Časopis obči n e Kam n i k, 8. maja 2020, leto 5, števi lka 9 Življenje se vrača v stare tirnice Epidemija covida-19 se umirja, zato je vlada sprostila številne preventivne ukrepe, s tem pa se življenje vrača tudi v občine. V Zdravstvenem domu Kamnik lahko znova obiščete osebnega zdravnika, vrata so odprli tudi knjižnica, muzej, cerkve ter številne trgovine in lokali, ki hrano in pijačo strežejo na vrtovih in terasah. V mestu je znova treba plačati parkirnino. Jasna Paladin Kamnik - Iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca so sporočili, da od 4. maja dalje lahko znova obiščete svojega osebnega zdravnika, a le po predhodnem naročilu in zgolj pacienti brez vročine in znakov okužbe dihal. Administrativna ambulanta je zato prenehala delovati, te storitve sedaj lahko pacienti naročajo elektronsko v ambulanti osebnega zdravnika. Delovati je začela tudi ambulanta za diabetike. »Občane opozarjamo, da zaradi preprečevanja širjenja okužb v ZD Kamnik vstop še vedno ne bo mogoč brez predhodnega telefonskega naročila, v izrednem nujnem primeru pozvonite pri vratih urgence. Bolnike z vročino in ali znaki okužbe dihal pozivamo, da pokličejo na koronamobi ambulante za vročinska stanja (051 642 922 ),« opozarja direktor zdravstvenega doma Sašo Rebolj. V ponedeljek, 4. maja, je svoja vrata delno odprla tudi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, kar pomeni, da Utrip v mestu je znova živahnejši. bo odprta po prilagojenem urniku, in sicer je osrednja enota v Kamniku odprta od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro, Krajevna knjižnica Komenda pa le ob ponedeljkih in petkih med 9. in 15. uro. Gradivo bodo izposojali zgolj po predhodnem naročilu, saj prost dostop do Med prvimi je vrata ponovno odprla knjižnica. knjižničnega gradiva za uporabnike še ni mogoč. Do nadaljnjega bo v knjižnici veljal tudi poseben režim gibanja, ki je jasno označen. Iz knjižnice bralcem sicer sporočajo, da se z vračilom izposojenega gradiva še ne mudi, saj uporabnikom v času trajanja epidemije, ko knjižnica še ne deluje v polnem obsegu, zamudnina ne bo tekla. V ponedeljek, 4. maja, so ponovno odprli tudi cerkve, svetih maš se lahko udeležujejo le zdravi verniki, ki morajo nositi zaščitno masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V cerkvah morajo ohranjati razdaljo 1,5 metra in prejemati obhajilo samo na roke. Dovoljena sta zakramenta krsta in cerkvene poroke z največ 15 udeleženci. S torkom, 5. maja, je svoja vrata ponovno odprl tudi Medobčinski muzej Ka- mnik. Odpiralni čas za obiskovalce je od torka do sobote od 10. do 18. ure, držati pa se je treba vseh že znanih priporočil - varnostne razdalje, razkuževanja rok ... Prav tako je v enotah omejeno število obiskovalcev. V muzeju na Zapricah je hkrati lahko deset obiskovalcev, v Rojstni hiši Rudolfa Maistra pet, prav tako deset pa tudi v Galeriji Miha Maleš. Od srede, 6. maja, dalje so znova možni obiski svojcev v Domu starejših občanov Kamnik, a le po predhodnem naročilu, po naprej določenem urniku in v omejenem številu. V mestu so ponovno zaživele nekatere terase gostinskih lokalov, vrata so odprli frizerski in lepotni saloni, številne trgovine ..., znova pa je treba plačati tudi parkirnino na vseh parkirnih mestih, ki so v lasti občine. OBČINSKE NOVICE Virus povišal proračunske izdatke Občinski svetniki so se sestali na izredni seji, ki je potekala po videokonferenci. Glavna točka je bil rebalans proračuna, saj stroški za spopadanje z epidemijo in blaženje njenih posledic naraščajo. stran 2 AKTUALNO Pahor: ostanimo potrpežljivi Dom starejših občanov Kamnik, kjer še niso zabeležili primera okužbe s covid-19, je obiskal predsednik države Borut Pahor. Ker v občini Kamnik zelo uspešno zajezujejo širitev virusa, se je zahvalil tudi županu Mateju Slaparju. stran 5 KULTURA Virtualni sprehod po razstavi ilustracij V Medobčinskem muzeju Kamnik v letošnjem letu predstavljajo ilustratorko Polono Lovšin. Posvetili ji bodo dve razstavi, in sicer v Trzinu in v galeriji Pogled v Kamniku, za uvod pa so njena dela na ogled na spletni razstavi. stran 7 MLADI Z nasmehi delimo srečo in veselje Na OŠ Toma Brejca so iz različnih materialov ustvarili nasmehe, ki po različnih kotičkih Kamnika čakajo na mimoidoče v upanju, da bodo tudi iz njih izvabili nasmeh. stran 9 Kmalu znova na Kamkolo Na občini si sistem izposoje koles Kamkolo želijo zagnati v najkrajšem času, predvidoma v maju. Šestim postajam se bosta pridružili še dve. Jasna Paladin Kamnik - Sistem izposoje električnih koles Kamkolo je bil lani med občani izredno dobro sprejet in občina je po zimskem premoru sistem znova nameravala zagnati sredi marca, a so morali zaradi epidemije novega koronavirusa začetek obratovalne sezone nekoliko zamakniti. »Predvidevamo, da bomo sistem zagna- li v mesecu maju, saj v tem trenutku zaradi možnosti prenosa okužbe od uporabnika do uporabnika zagon sistema žal še ni možen,« sporočajo z občine, kjer so za letošnjo sezono pripravili nekaj novosti. Kamkolo si želijo približati še več občanom in tako še bolj prispevati k razvoju trajnostne mobilnosti v naši občini. ► 3. stran Ljubljanska cesta 3c, KAMNIK poleg priznanih znamk gospodinjskih aparatov tudi hrana za naše hišne prijatelje. pestra izbira dobre hrane za kužke in muce po dobrih cenah ... VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah med in 12. uro. Telefon: 01 839 47 97, 041 415 756 LESNI PELETI DNEVI UGODNIH NAKUPOV MAJ 12 3 8 10 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ® 051 250 440 © ¡nfo@lesnipeleti.si © www.lesnipeleti.si od 187 €/tono + DDV NAJBOLJŠE RAZMERJE MED KAKOVOSTJO IN CENO Q energij a narave 2 petek, 8. maja 2020 Kamničan ^ Občinske novice Prvomajska budnica letos nekoliko drugače Kamnik - Člani Mestne godbe Kamnik kljub epidemiji niso prekinili tradicije in so pripravili prvomajsko budnico. Ta je bila sicer močno okrnjena in drugačna kot običajno. Tudi kamniški godbeniki so se pridružili pobudi Zveze slovenskih godb in Gasilske zveze Slovenije in s pomočjo lokalnih gasilskih društev predvajali posneto glasbo po zvočnikih na gasilskih vozilih. Kot nam je povedal predsednik Mestne godbe Kamnik Žiga Selko, so se v občini tej pobudi uradno pridružili PGD Tunjice, PGD Kamniška Bistrica in PGD Mot-nik, samoiniciativno pa tudi nekateri drugi, glasbo pa je bilo iz zvočnikov mogoče slišati tudi v Kamniku. J. P. OBVESTILO Občina Kamnik občanke in občane obvešča, da se bo s ponedeljkom, 18. maja 2020, ponovno vzpostavil sistem plačevanja parkirnin na parkirnih mestih v lasti Občine Kamnik. Tisti, ki so v marcu kupili mesečno parkirno dovolilnico, jo lahko v vozilu dajo na vidno mesto in velja do konca meseca maja. Ponovno se uvaja prometni režim na ulici Šutna, kot je veljal pred stanjem preventivnih aktivnosti zoper covid-19. Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004, 31/2008 in 20/2017) objavlja RAZPIS za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2020 Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: A) vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, B) vgradnja sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov, C) vgradnja toplotne izolacije fasade starejših eno- ali dvostanovanjskih stavb, D) energetska prenova obstoječih lesenih oken. Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«. Kontaktna oseba za dodatne informacije o razpisu je Mihela Veternik, tel. št. 01/8318-248 ali 031/698-505, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si). Prosilec, ki bo pridobil nepovratna sredstva po tem razpisu, lahko kandidira tudi za dodelitev državnih nepovratnih sredstev, v kolikor bo Eko sklad objavil razpis za nepovratne finančne spodbude. Rok za predložitev vlog je 30. september 2020. MATEJ SLAPAR ŽUPAN Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: Jasna Paladin malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d.o.o., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 22. maja 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 14. maja 2020. Druga izredna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Virus povišal proračunske izdatke Občinski svetniki so se 22. aprila sestali na izredni seji, ki pa je zaradi znanih razmer potekala po videokonferenci. Glavna točka je bil rebalans proračuna, saj stroški za spopadanje z epidemijo in blaženje njenih posledic strmo naraščajo. Druga izredna seja Občinskega sveta Občine Kamnik v tem mandatu je potekala po videokonferenci. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik - Seje se je po svojih računalnikih udeležilo vseh 29 svetnikov, pa tudi številni zaposleni na občinski upravi. Glede na verjetnost, da bo sejo na tak način v prihodnje skoraj zagotovo treba pripraviti še kdaj, razveseljuje dejstvo, da so se udeleženci - kljub temu da je seja z uporabo programa zoom tako potekala sploh prvič - znašli zelo dobro, razprava zaradi tehnologije ni bila okrnjena, nekoliko razvlečeno je bilo le glasovanje, saj so se morali svetniki pri vsakem sklepu javno poimensko izreči, ali glasujejo za ali proti ali pa so morda vzdržani. Vse to je bilo potrebno zaradi snemanja in zapisnika. Na dnevnem redu so imeli štiri točke, daleč največ razlag in razprave pa se je vrtelo okoli drugega rebalansa letošnjega proračuna. Soglasna podpora Rafku Lahu Svetniki so na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja soglasno podali pozitivno mnenje Rafku Lahu za vnovičen mandat ravnatelja Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Lah je bil za to mesto edini prijavljeni kandidat. Največ za maske in komunalno podjetje »Težko leto je pred nami. Denar bo treba jemati povsod in številni projekti bodo morali počakati na boljše čase. Take situacije še nikdar nismo imeli in rebalans je zares nujen zaradi delovanja občinskega štaba Civilne zaščite, ki je že izdalo naročilnice, ki pa so že višje od razpoložljivih sredstev. Denar namreč črpajo iz proračunske postavke, ki jo z rebalansom s sedanjih 250 tisoč evrov zvišujemo na 620 tisočakov,« je svetnikom pojasnil župan Matej Slapar. Za kaj vse, kako in predvsem za koliko denarja je Civilna zaščita v občini od 7. marca dalje porabila denar, je svetnikom zelo podrobno predstavil načelnik Občinskega štaba CZ mag. Matjaž Srša. Za informacijsko tehnologijo oz. nabavo 16 prenosnih računalnikov so plačali okoli 14.500 evrov. Za materialno-tehnična sredstva, kamor sodijo zaščitne maske, razkužila, milniki, respiratorji, osebna zaščitna sredstva za Štab Civilne zaščite, gel za dezinfekcijo, rokavice, šotor za dekontaminacijo, zaboji s hermetičnim zapiranjem, razkužilo vodikov peroksid ..., je bilo porabljenih dobrih 236 tisoč evrov, od tega največ denarja za nabavo zaščitnih mask. Pri različnih dobaviteljih so nabavili 211.050 različnih zaščitnih mask v vrednost 153.987,90 evra, edino merilo za nabavo pa je po besedah Srše bilo, kdo jim maske za primerno ceno sploh lahko dobavi in da imajo primerne certifikate. Dobrih 500 evrov so porabili za tiskanje našitkov CZ in nalepk za vhode v trgovine, lekarne in druge lokale, dobrih 800 evrov pa za obveščanje javnosti o poslovanju občine in upravne enote, stroške oblikovanja in tiskanja zgibank, ki so jih prejela vsa gospodinjstva, ter stroške tiskanja opozorilnih talnih nalepk. Najbolj je svetnike zmotila precej visoka postavka za Komunalno podjetje Kamnik (skoraj 133 tisoč evrov), ki v tem času kot pogodbeno podjetje zagotavlja 24-urno dežurstvo, postavljanje