fca POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NRBOD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvarliče nad tlikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana piama se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 14. V Iijubljani, v petek, 2. septembra 1904. Izhaja raak dan, Izvtfemsi nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V up ravniš tvn prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. Viprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — Ia ■ e i atl se računajo enostopna pelltvrsta (dolžina 12 milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat 11 ta, i« trlkral 9 ta, za več kot trlkral 8 h. V reklamnih noticah atane enoatopna garmondvrila >« ta. — Pri večkratnem objavljenja primeren popnal Uprarnlškega telefona iter. iS8. Korberjeve izjave. Ministrski predsednik Korber je imel pri njemu na čast prirejeni slavnostni pojedini pri gališkem deželnem maršalu grofu Stanislavu Badeniju velevažen političen govor. Na Bidenijevo napitnico je odgovoril nekako tako le : »Pred vsem se zahvaljujem, da govorite vsi, s katerimi sem se na tem lepem potovanju seinanil, v nemščini. Na svojem potovanju sem jako obžaloval, da nisem zmožen vašega jezika. Prišel sem do prepričanja, da morajo uradniki razumeti več v deželi običajnih jezikov. Vi gotovo niste prav nič slabši Poljaki, ako občujete z mano v nemščini in pač nihče ne postane nezvest svojemu narodu, če se nauči druzega ali tretjega jezika. Velika sreča bi bila samirvdržavi, ako bi mogla 1 e • t a razpolagati zvelikomno-žico uradnikov, ki bi mogli brez vsacega zadržka govoriti s pristaši druge narodnosti. Zielo so nam očitali, ker smo avstrijskim dijakom, ki študirajo na zagrebškem vseučilišču, po dovršeni izkušnji o naj važne š h predmetih avstrijskega prava, omogočili vBtop v avstrijsko državno službo. To storiti smo bili prisiljeni, ker ni bilo zadostno število prosilcev za uradniška mesta v Dalmaciji. Dolgo vrsto let sem opominjal oblasti, naj opozarjajo svoje uradnike na ugodnosti, ako se nauča hrvašiine in grejo v Dalmacijo. A oglasil se ni niti en uradnik. Tudi na vseučilišča smo se v tem smislu obrnili, a istotako zaman. Ker moramo imeti uradnikov, smo morali storiti ta tako grajani korak, ker ima prebivalstvo pravico, da ima jezika zmožne uradnike. Jezikovno vprašanje je postalo glavno vprašanj e v naši državi in najbolj moramo obžalovati, ker se pretirava. Jezikovne razmere in narodnostni razvoj tta glavni vprašanji, vsled katerih vlada v državnem zboru več let obstrukcijs. Nikdo ne upošteva tega, da ako se skupno obravnavata jezikovno in narodnostno vprašanje, so v nevarnosti temelji države. O tem vprašanju hočem govoriti popolnoma odkrito. Tudi ministrovo srce lahko postane polno in tudi prepolno. Sedanja vlada živi v zavesti, da ni sto rila krivde niti eni narodnosti v državi. Vse, kar nam v tem oziiu očitajo, so zavita poročila malenkostnih dejstev, navadno brez vsakega povoda. Ker se nam pa resno ničesar ne more oSitati v tem oziru, zato nas pa dolže namišljenih pogreškov. Kako naj zagovarjamo, česar nismo storili. To presega naše moči. Vsak čas hočemo s svojim malim znanjem pospeševati spravo, ako bosta narodnosti, ki sta v prepiru, to tudi resno želeli. Nikdar pa ne bomo dovolili enostranske narodnostne ugodnosti. Za ta program smo se zavezali strni sebi in nikomur drugemu ter hočemo dižati lastno svojo besedo. Nikdo ni upravičen soditi naša dejanja dru-gače, kakor so v resnici. Tako smo tudi v Opavi in Tešinu ugodili opravičeni zahtevi dveh narodnestij. Če bi postala nevarnost, da bi ikrb za U dve šoii posiaia povod na- rodnostnim bojem, rečem že sedaj, da bomo skrbeli za radikalno obrambo. Smatramo se tesno dolžnim, ščititi tudi