j a v 
prvotnejšemi p o m e n u ; i z r a ž a še p r e d d o b n o s t in i s todobnos t , č e p r a v ne 
v t ak i dos lednos t i kot p r i Ki izmiču, z a to je t r eba p r i K r e m p l u r a č u n a t i 
z d r u g a č n i m i s i n t ak t i čn imi zakoni tos tmi , kot so znač i lne za k n j i ž n i 
j ez ik v t e m času. 
i 
K r e m p I : 1 ' Kaj je Madjarov ne spomorjenih, so v' Lehi reki potopleni, 
v' vesnice razbežani, zred vesnicami vužgani, vlovleni, v' velko jamo zmetani 
ino živi zakopani, drugi zred njih vikšimi obešeni (str. 8). — Njegovo mertvo 
truplo je v' zlato, tota v' sreberno, ino obej v' železno trugo djano. Konjska 
oprava, orožje ino drage reči so k' njemi pokopane, ino vsi pokopiči per grobi 
umorjeni, da se. ne bi znalo, gde je hunski junak Atila pokopan (str. 56). — 
Pâle zdaj je pri Ptuji , Celji, Lublani, Vogleji ino povsod glodko vse vkončuno, 
Vogleja pa porušena, razderta, druge mesta vunsporopane ino od ludih za-
pušene (str. 55). 
14 Л. Slomšek, Hrana evangelskih Naukov, V' Zelovzi 1845. 
15 Л. KrempI, Dogodivščine Štajerske jenile. V' Grâdci 1845. 
D a se t r p n o s t v p re tek los t i i n s t a n j e v p re tek los t i v o s r e d n j e m jeziku 
d r u g a č e i z raža ta , d o k a z u j e j o Nav ra t i l ov i p r i m e r i iz u r a d n i š k e g a jezika , 
k j e r se ni mogoče vedno izrazi t i s i vo rn ik i , č e p r a v je v tem času že a k t u -
a len odkloni len, p u r i s t i č n i odnos do t r p n i š k e g a i z r ažan j a . Y določenih 
vseb insk ih zvrs teh je obl ika n a n t n e z a m e n l j i v a s t vo rn ikom in zato 
ed ino p r a v i l n a ; t o še v sodobnost i d o k a z u j e j o mnoga k r a t k a poroč i l a 
(npr . Delo: Sestr i r a n j e n i , 7. V, 1971, zapr to ) v d n e v n e m časop i s ju in v 
u r a d n i h dopis ih (Vl judno vabl jen i ! ) . 
N a v r a t i l : Na splošna vprašanja odgovori obtoženec: »Pišem se J. M-k, 
sini star 50 let, oženjen, delavec, katoliške vere, rojen v C., stanujem v Z., sim 
bil že dvakrat zavoljo nezvestobe in štirikrat zavoljo tatvine pokorjeni (str. 
XXV). 
N a v r a t i l : 1 0 Po popolnoma verjetnem spričevanju zaslišanih prič je do-
kazano. da je založeni J. K-n ravno tisti mož, katerega je M. J-n o zaperii 
hiši pred odperto skrinjo najdel, katera je bila popred zaklenjena, ko je ravno 
po njej z rokami brodil (str. XXVI). — Obravnava je končana; zdaj se bode 
razsodba sklepala! Ker je bil obtoženec (!) pri volji, ji odškodnino plačati, in 
ni od nobene strani nič več omenjenega bilo, je predsednik ob t lih predpoldne 
zglasil, da je obravnava sklenjena. Sodnija se je v posvetovalnico podala, in 
obtoženec je bil odpeljan (str. XXIX). 
O m e n i t i j e t r e b a še d r u g e soodnose. Zelo zan imivo je, d a se v po-
gledu r a b e oblik s se p isci o b e h območi j v g l avnem dobro u j e m a j o (pri 
n e k a t e r i h p o m e n s k i h t ip ih) . To ve l j a , k a k o r je bilo pokazano , za p re -
h o d n e dovrši le i n nedovr šne glagole s se ( t ip : umioam se), le d a so do-
vršniki v t e m p o m e n u v o s r e d n j e m j ez iku iz raženi opisno {se ubije : se 
bo ubil). V vseh čas ih in n a k l o n i h p a se u j e m a j o tud i n e p r e h o d n i gla-
goli ( t ip : smejem se) s s t a ln im se, ki ne i z r aža jo t rpnos t i . T i p t i ska se. 
ki iz raža p r e d v s e m t r p n o s t (oziroma s t an j e ) n e d o v r š n i h glagolov, se v 
obeh j ez ikovn ih območj ih p o j a v l j a dovol j pogosto v brezosebni rabi ali 
t ud i z izraženimi osebkom, celo p r e d m e t o m {tiska se; knjiga se tiska; 
knjigo se tiska). P r a v t a k o se u j e m a r a b a t i p a okli .se«. 