opozorilnih znakov in zabojnikov, razkuževanje javnih površin in ostale aktivnosti po nalogu Občinskega štaba Civilne zaščite. Skoraj pet tisoč evrov so plačali pošti za raznos mask po vseh gospodinjstvih, enajst tisočakov pa je stala prehrana za člane štaba Civilne zaščite v času izrednih razmer. »Skupaj je bilo za ukrepe, ki so neposredno povezani z zagotavljanjem preventivnih ukrepov in odpravljanjem posledic epidemije na območju občine Kamnik, izstavljenih za 401.175,01 evra naročilnic in potrjenih del po pogodbi,« je povedal mag. Matjaž Srša, a poudaril, da je Občinski štab Civilne zaščite sredstva za ostale javne zavode, kot so zdravstveni dom, dom starejših občanov, policija in drugi, zagotavljal le v prvem mesecu izrednih razmer, odslej pa bo to zagotavljal le še za javne zavode občine. Je bil rebalans pripravljen prekmalu Svetniki delu Civilne zaščite niso oporekali in so vsem, ki so se zadnje tedne trudili za varnost občanov ali ogrožali lastno zdravje z delom na terenu, izrekli veliko zahvalo, so pa imeli kljub vsemu veliko pripomb na rebalans. »Tega rebalansa ne bomo podprli, saj je narejen zelo na hitro in nestrokovno, vse spremembe niso upoštevane in znova nekaj delamo 'ad hoc'. Bolje bi bilo počakati še kakšen mesec, ko bi bile stvari bolj jasne,« je v imenu svetniške skupine LMŠ dejal Igor Žavbi. Ali je rebalans v tem trenutku smotrn, so se spraševali tudi v svetniški skupini LDP. »Razumem urgentnost, saj Civilna zaščita potrebuje denar, a v rebalansu je kup spremenjenih postavk, ki nikakor niso nujne, zato mi vse deluje precej nepremišljeno,« je dejal Edis Rujo-vič. Svetniki so opozorili na to, da je neznank preveč, da bo vlada spremenila višino pov-prečnine, na kar bi bilo bolje počakati, hkrati pa občina ni upoštevala nekaterih že znanih dejstev (na primer najemnine za občinske prostore, ki jih občina v času epidemije ne bo zaračunala). Prav tako še ni znano, koliko denarja naj bi občine za odpravo posledic epidemije prejele s strani države. Rebalans so na koncu potrdili s 17 glasovi za in šestimi proti, ostali so bili vzdržani. Kaj je izpadlo in kaj je dodano S sprejetim rebalansom so iz proračuna med drugim izpadli postavitev kipa mamuta, zamenjava kritine na gradu Zaprice, obnova občinske stavbe, 100 tisoč evrov bo tudi manj na postavki za vzdrževanje cest. Za 70 tisočakov se zmanjšuje postavka za izboljšanje poplavne varnosti Kamniške Bistrice, 150 tisočakov bo manj za nakupe strateških zemljišč, 88 tisoč evrov pa manj za plače občinskih uslužbencev, saj jih večina te dni dela od doma. Po drugi strani pa se je našlo dodatnih sto tisočakov za zbirni center v Suhadolah, dodatnih 60 tisoč evrov za pločnik Markovo-Vir in ureditev dodatnih enajstih sob za prenočevanje v Samostanu Mekinje. Skupni izdatki v proračunu so tako ocenjeni v višini 27.843.275 evrov in so za 420.203 evrov oziroma 1,5 odstotka višji kot v sprejetem proračunu za leto 2020, a že zdaj je znano, da bo treba v letošnjem letu pripraviti še vsaj dva, če ne celo tri rebalanse proračuna. S sprejetimi spremembami na proračunski rezervi je izpadla tudi letos načrtovana ureditev vodotoka Oševek, sanacija plazu pod občinsko cesto v Zgornjih Palovčah pa bo izvedena po načrtih. Čeprav skladno z izredno sejo ni šlo za nujen sklep, so svetniki kot zadnjo točko v drugem branju soglasno potrdili še Program opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka za OPPN KA-23 Kamnik - Poljane. Kamničan ^ petek, 8. maja 2020 3 Občinske novice Gradbišča spet oživela V zadnjem mesecu dni se občina znova pospešeno posveča nekaterim gradbenim projektom, saj omejitev na gradbiščih ni več. Jasna Paladin Kamnik - V Šmarci je v polnem teku semaforizacija križišča pri nekdanji trgovini Tuš (zdaj pekarna), s katero bodo omilili dosedanje zastoje ob priključevanju na državno cesto, križišče pa bo tudi precej bolj varno za vse udeležence v prometu. »Z novo rešitvijo in investicijo bomo pripomogli k večji prometni varnosti, saj se bo poleg semaforizacije preuredila še cestna razsvetljava, dogradila se bo površina za pešce, obnovil se bo vodovod in uredil priključek lokalne ceste na državno. Za predmetno investicijo je bila predvidoma zaključila konec maja, v tem času pa sta vzpostavljeni delni zapori regionalne in občinske ceste,« so nam naložbo predstavili na občini. Junija začetek del v Stahovici V aprilu so na Portalu javnih naročil objavili razpis za ureditev križišča državnih cest Stahovica-Črnivec in Stahovica-Kamniška Bistrica ter za gradnjo hodnika za pešce in postavitev javne razsvetljave ob cesti Stahovica-Črnivec v naselju Stahovica. Poleg ureditev semafo-riziranega križišča in izgra- pripadajočo infrastrukturo, da izrazijo interes za vključitev k izvedbi navedenega projekta. Tudi ta projekt bo občina izpeljala skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo, s katero so že februarja sklenili pogodbo o sofinanciranju. Gradbena dela se bodo začela predvidoma v prvi polovici junija. Pločnik od Markovega do Vira Aprila se je zaključil tudi postopek javnega naročila za izgradnjo pločnika od odcepa za Markovo do naselja Vir pri Nevljah, tako da bo občina v tem mesecu podpisala grad- postopku izbire izvajalca in dvofaznem postopku pogajanj na občini prišli do cene 166 tisoč evrov, kar je vsekakor zelo razveseljivo in ne prav običajno dejstvo. Redno vzdrževanje občinskih cest Na področju rednega vzdrževanja občinskih cest je občina od ministrstva za infrastrukturo prejela obvestilo, da se v času epidemije koronavirusa v sklopu rednega vzdrževanja izvajajo samo neodložljiva dela oziroma nujna dela, ki so navedena v Pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest. V Rekonstrukcija občinske ceste Žaga-Podstudenec Urejanje križišča v Šmarci z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo sklenjena sofinanancerska pogodba. V mesecu decembru lani smo z izbranim izvajalcem podpisali gradbeno pogodbo, v aprilu pa smo začeli delati. Dela se bodo v skladu s terminskim planom dnje hodnika za pešce bodo zarisali nove prehode za pešce in obnovili vodovod ter kanalizacijo. Kot pojasnjujejo na občini, bodo pred samo izvedbo del pozvali tudi vse zainteresirane investitorje za elektronska komunikacijska omrežja s beno pogodbo z izbranim izvajalcem. Ta bo poleg pločnika v dolžini 350 metrov uredil tudi javno razsvetljavo in obcestni meteorni kanal ob regionalni cesti. Projektantska ocena investicije je bila v tem primeru ocenjena na dobrih 260 tisoč evrov, a so v aprilu so tako zaključili oziroma izvedli naslednja dela: rekonstrukcijo občinskih cest Žaga-Podstudenec v dolžini 310 metrov, Laniše-Stolnik v dolžini 114 metrov in vozišče ob usadu v Zgornjem Tuhinju v dolžini štirideset metrov. Dan upora proti okupatorju V ponedeljek, 27. aprila, ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju, je delegacija treh predstavnikov ZB NOB Kamnik položila venec ob kamniškem spomeniku revolucije. Dušan Božičnik Kamnik - Kljub trenutni situaciji, ko so vse svečanosti odpadle, smo 79. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) obeležili s kratkim kulturnim prispevkom. Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Proti-imperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena v noči med 26. in 27. aprilom 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaterih političnih strank in kulturnih delavcev. Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperiali- Položitev venca k spomeniku revolucije v Parku Evropa stična fronta. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. Ustanovne skupine so sklenile začeti priprave na oborožen upor, takoj po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Ta pa se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Poleti 1941 so tako nastale prve partizanske enote. Po vsej Sloveniji se je začel oboroženi odpor, ki je sčasoma prerasel v narodnoosvobodilni boj. Tudi na Kamniškem, v Volčjem Potoku, je bil ustanovljen Vojno-revolucionarni komite za kamniško partijsko okrožje z nalogo, da pripravi oboroženo vstajo. Kmalu znova na Kamkolo ► 1. stran Ob začetku sezone bo uporabnikom na voljo trideset električnih koles, ki si jih bodo lahko izposodili na že poznanih postajah v mestu - pri nakupovalnem centru Qlandia, v neposredni bližini pošte na Duplici, na železniški postaji Kamnik, v bližini Glasbene šole Kamnik, na glavni avtobusni postaji in pri Domu kulture Kamnik. Vsaka postaja ima deset priklopov za kolesa in pet električnih koles. Občina v letošnjem letu načrtuje tudi nekaj novosti. Prva je načrtovana širitev sistema z dvema novima postajama, in sicer pri Zdravstvenem domu Kamnik in v bližini Mercator centra Kamnik. Na vsaki od obeh postaj bo pet novih električnih koles, torej bo v sistemu Kamkolo skupno že štirideset električnih koles. Enako kot lani bodo lahko sistem uporabljali vsi uporabniki s plačano letno članarino. O poteku članarine, možnostih plačila, prijavi in podaljšanju pogodbe bodo dosedanji uporabniki pravo- časno obveščeni. Vsi novi uporabniki pa bodo morali najprej podpisati pogodbo in strinjanje s splošnimi pogoji, kar bodo lahko uredili v prostorih TlC-a (Glavni trg 2). Spremenjeni oz. dopolnjeni bodo tudi splošni pogoji dostopa in uporabe sistema za izposojo električnih koles v občini Kamnik. Občanom bo še vedno na voljo 14 ur brezplačne izposoje na teden, uporaba sistema pa je dovoljena za starejše od 14 let. »Zaradi mnogih težav z vandalizmom v lanski sezoni smo bili primorani v letošnji zaostriti pogoje in uvesti dodatne sankcije za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema Kamkolo. Poleg plačila poškodb, po veljavnem ceniku pooblaščenega serviserja, bomo letos uporabnikom za poškodbe, ki bodo nastale zaradi nevestnega in malomarnega ravnanja, zaračunavali tudi pogodbene kazni. Splošni pogoji bodo objavljeni na spletnih straneh www.kam-kolo.si in www.kamnik.si, kjer si bodo občani lahko prebrali tudi ostale informacije,« opozarjajo na občini. Občina Kamnik na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom spomeniško zaščitenih objektov za obnovo fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 63/2008 in 82/19) in Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2020 (Ur. List RS, ŠT. 79/19) objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev finančnih sredstev za obnovo spomeniško zaščitenih objektov v občini Kamnik (fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva) Razpisna dokumentacija je objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«. Kontaktna oseba za dodatne informacije o razpisu je Lidija Fujan, telefonska številka 01/8318-138, elektronska pošta: lidija.fujan@kamnik.si. Rok za predložitev vlog je 1. oktober 2020. Matej Slapar ŽUPAN Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2020 Sklep o razpisu in obrazec vloge sta objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si, in sicer v rubriki »javna naročila in razpisi«. Kontaktna oseba za dodatne informacije o razpisu je Mihela Veternik, telefonska številka 01/8318-248 ali 031/698-505, elektronska pošta mihaela. veternik@kamnik.si. Rok za predložitev vlog je 7. oktober 2020. Matej Slapar ŽUPAN 4 petek, 8. maja 2020 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 42 41 www.gorenjskiglas^'^ Življenje se je postavilo na glavo Epidemija koronavirusa je zaprla šole, vrtce, kulturne ustanove, podjetja, zaustavila storitvene dejavnosti, športne aktivnosti ... Našim