nemško posestno stanje. Nas ne moti umetni šum, ki ga je povzročilo to vprašanje. Jeli pa potrebno in koristno narodom, vsak dan iskati novih vzrokov za vznemirjenje ? Radikalnim politikom je to postalo že druga narava, a resnim možem ne pristoja, da jim slede. Za avstrijske narode bi bilo uprav rešilno, ako bi se dvignila četa domoljubov s trdno voljo, storiti konec tem pretiravanjem. Istina je, da živimo v dobi težkih narodnostnih bojev, ki so dedščina stoletij. A poostrenje bojev je povzročila ona ustava, katero hočejo raztrgati tisti, kojih glas bi bil veliko slabši brez ustave in ki so nosili, ko še ni bilo ustave, bremena njim sovražnega vladnega zistema. Avstrijo so ponemčevali in centralizirali in niti enega spisa niso uradi spisali v češčini! Ne pravim, da je bilo to pravično, a predočiti si moramo, kaj je češkemu narodu podelila ustava, in vprašajmo se, je li upravičeno in prav, da ta visoko razviti narod tako sovražno nastopa proti Avstriji! In če vprašam Rusine in Srbe Ru-mune in Italijane, bom dobil isti odgovor. Naša država je ustanovljena kot obrambna trdnjava proti napadom z vzhoda. Mi pozabljamo, da so mnogi narodi ravno zato prostovoljno vstopili v državno zvezo. Dasi sedaj več ne obstoji ta nevarnost, je vendar ostalo pravo, in vez med posameznimi stavbenimi kamni je postala trdna. Brezštevilne zveze so nastale med posameznimi narodnostmi. Država ima zakone, ki zagotavljajo vsakemu narodu, da se bo čul njegov glas. Ali se naj pa zdaj mogočna narodnostna ideja, ki bi lahko bila v svoji moči nepre-magljiva trdnjava edinosti, prekuje v parokei-zem, ki naj razruši pravo ? Konec si lahko mislimo, ker bo neugoden narodnostni in politični svobodi. Vedno stremljenje, prekositi druzega, pripelje da padet, do bankerota. Pod temno Biiko sedanjosti zopet podpisujem vladno načelo : Brezstrastvena vztrajnost! Nikdo nas ne bo pregovoril h krivičnosti in tudi ne h kakemu nasilnemu činu. Ako nas je storil državni zbor za varuhe države, vemo tudi, da moramo toliko časa sami skrbeti za njen blagor, dokler se bodo zopet našle stranke in zapustile labirint narodnostnega sovraštva in se zopet povrnile v Bvetle dvorane skupnega dela. Avstrija seveda ne bo mogla toliko časa čakati, in zato bomo, kakor doslej, delali i nadalje po svoji vesti. Korber je končal s pohvalo Poljakov. Priobčili smo ta govor v celoti, ker je v njem nekaj dragocenih priznanj, na katere se bomo še sklicevali. Korber se mora braniti proti nemškim napadom zaradi slovanskih paralek in dalmatinskih Hrvatov, in v tej hrambi je bil prisiljen, da je izrekel nekaj trditev, katere opravičujejo vso našo narodnostno borbo proti ponemčovalni birokraciji. Vendar se nam zdi nekako tragično, ako se čuti avstrijski ministrski predsednik prisiljenega, da se gre v Galicijo zagovarjat zaradi — par slovanskih paralelk. Taka malenkost, umljiva sama ob sebi, spravi celo državo ? Uko valovanje, da mora glava avstrijske vlade zbrati vso svojo zgovornost iu se zagovarjati. To je znak velike nenormalnosti, državne bolezni, m slovanski narodi bodo gledali, da pricitajo v Avstriji take same ob sebi umevne in potrebne naredbe nekaj tako naravnega in običajnega, da so nihče več ne bo nad njimi vznem rjal! Posebno pa moramo pribiti Korberjevo izjavo glede uradništva, ki mora biti zmožno ljudskega jezika. Korber je v Galiciji videl, da bi tudi za ministrskega predsednika bilo dobro, ako bi znal poljako. A zakaj Korber neče uvideti, daje še bolj potrebno za sodnika med Slovenci, da zna slovensko? Korber vedno silno lepo govori o razmerju uradništva do ljudstva, a zakaj v dejanju ne stopi na noge proti objestni in nestrpni nemški birokraciji, katere delovanje j e v n a j os trn j-š e m nasprotstvu z besedami gospoda