P r e h o d n i dovrši l i in n e d o v r š n i glagoli s se: 
K i i z m i c s : I vr'zc szrebrni pêneze vu ezérkev, obrne sze, odide i obêszi 
sze (str. 57). 
J a p e l j : Inu on je ti; îrebèrnike v' Templi od lebe v§rgel, fe je prozh 
podal, je shal kje inu fe je obqsil (str. 156). 
D a j n k o : Ino vergel je on srebernike v' cirkvo ino odišel, ino se je pojdoč 
za ver v obesel (str. 89). 
K ii z m i e s : I ovo zakrivalo ezérkvi raszprascsilo sze je na dvôje od zgora 
notri do tel; i zemla sze je genola, i pecsine szo sze pokale. I grobovje szo sze 
odpirali i vnôga têia ti szvéti, ki szo zaszpali, szo gori sztanola (str. 59). 
10 I. Navratil, Kurze Sprachlehre für Gerichtsbeamte, Laibach. 1S50. 
J a p e l j : Inu pole to sagrinalu tiga Templa fe je ràs-tèrgalu na dvôje od 
sgoraj, noter do sdolaj. Inu semla /e je ftrçfla, inu fkale fo 'fe ràspôkale. Inu 
pokopali/7ia so se odpèrle, inu veliku telçfs tili fvetnikov. katçri îo îpali, fe je 
ubudilu (str. 142). 
K a k o r je že iz n a v e d e n i h p r i m e r o v razv idno , se v enem in ist eni 
s tavku p o j a v l j a j o s k o r a j vsi t ipi glagolov s se. T u d i brezosebni tvorni 
t ip (v id i se) j e med n j i m i . Posebe j n a j omenim p r i Ki izmiču i z p r i č a n e 
tvo rn ike na -vsi s se. 
K ii z m i e s : I prigodilo sze je. gda biszi zgucsàvala i szpitâvala, i szâm 
Jezus sze priblizavsi k nyinia, na vkiip je sao z nyima (str. 162). 
J a p e l j : Inu pèrgodilu fe je. kadar fia fe ona pogovarjala, inu fe ispra-
fliovala: Je tudi Jesus k' njima fe pèrblislial, inu je s' njima Ilial; (str. 359). 
I) a j ii k o : Ino nagodilo se je. kda sta tak govorila ino se med sabo spita-
vala, da se je Jezus k' nima priblixal, ino z' nima šel (str. 97). — Ino od perle 
so se пупе oči, ino spoznala sta ga (str. 97). 
K i i z i n i c s : Zaisztino, zaisztino velim vam; kâ sze vi bodete jokali i pla-
kali, szvêt sze pa bode radiivao; vi sze pa 'zalosztili bodete, ali 'zalosz.t vasa 
sze obrné na radoszt (str. 202). 
J a p e l j : Rèînizlmu, rèTnizhnu vam povem: da fe boste jokali, inu plakali. 
ta îvçjt рак fe bô vefselil: Vy рак böte fhaloïtni, ali valila slialoft bô v' 
veîsele prevèrnena (str. 500). 
Vzhodne i n o s r e d n j e pisce l oču je še dvoje . Za vzhodne pisce je zna-
či lno več je š tevi lo glagolov s .stalnim se, v n e k a t e r i h p r i m e r i h pa se 
n a m e s t o se p o j a v l j a si; p r i m e r o v s s ta ln im oz i roma p red vsem možnim 
poudar i l i m si j e več kot v o s r edn jem jez iku . Iz tega raz loga »ref leksivno« 
i z r a ž a n j e v de l ih v z h o d n i h piscev zavzema kol ič insko še širši obseg. 
V g rad ivu se p o j a v l j a j o n a s l e d n j i taki p r i m e r i : skrbeti se, dičiti se, 
naroditi se, moliti se, zvali se, počivali se, popretiti se, čakati se. ufati 
se i td. 
P e t r e t i c s : Vûfaj fze kcîii veru tvoja je tebe zdravil vesinila; (str. 126). 
Ztanovito, ztanovito velim vam: da fziize tocfili i plavali fze bildete vi: 
Szvetfze p.ik hude veîzelil (str. 74). 
K i i z i n i c s : Zato velim vâm: ne szkrbte se za 'zitek vas, ka bodte jeli 
i ka bodte pili (str. 10). 