staršem in svojcem, ki bivajo v domovih za starejše, je preprečila stike s svojci. Zdravstveni sistem je postavila pred preizkušnjo, kot je še ni bilo. V tem trenutku lahko izrazimo upanje, da nam je uspelo premagati prvo stopnico v boju z epidemijo. Naša zahvala gre zaposlenim v Zdravstvenem domu Kamnik, osebju Doma starejših občanov v Kamniku, trgovkam, pripadnikom Civilne zaščite, humanitarnim delavcem, učiteljem, policistom in mnogim drugim. Uspeli smo tudi zato, ker smo vsi resno vzeli geslo Ostanite doma. Epide-miologi pravijo, da je to šele prva stopnica v boju proti zahrbtemu virusu. Veseli smo, da je bila Občina Kamnik med manj prizadetimi občinami. Vse službe so se odzvale odlično. Počasi se bomo začeli vračati v običajno življenje, ki pa ne bo enako. Mnogi naši občani so izgubili službo, mnogi bodo morali zapreti dejavnosti, tudi večja podjetja bodo v težavah. V LDP pozdravljamo napoved Občine Kamnik, da bo najemnikom poslovnih prostorov in javnih površin, s katerimi ima občina sklenjene najemne po- godbe in ki ne morejo obratovati, najemnine oprostila in da je ustavila postopke za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Hkrati pa menimo, da bodo nujni še drugi ukrepi za premostitev težav. Največji delež pomoči bo res omogočila država, vendar ima tudi občina nekatere možnosti. V LDP smo pričakovali, da bo župan že na zadnji izredni seji Občinskega sveta nakazal, s kakšnimi ukrepi bo občina še priskočila na pomoč obrtnikom in podjetnikom, ali se razmišlja o znižanju cen komunalnih storitev, kako se bo ohranjalo delovanje športnih društev in klubov, kulturnih ustanov in društev. Težave bodo v turizmu in potrebni bodo ukrepi za delovanje podjetja Velika Planina. Ti izzivi nas čakajo v naslednjih tednih. Stranka Lista Dušana Papeža je v času epidemije prostovoljna sredstva namenila Rdečemu križu Kamnik, Društvu Ma-kadam, Društvu staršev otrok s posebnimi potrebami, socialno ogroženim družinam za oskrbo s kosili in Projektu Botr-stvo v Sloveniji. Svetniška skupina LDP ferf/z tiste erujjin? Mnenje občinske svetnice Ohranimo človečnost Natalija Berlec, svetnica SDS V zadnjih dveh mesecih je na vsakem koraku moč zaslediti besede o epidemiji, ki je zajela celotni svet. Kljub temu da je Občina Kamnik po kvadraturi ena večjih občin, je mogoče na kakšnem koraku slišati tudi očitke v zvezi z ukrepi, ki jih je sprejela vlada, predvsem tistim, ki je omejeval gibanje med občinami, in kakšnim, ki je posegel v pravico demokratične države. V Sloveniji so razmere v primerjavi s sosednjo Italijo drugačne, zahvaljujoč odgovornim, ki vedo in se zavedajo, kako se rešujejo krize in kako pomembno je v zadovoljstvo slovenske javnosti izvesti učinkovite poteze. Zaznavamo prve trende, da smo bili pri zajezitvi širjenja koronavirusa uspešni, zato bodo tudi v prihodnjih dneh in tednih potrebna naša odgovorna dejanja. Jasno je, da so ukrepi, četudi posegajo v kakšno svoboščino ali pravico, nujni za ohranitev življenj ter socialnega in gospodarskega sistema. Kdo lahko komu naloži breme krivde za povzročitev bolezni ali celo smrti državljanom samim. Zavedati se moramo, da je v danem trenutku varovanje zdravja naša najvišja prioriteta. S tem mislim na varovanje zdravja nas samih, naših bližnjih in ne nazadnje tudi tistih, ki živijo v naši bližini, predvsem pa ranljivih skupin in starostnikov. Hvaležna sem vsakomur, ki se je in se še vedno odziva, pa tudi tistim, ki se še bodo odzvali na vsakršno izraženo stisko in prošnjo po pomoči, v kakršnikoli že obliki, naj si bo to finančna pomoč, pomoč pri vsakodnevnih opravkih, med-sosedska pomoč... in še bi lahko naštevala. Vsaka pomoč je dobrodošla in verjamem, da je vsak, ki jo nudi v teh časih, nagrajen z zavedanjem, da je s svojim dejanjem pripomogel na svoj najboljši način v teh izrednih razmerah in ohranil med nami človečnost. Zavedanje, da smo nekaj dobrega storili za druge, je nagrada sama po sebi. Občinski odbor SDS Kamnik in občinski svetniki Slovenske demokratske stranke smo se odzvali vsak na svoj način, druži pa nas prostovoljnost. Ker se zavedamo, da je prene-katera družina v teh časih ostala brez nujnih potrebščin za življenje, smo se odločili, da Župnijski karitas Kamnik na-kažemo 500 evrov pomoči. Največ pomoči je potrebno za poplačilo življenjskih stroškov. Slovenija je v mednarodnih očeh država, ki se uspešno sooča z epidemijo. Pokazali smo, da smo odgovoren narod in odgovorni državljani. Prebivalci občine Kamnik s svojimi dejanji dokazujemo, da smo pomemben del tega mozaika. Mnenje občinskega svetnika Premisleki o prostoru Jernej Markelj, svetnik NSi Lani poleti se je name obrnil nosilec seminarja doc. Mitja Zorc s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani z vprašanjem, ali imamo v Kamniku kakšen prostorsko-arhi-tekturni izziv, ki bi se ga lahko pod njegovim mentorstvom lotili študentje višjih letnikov v študijskem letu 2019/2020. Praksa ni neobičajna, saj profesorji skušajo po eni strani študentom dati konkretne izzive, po drugi strani pa na ta način lokalna skupnost pridobi sveže in neobremenjene rešitve glede urejanja prostora. Skupaj z vodjo oddelka za prostor ter vodstvom občine smo pripravili nabor lokacij in nalog, ki so se nam zdele potencialno zanimive za ta namen. Z našega seznama predlogov je nato mentor izbrali nekaj tistih, za katere je presodil, da so primerni za letošnje študentske naloge. Jeseni so študentje prišli v Kamnik, kjer jih je sprejel in nagovoril župan, ogledali pa so si tudi lokacije območij urejanja. Pri tem se zahvaljujem predstavnikom Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Glasbene šole Kamnik, da so nam prijazno odprli vrata in nam pomagali. Pred nekaj tedni so me povabili kot gostujočega kritika na vmesne predstavitve pred zaključkom. Lahko rečem, da je nekaj predlogov za ureditev dveh osrednjih mestnih območij in zasnove o razširitvi pokopališč že sedaj prav navdi-hujočih. Te prostorske preveritve bi bilo smiselno po zaključku študijskih projektov predstaviti tudi kamniški javnosti. S tem razvijamo širšo razpravo o urejanju naše občine, kar se mi zdi koristno. Iz več prispevkov posameznikov in občinskih svetnikov v Kamničanki v zadnjem času se vidi, da je zanimanje za prostorske izzive veliko, kar se mi zdi enkratno! Do dobrih prostorskih rešitev je namreč težko priti čez noč. Treba jih je premisliti skozi daljše obdobje. Smiselna je preveritev potencialov nekega prostora na različne načine, eden izmed njih so tudi študentske naloge. Dobrodošli sta tudi izvedba prostorskih delavnic in izmenjava pogledov na javnih predstavitvah in razpravah. Na osnovi tovrstnih aktivnosti je lažje priti do konsenza glede skupnih ciljev za ureditev posameznih območij. Predhodno izdelane študije in analize pa služijo tudi kot odlična podloga za naslednji korak pri ureditvi večjih ali pomembnejših območij ali objektov - iskanju najprimernejše rešitve na javnem ali vabljenem natečaju. Prostorskih izzivov je v naši občini precej in zahtevni so. Poskušajmo jih rešiti na najboljši možen Turizem ostaja potencial Kamnika Na sodu smodnika - 2. del Rebalans št. 2 Navzlic trajno spremenjeni »novi« stvarnosti, ki nam je bila letos spomladi vsiljena s še vedno trajajočo »koronakrizo«, pa ima Kamnik s svojo bogato (naravno in kulturno dediščino ■j ter tradicijo gibalne enakopravnosti še vedno možnosti oz. š priložnosti za razvoj dediščinskega turizma, prijaznega os-j tarelim in gibalno oviranim ose-fbam. Ta turistični potencial ž moramo še vedno gojiti kot z možnost za nadaljnji obstoj lo-2 kalnega gospodarstva in blagi-I njo prebivalstva. ¡Turizem za gibalno ovirane je ¿do izrednih razmer doživljal i globalni trend rasti. Verjetno bo ta gospodarska panoga še vedno obstajala, pa četudi omejena na raven države. Smiselno je, da Občina Kamnik še naprej izvaja turistično strategijo ter izpopolnjuje turistično infrastrukturo. Tako moramo na gradu Zaprice, kjer se nahaja Medobčinski muzej Kamnik, urediti dostop za starejše in gibalno ovirane, pri tem pa čim bolje izkoristiti sredstva EU, ki so (še) na voljo. Zavzemam se tudi za to, da bi turističnim zanimivostim pridružili kamniško srednjeveško mestno obzidje: konservator-sko je treba obnoviti in ohraniti še edini preostali del zidu za občinsko stavbo, ga ustrezno označiti za turiste, poleg tega pa v uličnem tlaku na primeren način trajno označiti celotno traso kamniškega obzidja, ki bi služila tudi kot tematska krožna pot, pospremljena z vsemi potrebnimi informativnimi gradivi. Anton Iskra, občinski svetnik NSi Kamnik N.Si Smodnišnica je tema, do katere se politika v preteklosti ni kaj dosti javno opredeljevala, je ena od tistih tem, kjer se mnenja zagotovo krešejo. Če želiš biti splošno všečen politik, je najbolje, da pustiš, da gredo takšne zadeve navidezno mimo tebe. Na prvi prispevek so bili različni komentarji. Dejstvo je, da ne želimo s prstom kazati na i posamezne lastnike zemljišč. § Razlogi za neurejenost celote | tičijo v preteklih odločitvah ob-| činske politike, in ne ukrepanju | pristojnih nadzornih služb. l Občinski svet je oktobra 2015 °sprejel Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik, v katerem je med drugim zapisano: Območje smo-dnišnice se dolgoročno v celoti preoblikuje. Proizvodnim programom v območju se kratkoročno (za okvirno obdobje 10 let) omogoči delovanje okvirno v obstoječem obsegu, dolgoročno pa se jim omejijo razvojne možnosti ... Na območju smodnišnice se razvija območje centralnih dejavnosti ter mestnega in športno rekreacijskega parka ... Takšni programi so potrebni za razvoj mesta Kamnik kot celotnega regijskega parka ... Obetavno zapisana prihodnost območja, z eno pomanjkljivostjo, takratna občinska politika zemljišč, na katerih bi si želeli v OPN zapisanih dejavnosti, ni uvrstila v načrte pridobivanja nepremičnin. Sandi Uršič Zaprti javni zavodi, omejeno delovanje ZD, neizvajanje investicij in ostali ukrepi, povezani s koronavirusom, so tudi v Občini Kamnik povzročili dodatne stroške. Druga izredna seja OS je bila namenjena predvsem potrditvi rebalansa št. 2. in dodatnim 370,000 € za proračunsko rezervo, v kateri se zagotavljajo sredstva za financiranje izdatkov in zagotavljanje preventivnih ukrepov in odpravljanje posledic epidemije. Mnogi člani OS smo v razpravi izrazili pomisleke o podprtju rebalansa. Največ pripomb je bilo namenjenih nakupom zaščitnih sredstev in nekaterim ukrepom, ki jih izvaja štab CZ. V svetniški skupini LMŠ menimo, da bi bilo treba upoštevati tudi manjše materialne stroške javnih zavodov, ki so že skoraj dva meseca zaprti. Odpadle prireditve in tiste, ki jih bo še treba odpovedati. Namesto da bi se upoštevalo več prihrankov, se sredstva jemlje iz postavke za vzdrževanje občinskih cest. Kljub temu da so našim pomislekom pritrjevali celo svetniki županove koalicije, je bil rebalans proračuna podprt z vsemi koalicijskimi glasovi. Svetnice in svetniki LMŠ ga bomo podprli, ko bo pripravljen bolj kakovostno in bodo upoštevani vsi vplivi. Glede na (ne)kvaliteto zadnjega rebalansa naslednjega pričakujemo kmalu. Do takrat pa ostanimo zdravi. Igor Žavbi, vodja svetniške skupine LMŠ I ms Lista Marjana Šarca svetniška skupina Kamničan ^ petek, 8. maja 2020 5 Aktualno Pahor: Ostanimo potrpežljivi Dom starejših občanov Kamnik, kjer še niso zabeležili primera okužbe s covidom-19, je sredi aprila obiskal predsednik države Borut Pahor. Ker v občini Kamnik zelo uspešno zajezujejo