ministrskega predse d n i k a ? Ker je pot po Galiciji nekako razširila Korberju narodnostno obzorje, želimo, da bi taka potovanja še nadaljeval. Ekscelenca gosp. ministrski predsednik, pridite še na blovensko! Rusko-japonska vojska. Kaj se godi okolu Ljaojana? Dvomili smo, da bi se bila odločilna bitka pri Ljaojanu pričela in še danes smo mnenja, da so sedanji boji le boji pro-diraječih Japoncev s prednjimi ruskimi oddelki, ne pa z vso Kuropatkinovo armado. Vest, da se že sedaj boja udeležuje 1300 topov, se nam zdi malo verojetna. Poročila o itgubah se glase o posameznih dne vih na 2000, 4000 ali celo nekoliko manj padlih, kar nikakor ne kaže, da bi bilo v najkrvavejšem boju že pol milijona Ijudij. Brzojavka iz Tokia trdi, da v bojih zadnjih dveh dni nobena stranka ni pridobila znatnih uspehov. O dogodkih na ruskem desnem krilu poroča uradna brzojavka generalnega poročnika Saharova z dne 1. septembra ruskemu generalnemu štabu: »Ponoči je vladal popoln mir. Do 6. ure zjutraj nismo streljali niti mi niti Japonci. Kakor poročajo, so Kurokijeve čete se posluževale pontona za prekoračenje reke Tajcih o. Danes zjutraj je prekoračil oddelek njegovih čet pri S a k a n u in K a n k -v a n t u n u reko Tajciho. Ob 5. uri zjutraj so opazile naše patrulje, da je prebredja reko ena Bovražna pehotna divizija s topništvom in konjenico. Japonci so predirali v dvth oddelkih, in sicer proli zahodu in v smeri proti rudnikom Jantaj. Čete, ki so že bile na desnom bregu reke, so postavile straže, da ščitijo prehajanje ostalih čet Dne 31. avg. se je vnel ljut boj, ki je trajal od 8 uro zvečer do polnoči. Nato je nastal mir. Tudi v včerajšnji bitki so dosegle naše čete popoln uspeh. Dasi ravno je sovražnik često napadel na?e pozicije, vendar so ostale vbo v naši oblasti. Sicer so se Japonci večkrat polastili prednjih utrdb, toda naše čete so jih v bajonetnem boju zopet vzele. Med ranjenci je generalni major U r o z o v s k y. Generalni poročnik baron S t a c k e 1 b e r g je bil sicer ranjen, toda je ostal na svojem mestu. Zaplenili smo tudi mnogo japonske^L^rožja«.. / O levem krilu i rri^^ejM š č u ruskih pozicij južno od Ljaojan a pa trdi brzojavka iz Tokia, da sta se umaknila včeraj popoldne in da ju Japonci zasledujejo. Neka mukdenska brzojavk« se jako vznemirljivo glasi: Od severovzhoda baje prodira sem deset tisofi mož broječa japonska četa. — Iz Pariza se pa poroča: Admiral Aleksejev ie odhitel, ko je dobil vest, da prodira 10 000 Japoncev proti Mukdenu, (iz Harbina v Mukder). Japonoi hočejo bržkone zajeti ruski transport. Reuterjev dopisovalni urad celo poroča iz Šangaja, da bo Japonci včeraj po ljutem boju zasedli Ljaojan. Rusi dobivajo močne pomožne čete. Vest o zavzetju Liaojana paS ne bo resnična. V par dneh sa bo izvedelo, kaj se te dni godi okolu L aojana. Neverojetna vest London, 1. sept. Iz Kurokijevega glavnega taborišča brzojavljajo: Desno japonsko krilo je prodrlo proti Silohi. Ako zasedo to pozicijo, se Kuropatkin ne bo mogel umakniti proti Mukdenu. — Od druge strani poročajo, da je Kuropatkin že obkoljen od treh strani. Angleško mnenje. Angleži so mnenja, da Rusi a spojim odlcčnim upiranjem japonskemu prodiranju proti Ljaojanu, hočejo prihriti le umikanje glavnih čet iz Ljaojana proti Mukdenu. Japonci so pred dnevi že prišli za Kuropat-kinov hrbet, a so se nakrat umaknili in tako dali Kuropatkinu prosto pot, ker so uvideli, da bi ne mogli svojih ondotnih čet oskrbovati z živežem, kajti bile bi preveč oddaljene od temelja japonskega kretanja. Sedaj hočejo Japonoi napasti posebno odločno Ruse na vzhodu t. j. Kuropatkinovo levo krilo, da potisnejo njegovo desno krilo proti kitajski meji, ker Rusi ne smejo prestopiti meje, ne da bi si povzročili mednarodnih težav. Mnogi