K i i z i n i c s : Doli szpadnovsi zato te szluga, molo sze nycmi je govorccsi: 
Goszpodne. mej potrplênye z menom, i vsze ti pldcsam (str. 56). 
D a j il k o : Preči po texâvi totih dnevov pà bode se sunce otemnilo 
(str. 146). — Sedite si tv, dokelič tû pojdem ino se pomolim (str. 84). 
S e r f : Nekaj ga je palo na pečovje, ino se je posehnilo, da je vlage ne 
melo (str. 118). 
K r e m p l : Zdaj Sihar Sanmi po vele svojega krala naprejpernese, ino da ne 
dobi pravega odgovora, se začne preliti, ino reče Sanioi, da so tote dežele ne 
njegove, temuč frankoskega krala (str. 60). 
T u d i pomenska r a z p o r e d i t e v č lenka si se v celoti ne u j e m a s p r imer i , 
z n a n i m i iz o s r edn j ega jez ika ( p r i z a d e v a m si: misl im si, u p a m se si). Pr i 
vzhodn ih pisc ih se p o j a v l j a p r i n a s l e d n j i h g lagol ih : iti si, sesti si, priti 
si. rediti si, gledati si, vkončati si; obema s k u p n i so: dati si. izbrali si. 
pretrgati si, misliti si, zaslužiti si, pusiti si, obdelovati si — to je : sebi. 
K ü z m i с s : Vu onom dnevi pa, voidocsi Jezus s hi'ze, szeo szi je pôleg 
môrja (str. 25. sest si : usesti se!). 
D a j n k o : Xeno sem si vzél ino zato ne morem priti (str. 125). 
K r e m p I : Toto plačo si vašemi poglavari neste, če pa hoče ka j bolšega 
meti. naj si pride po nje (str. 85). — Poveda se. da je narod Sarmatov iz Azie 
v' Evropo se preselivši poznej si ime Slavjanov dal. od slave /čast/, kero si je 
zaslužiti h tel (str. 71). 
Slovenci so mogli od Avarov se pustiti prestaviti, kam se jim je zdelo, ino 
per najmenši protivnosti si pustiti vesnice požgali, setva ino njiva si vkončati 
(str. 58). 
T u d i p r i Has lu in S lomšku je ta možnost (t ip kupiti si) p r e c e j po-
gos ta : zdi se vsebinsko bol j u t eme l j ena . 
11 a s 1 : Od kod je vender ena toku velika nevejsnoft, ja zelu îlepota, de fi 
lud ji raj ih teme. koker рак luzli isvolijo (str. 128). 
J a p e l j : Tèmuzh shirajte fi ihaze v' Nebelsili: k(;r jih ne rijâ. ne mol 
ne konzha (str. 25). 
II a s i : Aku lih [o ji leti prov poglavitni neperjateli kar njih fliege, vuk 
inu sadershanje amtizhe (str. 145). 
Kot v id imo, člemica si izraža t u d i medsebo jno usmer jenos t , osebek 
je iz ražen p r i t ipu v množin i . 
S l o m š e k : Priîtopite donef revni froteji, k jaflicam Jeîuiovim, oterile fi 
tvoje îolsnc ozlii (str. 35). 
P r i p isc ih o s r edn j ega območ ja je na jpogos te j i da t ivn i tiip (kup im : 
k u p i m si, to je — sebi). 
O brezosebnem t i p u (vidi se, stori se, itd.), ki ga pozna tudi sodobni 
kn j i žn i jezik , in i z raža tvornost , so naši jezikoslovci p r e c e j r a z p r a v l j a l i . 
P r a v z a p r a v je n j i h o v tvorn i p o m e n jasno pouda r i l šele Šker l j : 1 7 po t r -
di lo za n jegove ugotovi tve p a n a j d e m o že p r i Kiizmiču in J a p l j u . Po-
gosto se na mestih, k j e r rab i J a p e l j brezosebno zvezo (v 3. os. sg.). pri 
Kiizmiču p o j a v l j a sp lošn i t v o r n i k ; (3. os. sg. ali pl.), s eveda p a je tudi 
pri Kiizmiču i z p r i č a n a brezosebna r aba . 
J a p e l j : Ali Je nuire grosdje brati is tèrnja, ali fige is oîata (str. 27). 
K ii z ni i e s : Jeli berejo sz trnva grozdje, ali sz esetalja fige (str. 12). 
17 S. Škerlj, Bezlične povratne rečenice sa aktivnom konstrukcijom; Zbornik 
и čast A. Beliča, Beograd 1*)37.