širitev virusa, se je zahvalil tudi županu Mateju Slaparju. Predsednika Boruta Pahorja sta v Domu starejših občanov Kamnik med drugimi sprejeli direktorica Maja Gradišek in namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe Marjeta Kotnik. Jasna Paladin Kamnik - Predsednik države Borut Pahor je Dom starejših občanov Kamnik obiskal na pobudo svojcev stanovalcev in vodstva doma, in čeprav je imel sprva velike pomisleke o obiskovanju teh najbolj ranljivih članov naše družbe, je spoznal, da starejšim, ki so te dni izolirani v domovih brez možnosti obiskov svojcev, njegov obisk zelo veliko pomeni. Tudi v Kamniku so ga stanovalci in zaposleni z maskami na obrazu pričakali na vseh balkonih in v atriju doma, mu pripravili kul- turni program in mu predali skromno darilo ter z zanimanjem prisluhnili njegovim besedam. »Iskreno vam čestitam, da se vam je v vsem tem času uspelo izogniti okužbi in vodstvu doma ter vsemu osebju zato izrekam veliko spoštovanje. Želim si, da bi moj obisk razumeli kot izraz splošne spodbude, upanja in odgovornosti ter spoznanja, da nam bo skupaj uspelo. Narava te krize je namreč takšna, da nam lahko uspe le s tesnim sodelovanjem vseh. Priča smo izredno hitri in koreniti spremembi življenjskega stila, ki v naši zgodovini nima primere, čeprav ste med vami številni, ki ste doživeli že marsikaj. Razsežnosti te krize so svetovne, zato je na preizkušnji človečnost, saj smo odvisni drug od drugega. Zato je prav, da v tem času spodbujamo vrline, kot so občutek za soljudi, razumevanje, toplina, dobrota. Čeprav se po vseh teh tednih verjetno soočamo tudi z občutkom nemoči, da razmer ne obvladamo, gre Sloveniji v primerjavi s preostalim svetom zelo dobro, zahvala za to pa gre vsem, ki so na 'prvi bojni liniji'. Držimo pesti, da bomo na tak način tudi uspeli priti iz najhujšega. Ta hip mi največje skrbi povzroča morebitna nestrpnost med ljudmi, saj bomo uspešni le s potrpežljivostjo in zaupanjem,« je starostnike in zaposlene nagovoril Pahor in se hkrati zahvalil tudi županu Mateju Slaparju, ki mu s sodelavci uspeva, da v občini že nekaj časa niso zabeležili nove okužbe (ostajajo pri številu 19). Zbrane so nagovorili tudi župan, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite mag. Matjaž Srša in direktorica Doma starejših občanov Kamnik Maja Gradišek, ki je skupaj s sodelavci, predvsem namestnico direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe Marjeto Kotnik in domskim zdravnikom dr. Igorjem Muževi-čem najbolj zaslužna, da jim je najbolj krizne tedne epidemije - kot kaže - uspelo prestati brez primera okužbe. Kot je poudarila direktorica, je zaposlenim vi- rus zunaj doma uspelo zadržati z obilo truda in požrtvovalnosti in prepričani so, da bo tako tudi v prihodnje. Predsednika pa je pozvala, naj pripomore k temu, da bodo za svoje delo v zadnjih tednih tudi pošteno plačani. Zaposlenim je z obilo truda in požrtvovalnosti starejše uspelo zaščititi pred virusom. / foto: jasna paladin Spoštovani občani! 22. aprila smo obeleževali Dan Zemlje. V ta namen smo se v podjetju Publikus d.o.o. pridružili vseslovenski pobudi Skupaj za boljšo družbo pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva. V letošnjem letu se v okviru pobude osredotočamo na ravnanje z odpadno vodo, konkretno na to, kateri odpadki sodijo in predvsem kateri ne sodijo v naše straniščne školjke. STRANIŠČNA ŠKOLJKA NI KOŠ ZA SMETI, VANJO SODIJO LE TRI STVARI človeški iztrebki H izločk prebrali, le tri stvari. V straniščno školjko sodijo samo ebkn in|Zyočk ter toanetnE^^iB' Straniščna školjka je kanalizacijski sistem in ravnanje vseh nas je bistveno za lovanje sistema in očiščeno odpadno vodo. Straniščna školjka ni i za smeti, odpadna voda pa je obnovljiv vir, zato vanjo ne mečimo rari, ki tja ne sodijo. VSE VEČJO TEŽAVO PREDSTAVLJAJO VLAZILi ČISTILNI ROBČKI :aradi vlažilni in čistilni robčki v straniščno OB1 OBi školj take. VlažilnlFffBistilni robčki e e e 6 petek, 8. maja 2020 Kamničan ^ Aktualno Prejeli smo Zahvala Domu starejših občanov Kamnik V času epidemije s koronavi-rusom, ko je zastalo normalno življenje na vseh ravneh, na preizkušnji pa je med drugim tudi skrb za ranljive skupine, kamor spadajo starejši, bi se želeli javno zahvaliti Domu starejših občanov Kamnik za vso skrb, ki jo nudijo svojim stanovalcem. Med njimi je tudi naša Silva. Veliko hvaležnost izražamo vsem, ki skrbno bdite nad njenim zdravjem in počutjem, jo čuvate, ji lajšate dneve in noči s svojim strokovnim pristopom, pa tudi s prijaznostjo, spoštovanjem, empatijo in lepo besedo. Pohvaliti želimo čisto vse zaposlene, ki se podnevi in ponoči, ob nedeljah in praznikih nesebično trudite za varno bivanje, dobro počutje in zdravje stanovalcev, kar je v teh zahtevnih razmerah še posebej dragoceno; zaradi narave dela ste tudi sami in posredno tudi vaši bližnji izpostavljeni potencialni okužbi, ki ste se ji v vsem tem času v vašem domu uspešno upirali. Želimo vam javno povedati, da cenimo vaše delo. Poleg vseh drugih opravil smo vam hvaležni tudi za redno sporočanje njenega stanja in počutja po elektronski pošti in za vsak telefonski klic, ki ste ga opravili, ko je bilo treba sporočiti kaj posebnega v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem. Ker se vam zaradi svojega stanja sama ne more zahvaliti, želimo to v njenem in tudi v svojem imenu storiti mi. Lepa hvala torej vsem, uspešno, zdravo in varno vam želimo še naprej. Družina Merčun www.gorenjskiglas.s'^ Varuh o Eco resortu Problematiko Slovenia Eco resorta v Godiču, ki je zaradi odklopa elektrike zaprt od oktobra lani, je na pobudo bližnjih stanovalcev obravnaval tudi varuh človekovih pravic. Jasna Paladin Godič - Varuh človekovih pravic Peter Svetina je stanovalce Godiča minuli mesec seznanil s svojimi ugotovitvami glede delovanja Slovenia Eco resorta in vpliva na tamkajšnje prebivalce. Ti so ga namreč opozorili, da letovišče s svojim delovanjem krati njihov nočni počitek. V zadnjih mesecih je v Godiču sicer mirneje, saj turistično naselje zaradi odklopa elektrike ne obratuje, a ugotovitve varuha se nanašajo tudi na pristojnosti občine. Inšpekcijski postopki so še v teku Kot pojasnjuje varuh, se je problematike lotil nepristransko, zato se je obrnil na Inšpektorat RS za okolje in prostor ter Občino Kamnik. Turistično naselje je sestavljeno iz več objektov, praktično vsi pa so v inšpekcijskih postopkih, saj ima pravnomočno gradbeno dovoljenje le ena stavba. A postopki so dolgi, saj omogočajo pritožbe in večstopenjsko odločanje. V inšpekcijskem postopku zoper kozolec je bilo že odločeno, vendar je zoper odločitev sprožen upravni spor. Tožba inšpekcijskega zavezanca je bila sicer zavrnjena kot neutemeljena in inšpektor je izdal sklep o rušitvi, nakar »Odgovore občine in inšpektorata smo preučili, kršitev človekovih pravic pa v njihovem ravnanju ne ugotavljamo,« pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Slovenia Eco resort je še vedno zaprt. / foto: Iasna Paladin pa je ugodil predlogu za njeno odložitev, in sicer do uveljavitve prostorskega akta, a največ za pet let od datuma vročitve. V inšpekcijskem postopku glede gradnje 19 hišic, lesene kapelice in bazena je bila v ponovljenem postopku izdana odločba za odstranitev objektov. Zavezanec se je pritožil, pritožbi pa je bilo delno ugodeno. Tudi v tem postopku je bil sprožen upravni spor, o katerem še ni odločeno. Inšpekcijski postopek glede gradnje devetih manjših lesenih objektov je bil po uspešni pritožbi inšpekcijskega zavezanca vrnjen v ponovno odločanje. Glede postopka v zvezi z gradnjo opazovalnice je pristojni inšpektor z odločbo 8. oktobra 2018 odredil odstranitev objekta, februarja lani pa je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe po drugi osebi. Prijavo krajanov zaradi obremenitve okolja s hrupom zaradi prekomerne obremenitve ceste je prevzel Inšpektorat RS za infrastrukturo, a ta postopek še ni končan. Občina bo morala urediti cesto Kar se tiče občine, je ta izdala dovoljenja za občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, a varuh tu kršitev ni zaznal, saj podlaga za izdana dovoljenja ne predpisuje pogoja gradbenega, uporabnega ali kateregakoli drugega dovoljenja. Glede dostopne ceste, ki je v občinski lasti, pa so z občine sporočili, da se problematike zavedajo in da bodo skupaj s krajani in stroko preučili možne ukrepe. Na nivoju občinske uprave potekajo tudi aktivnosti v zvezi z odkupom dela zemljišča, katerega solastnik je družba, ki je lastnica Eco resorta, zato zadevo na občini razumejo kot pravno zapleteno in so se v zvezi s tem že obrnili na Informacijskega pooblaščenca RS. Človekove pravice niso kršene »Odgovore občine in inšpektorata smo preučili, kršitev človekovih pravic pa v njihovem ravnanju ne ugotavljamo. Iz odgovorov občine v zvezi s prometno ureditvijo je razvidno, da naj bi bila za občino izvedba postopka razlastitve vezana na predhodno rešitev vprašanja, ali določena cesta izpolnjuje pogoje za ustrezno kategorizacijo. Težave, ki jih je občina poudarila, po našem prepričanju temeljijo na dolgoletni sistemski problematiki dolgotrajnega to-leriranja protiustavno kategoriziranih javnih cest. Na občino smo naslovili predlog, naj sprejme strateški dokument, iz katerega bodo razvidna ne le sredstva za ureditev lastništev, ampak tudi, kdaj občina načrtuje dokončno ureditev problematike,« je še zapisal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Prejeli smo Moramo biti sprti? Odgovor Antonu Tonetu Smolnikarju na njegovo svetniško mnenje v 8. številki Kamničan-ke Anton Tone Smolnikar, samostojni svetnik Občinskega sveta v Občini Kamnik, je v prejšnji številki Kamničan-ke zapisal, da se gre LMŠ »neko svojo dobrodelnost« ter da se na njegovo pobudo o donira-nju dvomesečnega prihodka nismo odzvali. V lokalnem odboru in svetniški skupini Liste Marjana Šarca se čutimo dolžni bralkam in bralcem predstaviti tudi svojo plat zgodbe. Najprej o »neodzivu«. Gospod Smolnikar je prvi dopis, kljub dolgoletnim izkušnjam, ki jih opisuje v svojem mnenju, poslal z napačnimi izračuni. V drugem, popravljenem dopisu, je predlagal, da bi njegova stranka LTS prispevala 840 evrov, stranka LMŠ pa petinpolkra-tnik tega zneska takrat še neznanemu prejemniku. Na seji kolegija Občinskega sveta sem njemu in vsem ostalim prisotnim predstavil stališče lokalnega odbora LMŠ Kamnik ter naše dotedanje aktivnosti. Glede na to, da so bili prisotni predstavniki vodij vseh svetniških skupin, se mi/nam je zdelo, da pisni odgovor ni potreben, čeprav smo zdaj kot stranka deležni tudi teh očitkov. In še, kar je bolj pomembno -o naši dobrodelnosti. Svetniška skupina LMŠ se je ob pojavu pandemije hitro odzvala in pomoč ponudila tistim, ki jo potrebujejo takoj. Še posebej smo se posvetili mladim, za katere se nam zdi, da se spopadajo z največjimi spremembami in so bili v začetku razglasitve pandemije nekoliko pozabljeni od vodstva občine. V stranki LMŠ smo bili že večkrat dobrodelni in tega ne obešamo na veliki zvon. Običajno pomagamo tistim, ki jim je težko stopiti naprej in pokazati, v kakšnih težavah so se znašli. Marsikdo ima v teh časih težave s pridobivanjem učnih gradiv, zato gre naša pomoč v tej smeri. V času pandemije smo OŠ Marije Vera donirali računalnik, v pisarni LO LMŠ Kamnik pa smo natisnili več kot 1500 strani učnih gradiv šolarjem, dijakom in študentom, ki nimajo tehničnih pogojev za tiskanje gradiv. Svetnice in svetniki LMŠ bomo pomagali še naprej in nas ne zanima, kaj bodo o tem govorili ali pisali drugi. Veseli smo, da se vsi trudimo pomagati na tak ali drugačen način, predvsem pa tega ne vrednotimo in ne ocenjujemo kot primerno ali neprimerno. O tem, kako je kdo s kom sprt, pa naj razmišljajo drugje. Naj zaključim s citatom preroka Jeremije: »Ošabnež se bo spotaknil in padel in nikogar ne bo, da bi ga dvignil.