angleški listi dalje z vso gotovostjo trdijo, da se bo Kuropatkin umaknil v Mukden, v Ljaojanu bo pa pustil 35.000 mož z vso oskrbo za 6 mesecev. Japonoi bi tako pri Ljaojanu morali pustiti dober del svoje armade, kar bi dalo Kuropatkinu priliko, da dobi več pojačenja in da razdvoji japonsko armado. Kuropatkinov načrt. Peterburg, 1. sept. Po soglasni sodbi tukajšnjih listov je Kuropitkinova naloga, da skozi več mesecev drži v šahu vse tri japonske armade pri Ljaojanu. Tačas se izvrši mobilizacija ostalih ruskih čet, ki bodo kot nova armada od Harbina šle proti Japoncem. Ža zdaj je v Harbinu zbranih sto tisoč mož. Japonci uničili dve svoji stotniji. O bojih pri Ljaojanu bc še poroča, da so Rusi dve japonski stotniji tako ločili od glavne japonske moči, da so ju Japonci smatrali za Ruse ter ju z ognjem svojih topov Bkoro popolnoma postrelili. Ruski uspehi 30. avgusta Peterburg, 1. septembra, Dopisnik »Rusi", ki jo bil sam v boju na prsih ranjen, poroča z dne 30. avg. iz Ljaojana : Rusi so vzoli danes Japoncem 46 topov. Večina topov je v dobrem stanju. VLjaojanu vlada vsled tega velika radost. — To poročilo je v Peterburgu naredilo velik vtisk. — Tudi generalni štab je dobil poročila o uspehih ruskega orožja, ki jih pa šo ni objavil. Angleiko poročilo o bojih v torek 30. avgusta. London, 1. septembra Is L aojana je došlo v torek opoldne porodilo, da se bije obupen boj. Streljanje topov povzroča velikansko gromenje. — Z bojišča so pripeljali mnogo ranjencev. Nekatere topničarje bo projektili popolnoma raztrgali in od topov kaplja kri. Japonska pthita je prodirala ob železnici, toda v usodnem trenutku so dobili Rusi pomoč ter vstavili njeno prodiranje pri neki vasi zahodno od železnice. — Ruska konjenica in jahaioče topništvo na des nem krilu ne more zvabiti japonskega levega krila v boj. Gnii z ruskimi poz c;jami stoje okoli Ljaotana v polkrogu katerega deli reka Tajc ho. Na pozio^jah onstran reke v torek ni bilo nobenega boja, in Jipouci sn brez VBpešno poskušali obiti ruski krili. Na ljao-janski planoti st >ji mnogo skladišč vojnih potrebščin in bolnio, kjer pridno delujejo zdravniki. Poročilo francoskega časnikarja. Pariz, 1. septembra. Ludovik Nau deau, dopisnik »Journala«, je brzojavil 3 1. a v g u s t a ob 11. uri dopoldne : Ob deseti uri Je nastal nekoliko mir, vendar pa pričakujejo splošnega napada. Todi poročaj), da se je pojavila močna japonska armada vzhodno od Ljaojana, toda še ni prodrla do bojne črte. Port Artur. Peterburg, 1. septembra. (Urad) Generalni norcčnik steselj brzojavlja carju Nikolaju 26 avgusta: Brzojavko Vašega Ve ličaustva so vsprejele čete z navdušenimi »hura« klici. Podvojila ie moč nasproti sovražnikom ter povzdignila junaštvo portar-tursk h borilcev. Od 23 avgceta do današnjega dne smo odbili z božjo pomočjo vse japonske napade. London, 1 septembra. Iz Čifu po ročajo o obleganju Port Arturja: Po štiridnevnem streljanju z morja izkrcali so Japonci naenkrat čete ter zavzeli dve obrežni vtrdbi vzhcdio od vhoda pri T gerakem polu-ctoku. Te vtrdbi sta tričetrt angleških milj oddaljeni od mesta. Rusi so sa umaknili za nakop iz trdnih debelih in jeklenih plošč ter hrabro branili pot proti mestu. Japonci bo se polastili še neke zahodne vtrbe, streljajo dalje na vtrdbe na Tigerakem poluotoku. London, 1 septembra. Reuterjev dopi3Qvalni urad poroSa iz C fu, da so sa Japonci polastili sledečih pozicij: Na vzhodu višine, pri vtrdbi št. 5, na jugu Palinden in na zsli )du Hukiatu ia J intovan. V vtrdbi št. 5 ni kakor poročajo Kitajoi, ki so zapustili 28. avgusta trdnjavo, niti Rusov niti Japoncev. London, 1. septembra. Rusi so pri Tunkajtasijaou streljali na Japonca, ki so vozili topove na sosedno višine. Vest. da ao Rusi zcpet zasedli