« Igor Žavbi, predsednik LO stranke LMŠ Kamnik LET ZMAGE NAD NACIZMOM IN FAŠIZMOM Socialni demokrati Kamnik čestitamo ob 75. obletnici zmage nad nacizmom in fašizmom. Naročnik: SD, Levstkova ul. 15,1000 Ljubljana SD Kamničan ^ petek, 8. maja 2020 7 Kultura Virtualni sprehod po razstavi ilustracij V Medobčinskem muzeju Kamnik v letošnjem letu predstavljajo ilustratorko Polono Lovšin. Posvetili ji bodo dve razstavi, in sicer v domačem Trzinu in v galeriji Pogled v Kamniku, za uvod pa so njene ilustracije že na ogled na spletni razstavi. Jasna Paladin Kamnik - Polona Lovšin je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomirala iz slikarstva, njena poklicna pot, tesno povezana z ilustracijami, pa se je začela leta 2003. Njeno bogato delo na spletni razstavi, ki je na ogled na spletni strani Medobčinskega muzeja Kamnik, ter tudi na obeh »klasičnih« razstavah, ki še sledita, predstavlja kustosinja kamniškega muzeja Saša Bučan, ki je tudi avtorica besedila v spremnem katalogu, ki ob tem izziv. »Ves potrebni material sem zbrala že predhodno, še v času, ko je bila razstava še na vidiku in ni bilo vseh omejitev, ki so nato sledile. Priprava spletne razstave se seveda za kustosa precej razlikuje - ni večkratnih osebnih stikov z avtorjem, ki ti njega kot človeka in kot umetnika približajo, ni obiskov v ateljeju, kjer se ti šele vzpostavi okvir, kamor umetnika umeščaš, pri roki nimaš originalnih del ... Vsa komunikacija tako z avtorico kot oblikovalcem je bila po spletu, elektronski pošti in telefonu. Super je, ker »Spletne razstave so dobrodošle, nikakor pa ne morejo nadomestiti razstav v galerijskem prostoru, ko je obiskovalec soočen z avtorjevim delom, ko se mu lahko približa, začuti poteze, vidi barve ...« nastaja. Ker gre za prvo spletno razstavo v Medobčinskem muzeju Kamnik in je tovrstno predstavljanje umetnikov pri nas na splošno še redko, je bil tokratni projekt tudi zanjo poseben Vladimir Ristic, oblikovalec, s katerim sodelujem, obvlada tudi glasbo, tako da posnetek Poloninih ilustracij spremlja tudi krasna avtorska glasbena podlaga,« nam je pojasnila Saša Bučan, ki Polona Lovšin sodi med bolj ustvarjalne slovenske umetnice. / Foto: Medobčinski muzej Kamnik Izbor njenih ilustracij je na ogled na internetu, še letos pa sledi tudi razstava v galeriji Pogled. je za tokratno razstavo Polone Lovšin pripravila izbor del, kar sploh ni bilo preprosto, saj gre za izjemno ustvarjalno umetnico. Pa bodo spletne razstave v kulturnem prostoru postale stalnica? »Spletne razstave so dobrodošle, nikakor pa ne morejo nadomestiti razstav v galerijskem prostoru, ko je obiskovalec soočen z delom, ko se mu lahko približa, začuti poteze, vidi barve . Menim, da se nam nanje ne bo treba navaditi, ne umetnikom ne nam, gledalcem in obiskovalcem, saj vse enkrat mine in tudi ta virus bomo premagali. Prepričana sem, da se bosta kultura in umetnost vrnili v stare tire. Kar pa se umetnikov tiče, verjetno še bolj kot obiskovalci želijo imeti razstavo postavljeno v prostoru, predstaviti svoja dela v živo,« je prepričana kustosinja. Čeprav si spletne razstave brez dvoma na internetu ogleda veliko ljubiteljev kulture, pa verjetno bolj služijo kot napovednik, saj večina ljubiteljev umetnosti komaj čaka, da si bodo dela lahko ogledali v živo. Tako je zagotovo tudi v primeru ilustracij Polone Lovšin. Življenje akademika tudi na filmu V soboto, 18. aprila, je minilo sto let od rojstva Staneta Gabrovca, ki je bil tudi častni občan občine Kamnik. Ob tej obletnici so v kamniškem muzeju posneli kratek film o njegovem življenju in delu. Jasna Paladin Kamnik - Ob stoti obletnici rojstva akademika prof. dr. Staneta Gabrovca v Medobčinskem muzeju Kamnik pripravljajo projekt, kjer bodo predstavili izjemno delo profesorja Gabrovca za slovensko arheološko in muzejsko stroko. Začeli so s spletno predstavitvijo njegovega življenja in dela, jeseni pa bodo nadaljevali z razstavo in slovesnostjo ob stoti obletnici rojstva. Arheolog, predavatelj in akademik Stane Gabrovec se je rodil na gradu Zaprice, in čeprav je od doma odšel že kot desetletni deček, se je v Kamnik vedno znova vračal. Po diplomi se je leta 1948 zaposlil v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je arheološki stroki v muzejih in na fakul- teti postavil povsem nove temelje. Vodil je različna arheološka izkopavanja, napisal je vrsto razprav, s katerimi je začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe pri nas, pomembno pa je tudi njegovo pedagoško delo na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Njegova objavljena dela presegajo štirideset tisoč tiskanih strani, med drugim je bil tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Deležen je bil številnih priznanj v tujini in doma, leta 2002 pa je postal tudi častni občan občine Kamnik. Umrl je 12. januarja pred petimi leti, pokopan je na kamniških Žalah. V Medobčinskem muzeju Kamnik so v sodelovanju z njegovimi potomci posneli kratek film, ki je dostopen na spletni strani muzeja. Kultura najde pot To je kritično sporočilo razstave kamniškega umetnika Dušana Sterleta, ki je bila na ogled v Samčevem predoru. Jasna Paladin Kamnik - Galerije so z začetkom maja znova odprle svoja vrata, a ljubitelji razstav so na to čakali predolgo, pravijo. Vsaj kanček zadoščenja jim je pred prvomajskimi prazniki dal Dušan Sterle, ki je skupaj z Goranom Završnikom in Anjo Bezlovo v Samčevem predoru razstavil nekaj svojih del. »Z razstavo sem želel opomniti javnost, da so galerije zaprte in da se mi to ni zdelo potrebno. V Kamniku je z galerijami že tako problem in vedno znova se zdi, da je kultura v naši občini le nekakšno mašilo, nebodigatreba. Z razstavo smo - tako kot pove že njen naslov - želeli sporočiti, da kultura najde svojo pot, če je le volja za to,« nam je povedal Sterle, ki je razstavil nekaj svojih grafik, ki so že bile na ogled v dvorcu Katzenberg. Kot je za avtorja značilno, so njegova dela družbenokritična in tudi tokrat ni nič drugače. »S svojimi deli opozarjam na anomalije v družbi, zato gre za neki upor, opomin - če bomo samo rožice sadili, ne bomo prišli daleč,« je jasen Dušan Sterle, ki je prepričan, da je kultura pot, ki opominja in opozarja družbo, kar tudi sam kot kulturnih in umetnik vedno znova s pridom počne. Razstava del Dušana Sterleta v Samčevem predoru Godbeniki ob prazniku dela zaigrali starejšim Člani Mestne godbe Kamnik tradicionalne prvomajske budnice letos niso imeli, a so vseeno poskrbeli za nekaj prazničnega vzdušja. Jasna Paladin Kamnik - Stanovalci Doma starejših občanov Kamnik radi praznujejo praznik dela in doslej so jim zaposleni vsako leto pripravili dogodek, posvečen temu, po navadi skupaj z Veterani Mengeške godbe. Tradiciji se tudi letos niso odpovedali, a so v goste povabili domačo Mestno godbo Kamnik. Osem godbenikov se je tako v četrtek, 30. aprila, ob 11.30 z zaščitno opremo zbralo na dvorišču Doma in starejšim, ki so njihovim koračnicam prisluhnili v atriju, na balkonih ali kar pri odprtih oknih svojih sob, pričarali nekaj prazničnega vzdušja. Nato so s svojimi instrumenti naredili še krog okoli stavbe, da so jih lahko slišali tudi tisti, ki svojih sob ne morejo zapustiti. Osmerica godbenikov Mestne godbe Kamnik na dvorišču Doma starejših občanov Kamnik Jasna Paladin 8 petek, 8. maja 2020 Kamničan ^ Podjetništvo Kriza, a tudi priložnosti Koronakriza je različno prizadela tudi kamniško gospodarstvo. Največ težav imajo z upadom naročil in dostavami pošiljk, vendar se odpirajo tudi nekatere nove priložnosti. Aleš Senožetnik Kamnik - Sredi aprila je v organizaciji KIKštarterja potekala videokonferenca s člani Podjetniškega kluba Kamnik. Vodja kamniškega pospeše-valnika Sandi Muheljič se je z nekaterimi vidnimi kamniškimi podjetniki pogovarjal o vplivu epidemije covida-19 na njihova podjetja. Šest podjetij različnih branž in velikosti, ki so lani skupaj ustvarila 175 milijonov evrov prometa, je koronakriza različno prizadela. Kot je povedal Stojan Hergouth, direktor skupine Jata Emona, se je prodaja delikatesnih izdelkov zmanjšala za polovico, rdečega mesa pa za štirideset odstotkov. Zaradi tega so morali odpovedati nekatere pogodbe za določen čas, okoli 25 delavcev je bilo v času pogovora na čakanju. Tudi prodaja v podjetju Elektrina, ki se ukvarja z Stojan Hergouth asna Paladin razvojem elektronike predvsem za igralništvo, se je po besedah direktorja Urbana Berganta zmanjšala na vsega pet odstotkov tiste iz lanskega decembra. Z odpovedmi poslovnih delavnic in izobraževanj, ki predstavljajo glavni vir dohodka družbe Planinca, pa se je soočila direktorica Alenka Planinc Rozman. Na drugi strani v Zarji Elektroniki po besedah direktorja Thomasa Tomischa večjega padca prodaje niso zaznali, z izjemo direktne prodaje, ki se je do sredine aprila zmanjšala za sedemdeset odstotkov. Odpuščanj ne načrtujejo, tudi v teh razmerah iščejo kader, zlasti varnostne tehnike in projektante. Podjetje Slava, ki ga vodi Damjan Gladek in se ukvarja s tiskanjem nalepk in prodajo tiskalnikov, pa je marca celo zabeležilo najuspešnejši mesec, odkar obstaja podjetje. Kot je povedal, so imeli podobno izkušnjo tudi v času prejšnje krize, ko se je na trgu pojavilo precej novih manjših podjetij, ki predstavljajo glavnino njihovih strank. Kljub dobri prodaji pa se, tako kot še nekateri drugi sogovorniki, tudi v Slavi soočajo s težavami pri dobavi pošiljk, saj se je čas dostave podaljšal, stroški pa zvišali. Vsa podjetja so sprejela tudi ukrepe za preprečevanje širjenja virusa in prilagodila delovne procese. Če je bilo to mogoče, so vzpostavili delo od doma. Izkazalo se je tudi, da ponujanje več produktov prinaša prednosti. V podjetju Metal-Profil, ki ga vodi Aleš Juhant, prav s preusmeritvijo v razvoj hal in vzdrževanje objektov poslujejo naprej, kljub temu da zaznavajo določen upad prihodkov. Ob tem je Juhart poudaril tudi odzivnost ene od komercialnih bank, pri kateri imajo posojilo, ki jim je sama ponudila pomoč. Kriza je tudi priložnost za nove izzive. Alenka Planinc Rozman, ob tem, ko je bila Aleš Juhant / Foto: Gorazd Kavčič Urban Bergant / Foto: arhiv Gorenjskega glasa primorana vse svoje dejavnosti preseliti na svetovni splet, ugotavlja, da jim sodobna tehnologija omogoča tudi širitev na tuje trge. Na čimprejšnji ponoven zagon se pripravljajo tudi v Elektrini. Po Bergantovem mnenju bo ključno, da bodo z novimi produkti prehiteli konkurenco, ko se stanje na igralniškem trgu, ki predstavlja glavnino njihove dejavnosti, normalizira. »Nekaterih pravil se bomo morali držati, a življenje bo moralo slej ko prej v normalne poti, saj druge izbire nimamo.« Glas gen i c 0 o: PAMETNA ENERGIJA Predraga elektrika? Pri GEN-I ne! informativen pozitiven domač priljubljen 0801558 WWW.GEN-I.SI Kamničan ^ petek, 8. maja 2020 9 Mladi Z nasmehi delimo v • 1 • srečo in veselje Na Osnovni šoli Toma Brejca že drugo leto poteka interesna dejavnost Čarobni gozd. V preteklih mesecih smo se odločili, da bomo z dobrimi dejanji popestrili svoj vsakdan. Zaradi trenutne situacije naše delo poteka na drugačen način in z idejo, delom nadaljujemo v 5. c. Anja Žavbi, Patricija Urankar Kamnik - Naše usmerjeno delo se je začelo z našimi »kamenčki sreče«. V začetku marca smo se vsi prisotni na interesni dejavnosti Čarobni gozd odpravili na pot od naše šole do mestnega jedra v Kamniku. Naš sprehod je imel poseben namen, in sicer z drobno pozornostjo polepšati dan mimoidočim. Odšli smo z zavedanjem, da s svojimi dejanji lahko nekomu pričaramo nasmeh na obraz, kar vzajemno vpliva tudi na naše počutje. Začetki in prvi predani kamenčki so bili oddani v zadregi, s kančkom strahu, vendar sta se z vsakim pozitivnim in spodbudnim odzivom krepila naša samozavest in veselje ob dejstvu, da smo lahko osrečevali prebivalce Kamnika. Na nasmeh se odzovemo z nasmehom V trenutnih življenjskih okoliščinah pa smo želeli dneve polepšati s srčnimi, pozitivnimi sporočili. Tako sva učiteljici z učenci 5. c Veselje in srečo po Kamniku delijo nasmehi iz različnih materialov, nameščeni na različnih lokacijah. preko videokonference najprej prebrali kratko zgodbo z naslovom Veriga nasmehov. S pogovorom o prebrani vsebini smo ozavestili, da nasmeh ne zahteva veliko, pa vendar lahko nekomu veliko pomeni. Kot bistveno sporočilo zgodbe smo povzeli: na nasmeh se navadno odzovemo z nasmehom, kar sprošča v nas prijetne občutke sreče. Odločili smo se, da bomo učenci in učiteljici ustvarili svojo verigo nasmehov, ki bo neslišno čakala v kotičkih Kamnika in okolice. Iz različnih materialov ustvarjeni nasmehi so krasili naša okna oziroma so bili opomniki nekje na poti ali drevesu. Ustvarjanje iz naravnih materialov je bilo še posebej zabavno, ker na ta način spoznavamo tudi raznolike možnosti izkazovanja lastne kreativnosti v naravi. V upanju, da so jih mimoidoči opazili in se morda nasmehnili, jih bomo ustvarjali tudi v prihodnje. Hvaležni za vse, kar prejemamo Poleg nasmehov smo veselje in srečo širili tudi v naših domovih, kjer smo opravljali dobra dela za naše drage domače. Z izkazanimi dejanji smo izrazili svojo ljubezen in hvaležnost za vse, kar prejemamo. Ključne ugotovitve ob refleksiji našega dela, dejanj in spremljajoče občutke smo strnili v naslednjih zaključnih povedih. Nasmeh, pozdrav in topla beseda nas nič ne stanejo, pa vendar z njimi krepimo medsebojne odnose in polepšamo dneve drug drugemu. S tovrstnimi dejanji ne pridobimo zgolj posamezniki, temveč se krepimo tudi kot družba. Mažoretke aktivne tudi v karanteni Kamniške mažoretke smo na pobudo trenerk začele mažoretne izzive na družbenih omrežjih. Nina Porovne Černe Kamnik - Minevata že skoraj dva meseca od uvedbe epidemije novega koronavirusa in s tem povezane karantene, strogih ukrepov glede druženja in gibanja ter ustavitve življenja, kot smo ga poznali. Virtualna srečanja in mažoretne koreografije V Društvu kamniških mažo-retk Veronika smo začasno ustavile vse skupinske aktivnosti na področju mažoret-ne dejavnosti, vendar nas to ni ustavilo. Na pobudo trenerk smo začele mažoretne izzive na Instagramu in Fa-cebooku, v katerih se članice med seboj "nominirajo" za izvedbo izziva, kratke mažo-retne koreografije. Kasneje je kar od deklet samih prišla tudi pobuda o vir-tualnih srečanjih. Naše pridne trenerke so s pomočjo novodobne tehnologije te tudi izpeljale. Na prvem treningu razbila žarnico Kako je potekal prvi trening mažoretk na sodobni način, nam je zaupala Monika Ce-rar, trenerka Junior skupine. »Mislili smo, da bo izredna situacija trajala kakšnih 14 dni, ampak se je vse skupaj precej raztegnilo. Moram priznati, da že zelo pogrešam dekleta, ostale trenerke, treninge, predvsem pa naše druženje. Ker pa nam je doma postalo že nekoliko dolgčas in ker je bila želja po treningih neskončna (tako s strani trenerk kot s strani mažoretk), smo se odločile, da poskusimo treninge od doma. Nisem si predstavljala, kako bo to videti. Zdelo se mi je, da bo vse skupaj izpadlo zelo smešno. Ampak moram priznati, da sploh ni bilo slabo. Ko sem se pripravljala na naš prvi trening po računalniku, mi je uspelo razbiti žarnico. Če je pri hiši mažoretka, se je treba s takimi stvarmi pač sprijazniti. Saj nismo me krive, palica je. Sedaj imamo trening po Zoomu enkrat na teden. Malo pova-dimo role in ostale elemente, nato pa odplešemo svoje plesne točke. Mlajšim članicam pa, da ne pozabijo na vrtenje palice, pošiljamo posnetke koreografij, ki jih vadijo pod budnim očesom staršev. Res sem vesela, da smo se kljub nastali situaciji znašle in da še vedno ohranjamo medsebojne stike. Pa tudi če na nekoliko drugačen način. Vseeno pa komaj čakam, da bo spet vse po starem; da se močno objamemo in ponovno zaplešemo!« Telovadnica v naravi Telovadnice so zaprte, zato se mnogi znajdejo po svoje. Na spletni strani OŠ Frana Albrehta so objavili kratek film o gibanju v naravi. Jasna Paladin Kamnik - Nekaj manj kot osem minut dolg film, objavljen na spletni strani OŠ Frana Albrehta (https://www. os-fa.si/predstavitev-telovad-nice-v-naravi/), so pripravili Urban Pate, učenec 6. c razreda OŠ Frana Albrehta, nekdanja učenka šole, zdaj pa študentka 3. letnika Fakultete za šport v Ljubljani Katarina Kumer, Jana Sve-tec, profesorica razrednega pouka na podružnični šoli v Mekinjah in profesorica športa na OŠ Frana Albrehta Tamara Bračič. »Znašli smo se v času, ki nam je popolnoma nov in nepoznan. Vse naše običajne aktivnosti, navade, razvade, početja so se v trenutku spremenili. Preplavil nas je korona virus in postal je glavni urejevalec našega življenja. Pogosto si rečemo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Vrata telovadnic so se zaprla, ljudem, željnim gi- banja, pa so se odprla vrata novih možnosti in razsežnosti, ki smo jih sicer poznali, a smo jih velikokrat v vsej naglici življenja le bežno zaznali. Odprta vrata v naravo nas vabijo. Narava nam ponuja lepše, bolj zdravo, nenavadno in kreativno gibanje. Mi smo ga začutili in želimo ga deliti tudi z vami,« sporočajo ustvarjalci, ki so film - ta je večinoma kolaž fotografij z vajami - naredili kot izziv poučevanja na daljavo. Predstavijo nam vaje za izboljšanje gibalnih sposobnosti, kot so ravnotežje, koordinacija, moč ..., pri katerih si lahko pomagamo z vejami, hlodi, štori, skalami in drugimi elementi, ki jih najdemo v naravi. Lotimo se lahko tudi teka v klanec, preskakovanja potočka ali plezanja po drevesu. Možnosti je veliko ali kot pravijo na šoli: »Spoštujmo naravo in ji izkazujmo hvaležnost, ker nam nudi življenje.« www.posta.si slova olika b )rez dotika ! Izdelek v spletni trgovini plačajte s kartico ali nakazilom iz spletne banke in ne po povzetju. Paket prevzemite na prostem. Tam, kjer je možno, izberite dostavo v PS Paketomat. Pismonoši zagotovite priporočeno razdaljo (vsaj 2 m). Izvede se brezkontaktna vročitev, pri kateri podpis ni potreben. ZA VARNO SPLETNO NAKUPOVANJE Sprejeli smo vrsto ukrepov, s katerimi bomo vam in našim zaposlenim zmanjšali možnost okužbe s koronavirusom COVID-19 na minimum, hkrati pa vam zagotovili nemoteno spletno nakupovanje. Za več informacj o ukrepih obiščite našo spletno stran www.posta.si ali poskenirajte QR-kodo. Da bo bolj varno za vse! V07 Pošta Slovenije Zanesljivo z vami! 10 petek, 8. maja 2020 Kamničan ^ Zanimivosti V spomin profesorju Milanu Šuštarju Če je kdo lahko prispodoba za umirjenost in kulturno širino obenem, je bil to profesor Šuštar. S svojim dejavnim odnosom do kulturne dediščine, vsega lepega, dobrega in pravičnega si več kot zasluži, da se njegovemu spominu oddolžimo s kratkim zapisom. Umrl je 26. marca letos, star 88 let. Po izobrazbi je bil profesor slovenskega jezika. Učil je na osnovni in kasneje na srednji šoli. Kot slovenist je imel prav gotovo posluh za kulturno dediščino. To je dokazoval s svojim dolgoletnim oskrbovanjem svetega Primoža. S starimi predmeti iz življenja kmečkih ljudi in rudarjev iz Črne je opremil mežnarijo, s svojo skrbjo pa oživil ta prostor, ki je za kamniško in slovensko kulturno dediščino neprecenljivega pomena. Z ženo zdravnico sta skrbela za obiskovalce in z njimi tudi pokramljala. Spodbudil je nastanek znanstvene monografije Sv. Primož nad Kamnikom, ki jo je prav na podlagi dogovora s prof. Šuštarjem napisal dr. Ferdinand Šerbelj. »Okamnela govorica tega kraja je zgodba, prekrita s kopreno skrivnosti, o kateri še ni napisana zadnja beseda, kar najbrž tudi ne bo kmalu,« pravi dr. Šerbelj v uvodu, v katerem je povedal tudi, da ga je k pisanju knjige povabil primoški ključar in skrbnik prof. Šuštar, ki jo je tudi sam financiral. Drugo področje njegovega zanimanja pa je povezano z domačim krajem Dobrepolje. Zanimal se je za domoznan-stvo svojega kraja, saj je leta 1996 v zborniku Naši kraji in ljudje: dobrepoljsko-struški zbornik objavil prispevke o znanih Dobrepoljcih, posebno pozornost pa je posvetil rojaku Franu Jakliču - Podgoričanu (1968-1937), ustanovitelju prve vaške posojilnice, kmetijskega društva, mlekarne, sirarne, zadruge in avtorja mnogih kmečkih povesti. V svoji hiši je uredil tudi galerijo Franceta Kralja. Pomembna pa je tudi vloga prof. Šuštarja kot predsednika komisije za popis žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem. Skupaj s člani komisije je opravil veliko terenskega in raziskovalnega dela, in kot pravi dr. Marjeta Humar, s katero sta bila dolgoletna sodelavca pri Kamniškem zborniku: »Zbornik žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik, ki je kot plod tega dela izšel leta 1998 in popravljena izdaja leta 2004, je bil zlasti po zaslugi prof. Šuštarja zastavljen tako, da ni razdvajal žrtev niti ni vzbujal političnih pomislekov in nasprotovanj. Kamnik se je s tem delom dostojno oddolžil vsem žrtvam druge svetovne vojne na Kamniškem.« Mnogi najbrž ne vedo, da je prav prof. Šuštar leta 1995 predlagal novo ime občinskega praznika, ki ga od takrat posvečamo Rudolfu Maistru, v Kamniku rojenemu generalu in borcu za severno mejo. Ob vsem kulturnem delu je deloval tudi kot kamniški svetnik in član različnih odborov. Občina Kamnik se mu je za vse delo oddolžila leta 2001 z zlatim priznanjem. Profesor Šuštarje na svoj dejaven način pisal ne samo pri-moške, pač pa tudi kamniške zgodbe. Mag. Breda Podbrežnik Vukmir Koronavirus tudi v odpadnih vodah Jasna Paladin Domžale - V Javnem podjetju CČN Domžale-Kamnik so prejeli pobudo Nacionalnega inštituta za biologijo za sodelovanje pri raziskavah z vzorčenjem odpadne vode, povezanih s pandemijo covida-19. »Vzorčenje naj bi potekalo vsak dan ali vsak drugi dan, iz vzorcev odpadne vode iz dotoka pa bomo skušali izolirati RNA SARS-CoV-2, da bi ugotovili morebitno prisotnost virusnega genoma in ugotavljanje možnosti spremljanja jakosti epidemije preko odpadnih vod. V Sloveniji smo v odpadnih vodah predhodno že ugotovili prisotnost norovirusa, rotaviru-sa in bakterije rodu Clostridium, ki povzročajo črevesne bolezni, in mnogo drugih patogenih mikrobov,« pojasnjuje direktorica CČN Domžale-Kamnik Marjeta Stražar. V obratih v Domžalah bodo vzeli vzorce, raziskave vsebnosti koronavirusa v naših odpadnih vodah pa bodo izvedli na Nacionalnemu inštitutu za biologijo. Analize odpadne vode bodo pokazale, v kakšni meri je populacija na sprejemnem območju, torej tudi v občini Kamnik, ogrožena glede koronavirusa. Park Arboretum je znova odprt Po mesecu dni so 20. aprila znova odprli park Arboretum, kjer pa zaradi epidemije veljajo prilagojena pravila. Izkoristite možnost nakupa vstopnic na spletni strani. Jasna Paladin Volčji Potok - Zelo nestrpno so tako obiskovalci kot zaposleni čakali