I,5av, potrjujejo. V trd njavi primanjkuje živeža. Vreča moke stane 11 rubljev. C i I u , 1. septembra. Neki Kitajec, ki je odšel 29. avgusta iz Port Arturja, poroča, da je divjal 27. avgusta ondi ljut boj. Japonci so poizkusili, zavzeti vtrdbo Pelunčan, toda Rusi so jih dvakrat odbili ter jim zadali 1045 mož izgube. Dne 28. avgusta so napadli Japonoi vtrdbi št. 6 dasiravno so Ruai na nje streljali iz več vtrdb. Po triurnem naprestanem boju se je Japoncem posrečilo udreti v vtrdbo. Ruai so se umaknili v sosedne utrdbe, odkoder so toliko časa streljali na zavzeto vtrdbo, da so se Japonci umaknili iz nje. Čifu, 1. saptembra. Iz zanesljivih krogov poročajo, da je neka japonska top-ničarica opazila ruske častnike, ki so poizkušali z važnimi poročili priti v Port Artur. Dne 31. avgusta zjutraj so Japonci častnike vjeli ter jih prepeljali v Daljnji. London, 1. septembra. „Daily Chro-nicl®" poroča iz Čifu: Japonci so prenehali bombardirati Port Artur, kerso opustili načrt, zavzet i t r d n j a v o b splošnim napa d o m t e r n a m e r a v a j o trdnjavo izstradati (?). Rusi se tega zelo vesele, ker jim primanjkuje Btreljiva (?) Živil imajo še za dolgo časa. Pri zadnjem bombardo-vanju so Japonci streljali na ladje v pristanišču na skladišča živil in streliva, ne da bi napravili mnogo škode. Revščina na Japonskem. O vplivu vojske na notranje razmere na Japonskem poroča »Nationalzeitung* izTokia: »Število beračev Be vedno bolj množi. To dokazuje, da vojska povzroiuje med revnejšimi sloji vedno večjo revščino. Posebno se razširja revščina tam, kjer so ljudje radi vojske brez dela. Mizarji in rokodelci nimajo nobenega dela več. — Zastavljalnice so bile preje vedno polne, sedaj pa so prazne. Policijski zapori so napolnjeni z berači in tatovi. Kurumajas je preje zaslužil en jwn ali pa še več na dan, sedaj pa je vesel, ako zasluti 20 vinarjev na dan. Ljudje hodijo bosi, da Bi prihranijo denar ia druge potrebščine. — Vojska zahteva od Japonskega ljudstva mnogo požrtvovalnosti. Posebno hudo čutijo vojsko nižji sloji, ki ne morejo ničesar žrtvo- >' ) vati, vendar pa ni slišati nobenega predbacivanja. Tudi plemstvo se kaže zelo požrtvovalno. Ko ie Ijejaso, ustanovitelj vladarske rodovine Tokugava, leta 1600. zavzet grad Osaka, kjer se je utrdil pravi prestolonaslednik Hidejoii s svojo mater|o. našel ie tam do milijon dolarjev vrednega zlata. Podaril ga je svojemu sinu Jošinao, ustanovitelju rodovine O vari. Ta pa ga je zakopal, da ga podari domovini, kadar ji bo grozila nevarnost. Sedanji glavar dotične rodovine je sedaj zlato izkopal ter ga izročil vladi. Pruski princ Friderik Leopold Berolin, 1. septembra. Pruski princ Friderik Leopold ne odpotuje na vzhodnoazijsko bojišče, ker e Rusija boji, da bi se mu na potu ne pri^, idila kaka nesreia, če bi hunhuške tolpe razdrle železnico. Ruski brezžični brzojav v Čifu. London, 1. septembra. »Morning Post« poroča iz Čifu : Kakor poroča ame riški konzul v Čifu, so naprave brezžičnega brzojava na ruskem konzulskem poslopju že odstranili. V Washingtonu so mnenja, da je Japonska prisilila Kino, da je ta toliko vplivala na Ruse, da so to ukrenili. Ruska in japonska bojna moč na morju. Berolin, 31. avgusta. Iz Kiela poročajo, da bo rusko baltiško brodovje plulo mimo K ela in skozi cesarja Viljenu prekop. Rusija je že vprašala Nemčijo, če bo ta to dovolila, Iz tega sa sklepa, da bo Nem čija pod gotovimi pogoji to dovolila. Ako primerjamo ruske pomorske bojne moči z japonskimi, imajo Japonci znatno premoč glede križaric in števila topov. Ako se bo moralo le baltiško brodovje boriti z japon-kim brodovjem, bo njegov položaj zelo težaven, ker so baje ruske bojne ladje slabše jot japonske. Oilopnici »Borodino" in ,Kajaz Suvarov« bi se lahko merili z