na dan, ko bo Arboretum lahko znova odprl svoja vrata; park je namreč prav v teh spomladanskih tednih izjemno pisan in cvetoč. Če bi bilo leto takšno kot minula, bi se prav v teh dneh intenzivno pripravljali na odprtje spomladanske razstave in sejma, ki vsakokrat predstavlja vrhunec dogajanja v parku, a letos so se razmeram morali prilagoditi. »Za letošnjo sezono smo se zaradi posebnih razmer pripravili malo drugače. Da bi minimalizirali možnosti za okužbo s koronavirusom pri obiskovalcih in zaposle- nih, smo prilagodili pravila vstopanja in obnašanja v parku. Ločili smo pot vstopa in izhoda iz parka. Izhod bo skozi vrata v drevoredu. Da ne bi prihajalo do neposrednega srečavanja, bomo obiskovalce ob vstopu usmerili na levo in jih po glavnih poteh usmerjali z rumenimi puščicami 'Priporočena pot',« je o novem režimu na vhodu povedal direktor Ar-boretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in obiskovalce pozval, naj izkoristijo možnost nakupa vstopnic na spletu. Vstopnico, kupljeno na spletu (ta sicer velja eno leto), lahko doma natisnejo ali odprejo na telefonu in kodo približajo čitalniku ter tako vstopijo brezstično. Še vedno bo sicer možen tudi na- V Arboretumu letošnjo pomlad cveti okoli štiristo različnih sort tulipanov. / Foto: Jasna Paladin Park tako odpira svoja vrata, a do nadaljnjega ostajajo zaprti vsi prostori - rastlinjaki, razstavišča in galerija, tudi kavarna in prodajalna spominkov. Otroško igrišče je ograjeno, ker uporaba igral ni dovoljena, prav tako ni dovoljeno posedanje po klopeh. kup vstopnice pri okencu vstopnega objekta, kjer pa bo treba upoštevati priporočeno varnostno razdaljo. »Varnostno razdaljo priporočamo tudi v parku samem, a Arboretum je dovolj velik, da so obiskovalci brez težav drug od drugega oddaljeni tudi po deset metrov in več,« še pomirja Ocepek. Park tako odpira svoja vrata, a do nadaljnjega ostajajo zaprti vsi prostori - rastlinjaki, razstavišča in galerija, tudi kavarna in prodajalna spominkov. Otroško igrišče je ograjeno, ker uporaba igral ni dovoljena. Klopi so bodisi odstranjene ali prevezane z opozorilnim trakom, saj jih ni dovoljeno uporabljati. Odprta pa ostajajo stranišča pri vhodu in v pristavi, ki jih bodo najmanj dvakrat dnevno razkužili. K upoštevanju pravil bodo obiskovalce opozarjali redarji. Prejeli smo Ko bo posekano zadnje drevo ... Dolina Kamniške Bistrice je eden izmed biserov slovenskega in evropskega gorskega sveta. V sami dolini je tisoč in en kotiček vreden ogleda, a dolina v zadnjih letih dobiva »rane«, ki lahko povzročijo propad tega bisera naše naravne dediščine. V dolini Kamniške Bistrice in gozdovih nad njo v zadnjem času lahko opazimo precej velike goloseke občutljivega gorskega gozda. Na to čudovito območje zahajam že skoraj pol stoletja in takšnih posegov v to okolje, kot se pojavljajo v zadnjem času, ne pomnim. Resda je leta 2014 gozdove v dolini precej poškodoval žledo-lom, a to, kar vidimo zdaj, ni zgolj odpravljanje njegovih posledic, temveč izsekavanje najkvalitetnejših dreves na obsežnih površinah. Ker gozdovi večinoma rastejo na zahtevnih skalnih pobočjih, se morda sploh ne bodo več zares obnovili. Na posekah ostajajo kupi suhih vej, ki ne samo kazijo okolico, temveč lahko povzročijo širitev gozdnih škodljivcev, po- Ostanki gozda v dolini Kamniške Bele večujejo pa tudi požarno ogroženost celotnega območja. Prav tako pa te velike gozdne »luknje« slabijo odpornost gozdov in povzročajo dodatne poškodbe zaradi naravnih ujm, ki jim zdrav gozd lahko kljubuje. Kamniško-Savinjske Alpe spadajo v zaščiteno območje Natura 2000, med drugim tudi velik del doline Kamniške Bistrice in celotna stranska dolina Kamniške Bele, ki je razrita z gozdarskimi cestami, s številnimi goloseki in kupi nepospravljenih vej. Nekoč neokrnjena narava se spreminja v kamnito puščo in samo številni štori nemo spominjajo na nekoč čudoviti gozd. Gozdove v dolini Kamniške Bistrice je leta 2016 po dolgotrajnem denacionalizacij- skem postopku prevzela agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik (MKK). Seveda ni mogoče današnjega stanja gozdov v dolini v celoti pripisati tej družbi, a vseeno se zdi, da se večji gozdni posegi pojavljajo predvsem v zadnjih letih. Po statutu naj bi MKK prihodke iz gospodarjenja z gozdovi namenjala »za revitalizacijo mestnega jedra«. Kamnik morda res potrebuje nekaj obnove, a ne na račun uničevanja (»devitalizacije«) naravnega bisera - doline Kamniške Bistrice. Morda bi takšno ravnanje še razumeli, če bi šlo za tujo korporacijo, ki ji ni mar za naše naravno okolje. Ampak domača družba, ki se imenuje agrarna skupnost; mar ne bi morala biti največja zaščitni-ca lokalnega okolja? Tako pa celo na območju spominskega parka partizanske bolnišnice v dolini Kamniške Bele lahko vidimo nekaj velikih zdravih dreves, ki so označena za posek. Če Kamnik v prihodnosti želi postati privlačna točka za turiste, mora ponuditi neokrnjene kotičke narave, ne pa uničenih gozdov sredi evropsko zaščitene Nature 2000. A ne gre samo za turiste; dolina Kamniške Bistrice je naše narodno bogastvo in dediščina, ki jo moramo predati naslednjim rodovom, ne pa, da jo v želji po hitrem in enostavnem zaslužku trajno uničimo. Z gozdovi je seveda treba gospodariti, kar ni sporno, a še zlasti na najobčutljivejših območjih je to treba početi zelo skrbno, v duhu dobrega gospodarja. Bomo v dolini Kamniške Bistrice kmalu hodili le še med nemimi ostanki nekoč mogočnih dreves? Pri tem se spomnimo na staro prerokbo Indijancev Cree: »Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo, šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka, šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba, šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.« Rok Kralj, Kamnik Kamničan ^ petek, 8. maja 2020 11 Šport S prvim presenetile, s četrtim ne več Pred desetimi leti so odbojkarice Calcita Volleyja prvič presenetile slovensko javnost in sredi Maribora v četrti finalni tekmi končnice državnega prvenstva še tretjič premagale Novo KBM Branik, kar jim je prineslo prvi naslov državnih prvakinj. Čeprav so nekateri pomislili, da bo šlo za muho enodnevnico, ni bilo tako. Nasprotno, v letošnji sezoni so prišle še do četrtega državnega naslova. Miha Štamcar Kamnik - Pred enajstimi leti so se kamniške odbojkarice po nekaj letih spet uvrstile v prvo ligo, že v svoji prvi sezoni po vrnitvi pa so osvojile tretje mesto. Za še večje presenečenje so poskrbele leto dni pozneje, ko so v finalu končnice s 3 : 1 v zmagah premagale Novo KBM Branik. Do končne zmage so prišle v Mariboru, ki je bil srečen kraj zanje tudi pet let pozneje ob njihovem drugem naslovu, ob prekinjenem letošnjem prvenstvu pa tudi ob četrtem naslovu državnih prvakinj. »K sreči so bili naši navijači z nami tudi v mariborski Lukni, tako da se v njej nikoli nismo počutile tuje. Ker pa je od prvega naslova minilo že deset let, je težko reči, kdaj smo začutile, da lahko gremo do konca. V tisti sezoni smo imele res homogeno ekipo, z izjemnimi posameznicami. Na papirju smo bile morda res slabša ekipa od mariborske. Na koncu pa se je, kot že večkrat v športu, pokazalo, da sta pravi pristop, srčna igra in dobra kemija med igralkami več vredna kot kakovost posameznic,« je o razlogih za prvi kamniški ženski odbojkarski naslov povedala Ana Stavbar, ki je pod dekliškim priimkom Hribar prišla do naslova državnih prvakinj že leta 2015 in 2016. S tremi naslovi državne prvakinje se lahko pohvali tudi Petra Vrhovnik, ki je bila ob zdaj že predzadnjem naslovu, kapetanka ekipe. Žal te sezone ni končala na igri- Konec aprila je minilo deset let od osvojitve prvega naslova državnih prvakinj. šču, saj je morala pred začetkom končnice na operacijo hernije diskusa. »Kljub poškodbi mi je tista sezona prav tako ostala v lepem spominu. Poškodbe pridejo in grejo, ostanejo pa spomini in izkušnje. V tej sezoni smo igrale v ligi prvakinj in vesela sem, da sem bila del te zgodbe, tako kot tudi tiste ob našem prvem naslovu. Vsi skupaj smo bili dobra, srčna ekipa, ki je z veliko željo, vztrajnostjo in trudom prišla do naslova državnih prvakinj,« je spomine na velike uspehe kamniške ženske odbojke obujala Vrhovnikova, ki je v zadnjih treh sezonah igrala za SIP Šempeter. Medtem ko je bil za Stavbar-jevo in Vrhovnikovo leta 2010 prvi naslov državnih prvakinj, se je Urša Pod-lesnik kot šestnajstletnica svojega prvega veselila še v dresu Nove KBM Branika. »Ko sem se po nekajletni odsotnosti vrnila domov, si nisem predstavljala, da se bom tudi s svojim matičnim klubom veselila naslova državne prvakinje. Iz tekme v tekmo smo napredovale, za nas ni bilo izgubljene točke in vse to je na koncu prineslo uspeh. Tudi zato je bil ta naslov toliko slajši. Imele smo 'luštno' ekipo, kombinacijo izkušenj in mladosti, veliko pa sta prinesli obe tujki, Emilie Toone in Lynne Beattie, še posebej Emilie, ni bilo nobenih trenj in na to obdobje imam res lepe spomine,« se takratne ekipe spominja Urša Podlesnik, ki je svoj pečat pustila tudi v slovenski reprezentanci. »Takratni časi se z današnjimi ne morejo primerjati. V klubu sva bila z Vesno Pu-keta vse, trenerja prve ekipe, trenerja mladinske ekipe, šoferja, statistika, zdravnika, postavljavca mreže ... A se je splačalo. Dekleta so se resnično izkazala, nikoli pa ne bom pozabil tiste četrte tekme v Mariboru. Takrat smo imeli še svetlo modre navijaške majice in dvorana Lukna je bila skoraj vsa v tej barvi. V četrtem nizu si je gleženj poškodovala Tjaša Turnšek, ki je bila naša udarna moč v napadu, vendar nas to ni zaustavilo. Dobro, ta niz smo potem resda izgubili, v petem pa bi morali zmagati že s 15 : 12, a je šla sodniška odločitev v korist Mariborčank, kar pa ni skalilo našega zmagoslavja,« je o odločilni tekmi v Mariboru, ki se je končala s 3 : 2 (-14, 15, 17, -21, 16) za Calcit Volley, dejal Franci Obolnar, ki je imel nemalo zaslug za preporod kamniške ženske odbojke. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na Francija Kramarja, ki je pred njim vodil Kamničanke. »Ko so nas takrat spraševali, kakšne so naše želje v prihodnjih sezonah, sem ves čas govoril, da si želimo stabilnosti v vrhu slovenske odbojke. Vesel sem, da je res tako, klub je napredoval na vseh področjih, žal pa so njegova največja težava pogoji za delo. Še vedno nima primerne dvorane, vse drugo pa je na visoki ravni. Vesel sem tudi zaradi pokrovitelja kluba Matevža Kirna, kajti brez njega danes v Kamniku ne bi bilo vrhunske odbojke,« je ob deseti obletnici prvega naslova kamniških odbojkaric še dejal Obolnar, ki je lani še vodil mladinsko ekipo Calcita Volleyja, ki je prav tako igrala v prvi ligi. Policijska kronika Nedostojno vedenje Policisti so v Kamniku pred trgovino Lidl posredovali, ker se je starejši občan razburil, neprimerno vedel, vpil in žalil varnostnika pred trgovino. Sledi zbiranje obvestil in plačilni nalog za kršitelja po zakonu o javnem redu in miru. Nesporazum med zakoncema Policisti so posredovali pri prepiru med zakoncema zaradi uporabe bančne kartice in nastalih finančnih težav. Med prepirom je partner večkrat udaril svojo partnerico. Kršitelju je bil na izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Glasno govorjenje in druženje v stanovanju V Kamniku so policisti obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru zaradi skakanja, lovljenja in vpitja v stanovanju enega izmed blokov. Policista sta kršitev ugotovila posredno in na podlagi izjave prijaviteljice kršitelju izdala plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Povozil srno Občan je policiste obvestil, da je v naselju Stebljevek povozil srno in poškodoval vozilo. Voznik je izpolnjeval vse pogoje za vožnjo v cestnem prometu. Na kraju je bilo izdano obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesreče. Tatvina skiroja na tržnici Neznanec je izkoristil priložnost in v času prodaje oškodovanca na tržnici pristopil do nezavarovanega električnega skiroja znamke Xiaomi M365 PRO, ki je bil parkiran za leseno kočo, in ga odtujil. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Druženje na javnem kraju Policisti so pri kontroli prometa ob koncu tedna obravnavali več kršitev začasne prepovedi gibanja občanov izven občine bivanja. Vsi so bili na kraju seznanjeni s kršitvijo, sledijo pa predlogi prekrškovnemu organu. Intervencija Policisti so posredovali v Kamniku, kjer se je občan do svoje partnerice vedel na drzen, nasilen, nesramen in žaljiv način in s takšnim vedenjem pri njej povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti in strahu. Kršitelju bo izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Vlom v klet na Duplici Neznani storilec je poškodoval nosilec ključavnice obešanke in vstopil v klet, iz katere je odtujil moško mestno kolo znamke Camox Citya 21 grafitno sive barve in tako oškodoval lastnika. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Najdeno eksplozivno telo Pri kopanju luknje za odvod meteornih voda na območju Tuhinja je občan naletel na minometno mino proizvajalca ITA oznak DA 81 kalibra 81 mm iz druge svetovne vojne, ki sta jo strokovnjaka DEVNUS na bližnjem travniku uničila. Splača se Gorenjskega glasa Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si Ne zamudite izjemnih majskih popustov! Kuhinje, vgradne omare, spalnice, dnevne sobe, otroške sobe Gorenjski Glas Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si 12728428 12 petek, 8. maja 2020 Kamničan ^ Zanimivosti, križanka Naše življenje ni samoumevno Tako pravi Žiga Čamernik, ki je že leto dni prostovoljec v Slovenskem društvu prisotnost nesebično deli z umirajočimi ali njihovimi svojci pri žalovanju. Jasna Paladin Kamnik - Kamničan Žiga Čamernik je magister antropologije in samozaposleni v kulturi - igralec, pedagog ter filmski kritik, ki se je s Slovenskim društvom hospic srečal pred sedmimi leti, ko je v hiši Hospica preminula njegova stara mama ali nona, kot ji pravi, ki je v Kamnik k svojemu možu prišla iz Hrvaškega primor-ja in je tu živela več kot petdeset let. »Izkušnja njenega umiranja in poslavljanja s tega sveta je bila tako intenzivna in doživljajsko bogata kot tudi pretresljiva in duševno zahtevna, da sem nemudoma začutil impulz, da bi še kdaj lahko čutil čast in privilegij biti poleg umirajočega. Že takoj sem želel postati prostovoljec, a je etični kodeks Hospica takšen, da je predvideval še vsaj leto dni časa za žalovanje. Takrat sem bil kar malo užaljen, saj sem se čutil pripravljenega, da pro-stovoljstvo začnem takoj. No, po enem letu pa sem že spremenil mišljenje, saj sem dejansko dokaj intenzivno žaloval in me potem bližina smrti nekaj časa ni več privlačila. Prostovoljec sem po usposabljanju uradno tako postal lansko leto,« nam v uvodu pove Žiga, prepričan, da je za takšno delo primeren vsakdo, saj se mu zdi tovrstno prosto-voljstvo naravna človeška dolžnost. Nazadnje je bil vključen v spremljanje umirajoče gospe iz ene od vasi v Tuhinjski dolini. »Naključje je hotelo, da sva se videla le enkrat. Šlo je za neke vrste predstavitveno srečanje, na podlagi katerega ugotovimo, ali si umirajoči in prostovoljec 'ustrezata'. V manj kot tednu dni pa sem izvedel novico, da je gospa že preminula. Vloga prostovoljca je predvsem v tem, da nesebično nudi svojo prisotnost z osredotočenostjo na dejanske potrebe umirajočega, nikakor pa se ne vmešava v njegove odnose s svojci.« Čeprav kakršnokoli prostovoljno delo bogati, pa biti ob umirajočemu ali njegovih svojcih še zdaleč ni lahko, vendar je tako z vsemi stvarmi, ki v življenju resnično kaj pomenijo. A Žiga Ča-mernik tudi zaradi izkušnje v Hospicu na svoje življenje gleda drugače. »Seveda ni lahko, ko pa veš, da se človek poslavlja in da ima pred seboj le še kakšno leto življenja, morda nekaj več, še večkrat pa manj. Vendar hospic ter svoj čas in tudi življenje nas, 'zdravih', nikakor ni samoumevno, saj nikoli ne veš, kdaj živiš svoj zadnji dan. V tej perspektivi je meni osebno precej bolj pomembna kakovost našega življenja, kot pa sama kvantiteta, ki pomeni njegovo ohranjanje za vsako ceno, kar pogosto medicina tudi počne. Umirajoči navadno ni zelo zahteven, kot se včasih zmotno verjame, ampak potrebuje le kanček naše pozornosti, nikakor pa ne pomilovanja, kar je sicer eden hujših spodrsljajev, ki ga v tem primeru lahko storimo. Zavest umirajočih ljudi je praviloma precej širša, kot je to običajno, zato razumejo - predvsem pa čutijo - marsikaj, kar ostalim ostane skrito. Zato v tem kontekstu nikakor ne verjamem v strategijo prikrivanja česarkoli pred njimi, saj pogosto vedo Žiga Čamernik / Foto: osebni arhiv stvari že dolgo pred nami,« nam svoje zanimive izkušnje predstavi sogovornik in se dotakne področja smrti, ki je v zahodnem svetu še vedno velik tabu. »Ker težko živimo, težko tudi umiramo. Strah, negotovost in skrbi vseh vrst ne pripomorejo k temu, da bi razvili sproščen odnos do smrti. Tragedija smrti je v tem, da imamo pogosto občutek, da umrlemu nismo izrekli ali pokazali vsega, kar bi mu lahko, zato je vse skupaj pogosto pomešano še z občut- kom slabe vesti in krivde, kar lahko naredi situacijo za nas neznosno. In v tem kontekstu je ustrezna komunikacija res dobra stvar, ki pa je lahko tudi neverbalne narave, saj razumevanje ni le v besedah. Zato sam nisem pristaš pregovora 'o mrtvih vse najbolje', raje pokažimo, da jih cenimo, ko so še živi,« zaključi Žiga Čamernik, ki tovrstno prostovoljstvo priporoča vsem, saj je njega samega ne le spremenilo, ampak predvsem oplemenitilo. Gorenjski Glas 1. nagrada: darilna kartica želja v vrednosti 15 EUR 2. in 3. nagrada: knjiga Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do srede, 27. maja 2020, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 10 12 13 14 SESTAVIL: F.KALAN NEKDANJI VOJAK Z MUŠKETO DRŽAVA V AFRIKI NORDIJSKA MORSKA BOGINJA LITERA! SPET1Č MAGAJNA DAVID NIVEN ANTIČNO IMEZADRA ŠIROKA MESTNA ULICA NA PLADNJU SERVIRANI MESNI IZDELKI GORENJSKI GLAS MOSTIČEK TROPSKA OVUALKA MODEL VOZILA SUZUKI NASTJA ČEH 4EZDNA ŽIVAL Z GRBO PREBIVALEC ARKTIKE ZEMELJSKI POLDNEVNIK 10 NOVINARKA DOBERŠEK REGULACIJA VODNE STRUGE OPICA Z BORNEA VERSKA PODOBA PREKAJEN SVINJSKI VRAT, ŠINJEK KEMIJSKA SPOJINA 13 MARKO KRAVOS BRITANSKI OTOK NIZEK SVET, NIŽINA KATJA TRATNIK OMEMBA (STAR.) ZBOR DEVETIH PEVCEV SLIKARSKA TEHNIKA DEL STOPALA STARA ENOTA ZA DELO DRŽAVA V ZDA SKLEPNO VNETJE 9 REKAV KAZAH-STANU 6 PRIMORSKO VINO 3 MESTO V NEMČIJI ZNAMKA ŠPANSKIH VOZIL POLDRAG KAMEN POJAVNA NEBU SVINJA (ZASTAR.) OSMI MESEC V JUDOVSKEM KOLEDARJU LETOVIŠČE V DALMACIJI DOBA, VEČNOST 4 NAUK O GOROVJIH IGRANA SREČO BIVŠI AVSTRALSKI TENISAC (PATRICK) REŽISER KUSTURICA MRZEL LETNI CAS MINERALNA VOLNA SUMERSKA BOGINJA IADER INANA JENA RAFTER STOTINKA ŠPANSKE PESETE SEVERNOAMERIŠKI INDIJANCI 8 GRENAK NAPITEK MESTO V ALBANIJI DOMISLEK, ZAMISEL ZLATNIK 60 SEKUND 12 OSCAR TORRES INDUSTRIJSKI KAVČUK LUKA V IZRAELU, EILAT KAMNIT STREŠNIK, SKRILAVEC ISLAMSKI TEOLOG KRADLJI-VEC VEČJE GODALO 1 NATAŠA BOKAL PREBIVALCI ISTRE 5 FINSKO IME LUKE TURKU JEZIKOVNA SKUPINA V AFRIKI JAGNJE (NAREČNO) TISKARSKA ČRKA DRŽAVA VAZIJI 2 MAVRAH, JIRS NEMŠKI FILOZOF (GEORG) ZAMAŠEK JAPONSKO MESTO ČRT CIFER IGRALKA MIRANDA (MANJŠ.) ZOB V ČELJUSTI 14 TANTAL KALCU SLTV REŽISER (ANTON) 7 HOTELSKI ODDELKEK ZA SPREJEM GOSTOV 11 IGRALCA OČE IN HČI (RVANIN TATUM) PRIKAZEN JAPONSKA UTEŽNA MERA Kamničan ^ petek, 8. maja 2020 61 Zanimivosti Planinske poti odprte, v v koče se ne Sproščanje preventivnih ukrepov prinaša tudi več svobode za ljubitelje gora, a na Planinski zvezi Slovenije svetujejo, da se še naprej izogibate zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poti, turne smuke in nasploh visokogorja in bolj tveganih planinskih dejavnosti. Jasna Paladin Kamnik - Čeprav je vlada z 18. aprilom začela s postopnim sproščanjem ukrepov in dopuščanjem nekaterih športnih dejavnosti, na Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozarjajo, da se morajo planinci še naprej držati odlokov pristojnih institucij. »V planinski organizaciji se zavedamo, da je telesna dejavnost na prostem pomembna za zdravje posameznika in da je v teh čudovitih pomladnih dneh težko ostati doma. Razglasitev epidemije v RS še vedno velja in obiskovalci gorskega sveta se moramo držati odlokov pristojnih institucij. Svetujemo, da se izogibate zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poti, turne smuke in nasploh visokogorja in Koči na Kamniškem (na sliki) in Kokrskem sedlu sta še zaprti, v nižje ležečih (denimo na Veliki planini) pa na terasah že lahko strežejo hrano in pijačo. / foto: jas na Paladin Kljub pomladnim temperaturam v dolini v visokogorju še vladajo zimske razmere. / foto: jasna paladin bolj tveganih planinskih dejavnosti,« sporočajo na PZS, kjer imajo za planince v času epidemije sicer pohvalne besede. Priporočil in omejitev so se pridno držali, zato je bilo posredovanje gorskih reševalcev v minulih tednih minimalno. Omejitve v gorah so potrebne zato, ker se ob upoštevanju vseh protokolov intervencijski čas od poziva gorskih reševalcev do prihoda do ponesrečenca bistveno podaljša, tudi če je poškodovani na planinski poti, ki je po kategorizaciji označena kot lahka planinska pot. Zaprte do preklica ostajajo tudi planinske koče, kjer pa od 4. maja že lahko na terasah in vrtovih pred kočami strežejo hrano in pijačo. Ker v tem obdobju markacisti ne delujejo na terenu, so lahko planinske poti poškodovane. Tudi v gorah moramo upoštevati varnostno razdaljo 1,5 metra, na PZS pa svetujejo, naj imamo s seboj zaščitno masko in razkužilo. In ne pozabite - v visokogorju so še vedno zimske razmere, zato ne pozabite na zimsko opremo. Tudi v Društvu Utrip ustvarjamo lepši svet Krajanom smo razdelili štiristo petdeset kosov zaščitnih pralnih mask. Ančka Podbevšek Motnik - Člani društva pomagamo z rokami, z mislimi, z duhom in z dejanji. Zavedali smo se situacije, v kateri smo se naenkrat znašli vsi. Ko je začel veljati ukrep o obvezni uporabi zaščitnih mask za nujne opravke, smo se odzvali tudi mi in naša zvesta članica Malči Pirc je za ta namen prostovoljno zašila 450 kosov pralnih zaščitnih mask in jih poslala krajankam in krajanom. Sreča, da je imela tudi material na razpolago kar doma. Deležniki so nam zelo hvaležni, ker je bila v krizi, ki je nastala, to v Motniku zares nujna prva pomoč. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 5 9 3 4 1 3 8 2 4 6 1 9 2 5 7 4 9 3 9 7 9 6 1 8 9 7 6 5 4 5 3 6 6 1 4 7 TEžji SUDOKU 2 1 5 6 8 2 9 1 4 3 9 7 8 5 6 3 5 2 9 4 7 8 9 9 6 1 2 4 9 Navodilozareševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. BELA IN ČAROBNI GOZD (8. del) I Bela P@volkuljaBela Rešitev Rešitev Saj ne nasprotujete go spodarskemu napredku, gospod župan? j_____J- Ne, ne, kje fZ,-* pa si upam! t* ■ri-i'1*1 J ""■» 'I Pametno. u A Očitr o nisem edina krvoločna zver tu okoli. In da ne boste mislili, da nas kakovost vode ne skrbi. Pripravili smo posebno ponudbo za žejne. r°gasi i