japonskimi. Tudi bojni ladji »Navarin« in »Sisoj Ve'iki« sta oboroženi vsaka a 4 topovi 305 mm kalibra, toda ploveta pa le 15 vczlov, dočim plovejo japonske bojne ladje 18 vozlov. Bojni ladji »Oslabja" pa primanjkuje težkega topništva. K o d a n j , 1. septembra. »Politiken« poroča, da bo danski zalagatelji ruskega baltiškega brodovja dobili danes povelje, naj blago pridrže najmanj še za tri mesece. Jud zalaga Japonce za zimo. S a n g a j , 1. sept. Tokijska vlada je pri tvrdki Samuel naročila za tri mili-j o n e j e n o v (to je 10 500 000 K) zimske volnene obleke. Ustavljeni japonski parnik. Čifu, 1. septembra. Kitajske čolne oblasti so ustavile v čifuškem pristanu parnik Jndependant«, ki je plul z živili iz Ja penskega v Niučvan. Čolni ravnatelj je za povedal, naj izloži ladja svoje blago v Č fu Japonski konzul se je radi tega pritožil v Pakinu. Calo zadevo bo odločil sir Robert H»rt. »lodependant« je vozil baje deset ^milijonov jenov za Kurokijevo armado. V Daljniju je prevzel to vsoto neki japonski rušilec torpedovk. Ruska križarica „Don'. London, 1. saptembra. »Standard« poroča, da je dobila ruska križarica „Don« v Vigo dovoljenje, naložiti 200 ton premoga in vode. „Proroka" Ajrota zaprli. Iz Biska (pokrajina Tomsk) poročajo, da so Rusi zaprli v pogorju AUaj pridigajočega „proroka« A rota ter zatrli kalmuški upor. Pridobil si je že več Uboč pristašev. Baje bo ga pri njegovi agitaciji proti Rusiji podpirali Jiponci. kujejo tudi od dijcnskega škofa izjivo, da od*t>pi. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem. „Petit Parisien" poroča, da car Nikolaj namerava obiskati, nemškega cesarja Viljema. Baje je že car dal vprašati v Barolinu. Car se bo pripeljal na admiralni ladji baltiškega brodovja iz Libave v Ktel. Zopet napad v ltusiji. V Adšikutu na Kavkazu sta dva Armenca dne 27 avgusta streljala na cesti na okrajnega glavarje, ki je bil pa !e lahko ranjen, r. policijskega stražnika, ki je spremljal glavarja, sta nevarno ranila. Napad je bil političen. Angleži zapuste Lliaso. Angleži v Tibetu bodo, kakor poroča v'era)šnj-\ Ruterjeva brzojavka, najbrže dne 15. septembra zapustili Lhaso. Novice z Balkana. Bolgarski vstaši so 30. m. m. napadli pri S)luuu ležečo vas Croadoborci. Voditelja grške stranke, Nacia, in dva člana njegove rcdovine so na grozen način umorili. Ko so to iavrSili, so pobegnili v gore. Vojaštvo je zasidlo solunsko okolico, da prepreči morebitno nameravane n»»*de »Petit Pariaien« poroča iii Bukarešta, da bo koncem meseca ekt bra nemški cesar Viljem obiskal rumunskega kralja Karola. Telesna kazen na Angleškem. N» Anglesaem imajo še vedno, zlaBti za ml»de hudodelce, lelpsno kazen. Iz urad nega poročila za 1. 1903 angleškega ministrstva z* notranje zadove sledi da so lani 16 cseb pretepli s šibami, likrat so rabili mačko z devetimi repi in dvakrat navadno š>bo. Udarci ao bili odmerjeni M 6 do 24 Tepeni so bili stari ud 16 do 30 let. Vstaja Hererov. Generalni poročnik Trotha poroča, da je We kova stctnija 28. avgusta napadla vstašfco četo in zapknila 24 glav živine. Hereri so imeli 16 mrtvih, Nemci t»i>o imeli izgub. S ivražnik Be umika. Nemški guverner v Julni Afriki, polkovnik Lautvvein, bo na.brže odpoulican. Njegovim naslednikom bo imenovan n mški generalni konzul v Kapštatu. Conibovi proticerkveni načrti. „Siecle" trdi, da bo Combss predlagal zbornici v zadevi vprašanja o ločitvi cerkve od države sledeče: 1. duhovniki, ki so vsled konkordata bili nameščeni, obdrže tudi, ko izvedejo ločitev, svoje plače; 2. občine bodo imele pravico svobodno razpolagati z bogoslužnimi poslopji. Štajerske novice. Državni zbor razpuščen? Krščansko socialni poslanci trde, da je vlada sklenila razpustiti zbornico že letos, ako ne bo imožna za delo. Korber je baje potoval v Galicijo zato, da pridobi za ta načrt poljski klub. Kakor znano, bi bil že Korber razpustil zbornico, ako ne bi bili ugovarjali Poljaki. Ker imajo . poljski voditelji neposredne zveze z vladarjem, bi bila usoda državnega zbora odločena, ako K<5r-ber pridobi za razpust poljski klub. Češki narodni minister? Iz Prage dohajajo poročila, da bo drugi podpredsednik državnega zbora, dr. Začek, najbrže imenovan češkim ministrom. Baje je dr. Ziaček pripravljen za to. Tudi so razširjene govorice, da bodo Cehi v državnem zboru vsled slabe letine prenehali z obstruk cijo, akoravno »Nar. Listy« temu agovar jajo. beveda je treba te govorice, katere razširjajo časopisi, sprejeti z največjo re servo. Combes in lavalski škof. Francoska vlada je lavalskemu škofu Geayu, svojemu nekdanjsma ljubljencu, usta vila plačo, ker Je bil pokoren apostolski sto lici. »Figaro« poroča, da v Vatikanu priča- š Deželnozborska volitev v mari borskem okraju. Prepozno za včerajšnji list smo dobili včeraj brzojavko, da je bil na shodu slovenskih zaupni "kov mariborskega okraja z velikim navdušenjem pro glašen za slovenskega kandidata pri deželnozborski v o litvi v četrti skupini kmet Frančišek Thaler iz S t. 11 j a. š Odlikovanja. Profesor drž. realke v Mariboru g. F r a n c F a s c h i n g je do bil povodom svojega umirovljenja naslov šol. svetnika. š 251etnico učiteljevanja praznujejo v MariPoru s slovesno sv. mašo in komer-som dne 4 okt. t 1. sledeči na Slov. bta-jerju službujoči abiturijenti iz leta 1879: Vodušek Guitav, c. kr. šolski nadzornik; Marin J*kob, c. kr. vadniški učitelj; naduči telji: Bračič Fr. v Sent Vidu na Planini, Darnjač Jožef pri Sv. Petru nifce Maribora, Kotnik Karol v Salnici pri Mariboru, Korže Leopold v Ribnici, LaBbahar Jože v Rušah, Majcen Feliks v L hnu, Mešiček Jožef v Sevnici, Spende Matevž v aJavniškem dolu, Slemenšek Franc v Podčetrtku batinc Fr. v Preborju, Tramšek Moric v Sromljah, Tomažič Janez v Tinjah, Trobiš Al. v Zdolah, Vudler Peter v Ljubnem. USitelja voditelja: Jurko Blaž v Razborju in Repič Martin v R»kovcib ter učitelja Kopič Jakob v Ptujski okolici in Mahor Feliks v Ma-kolah. . , š Volilni shodi. Političen shod v H o č a h priredi »Slov. društvo« dne 4 Bept. v gostilni g. Gselmana. — Volilni shod priredi katol slov. polit, društvo »Sloga« v Ormožu dne 4 sept. 1904 po večernicah pri Sv. Mklavžu v gostilni g. Otona Vrhnja k a. — Polit, društvo »Pozor« priredi v Št Janžu na Drav. polju dne 4. sept, ob 3. uri volilni Bhod. — V ne deljo, dne 4 t. m., se bo kandidat IV. kurije za dež. zbor predstavil v Konjieah ~ »Narod, domu« svojim volilcem. š Mladeniški shodi. Mladeniški shod na B r i n j e v i gori bo dne 8. Bept. — V nedeljo, dne 18. sopt. 1904, bode mlade niški shod v Slov. Bistrici z» okraj Slov. Bistrica. — Kstol. polit, društvo ia gornjegrajski okraj priredi v nedeljo, dne 4 t. m., v R e č i c i pri gosp. P r i s 1 a n a shod z« moie in mMeniče. š Islet k Sv. Petru pri M iriboru priredi prihodnjo nedeljo jareninska mladeniška zveza. š Volivni shod bo imel g dr. P1 o j, kakor smo že včerm poročali, v nedeljo, 4. sept. zjutraj ob 8 uri na B i z e I b k e m, v praznik Malega šmarna, 8. sept, ob 8. uri zjutraj pavRajhenburgu in istega dne popoldne v Kozjem. š Praznovanje 900 letnice obstanka ruške cerkve Relsa slavnost se bode letos obnajala v Rušrh, namreč 900-letnici obstanka ru'ke cerkve, katera je bila po starih listinah 1004 dodelana in pozneje razširjena. Ta svečanost bo trpela ruško soboto, v nedeljo, na praznik Marijinega sv. Imena, v osmini t*ga praznika, a v nedeljo po ruškem 18. sept. bo slovesai sklep. s Nesreča na železnici. V Brežicah je posestnik Franc Rjtman szočil pri premikanju tovornega vlaka na želez stroj. Ker mu je spodletelo, je padel in dobil znatne rane, poleg tpga se bo pa moral še pred sodiščem zagovarjati. š Povodenj so imeli od 22. do 26 avg. v elovenjegritški okolici. V >da ie odnesla neki m^st. §fc. da je otolu 20 000 K. š V Mariboru jo izstopil) iz katoliške cerkve k protessautom meseca avgusta 30 oseb. Koroške novice. k Slovenska društva na Koroikem, pozor! Ze sedaj naznanjamo, da bo v ne-delio, dne 18. septembra t. L , na Velikem Strmcu nad Vrbo vsekoroški mladeniški shod, ki se bo pečal z veleimenitno nalogo, katero si stavljajo naša nepolitična društva: »Kako skrbeti za doraščajočo mladino«, kar so bo razpravljalo v štirih temeljitih govorih. Predavali bodo najboljši naši govorniki. Natančne vzporede bomo pravočasno razposlali. Na tem shodu bodo nastopili tudi mladeniči govorniki iz posameznih društev. Vam, ki je mladina izročena v varstvo in pouk, očetje in gospodarji — in ti mladina, nsša dika, naš up in ponos, prihitite tru-moma na ta veličastni shod! Prosimo tudi rodoljube iz soBtdiih slovenskih dežel, da bi nas počastili v obilnem številu! — Koroški pododbor »Slovenske krščansko - socialne zveze«. k Po neprevidnosti dve osebi ustrelil. V nedelio, dne 21. avg., vzame 20etai pastir Aleš Hilej puško in sa vleže ž njo v sonco. Za cuško ae je kmalu začel zanimnti njegov 13 etni stričnik Gr, Potočnik. Ta vzdigne puško, ia ker je bila cev namer jena na bližnje osebe, so ga s farili z besedami: „Proč puško!" Omenjeni paBtir hoče dečku puško vzeti, pri tem se slednja sproži in zadene šestletnega Jožefi Grmad-nika, kateri se je zadet od sedem šprihov mrtev zgrudil. Zraven nespretnega strelca je bila njegova sestra, ki je bila tudi zadeta; klicaje na pomoč je še letela do hišnih vrat. Tam se je zgrudila in v kratke to je tudi ta izd h lila. Stariši pazite na mladino! k Celovško semeniiče Dosadanii ravnatelj tukajšnjega bogoslovnega semenišča, č. g. R L u d e w i g , pride v Iao-most za špiiituala, njegov naslednik bo č. g. Kristijan Kiehl, dosedaj rektor v Kalksburgu pri Dunaju. k Lovska vest Gospod dr. Janko B r e j c je na dražbi kupil hodiški občiniki ov. hi so ga poprej imeli C :lovčani (družba MWeidmannsheil"). Dnevne novice. V Ljubljani, 2. septembra. Zdravniki in slovenski jezik pred sodliči. Pred ljubljanskimi porotniki so pri zadnjih porotnih obravnavah zdravniški is-vedenci pcdili svoje izjave vtčinoma v slovenščini, le dr. S c h u s t e r je n. pr. v torek govoril samonemški. Noben porotnik fii ni upal zahtevati slovenske izjave. Žalostno! Ša bolj žalostno pa je, da je dr. Konrad Vodušek, kot zaBtopnik dr. Tavčarjeve pisarne, govoril z dr. Sohusterjem samo nemški. Dolgi Konrad je pisal o slovenskem sokolstvu nedavno slabe dopise v nekatere liBte, kandidira za »narodno-naprednega prvaka«, slovanstvo pa tako jalovo zastopa. Če dr. Schuster ne ina slovenski, ni sposoben za zdravniškega izvedenca v Ljubljani. Da pa imamo Slovenci dovolj izrazov za strokovne zdravniške isjave, dokazuje izborna dr. Homanova »Sodno-zdravniška terminologija«, katero priporočamo gospodom sa učenje! V sredo je dr. Schuster ie govoril slovenski, ker se je menda vendar le zbal odpora. Pričakujemo, da bodo odslej vse sdravniške izjave dred tukajšnjim porotnim scdišfiem slovenske! Zahvala. Prevzvišeni knezoškof dr. Anton BonaventuraJ Jeglič so ob birmsnju v Bvojem domačem kraju podarili mladini 50 vezanih .Vrtce*" ia 150 „A n g e 1 č k o v". Z željo, da bi to vzorno mladinoljubje obilno posnemali še drugi prijatelji mladine, se v svojem imenu in v imenu obdarovane mladine kar najiskreneje zahvaljuje — Upravništvo »V r t -č e v o«. Katoliško - narodna zmaga v Dr-tiji. Moravče: Naš rekurz zoper lanske drtijske volitve (5 nov.) je c. kr. deželna vlada z razsodbo od 19 februarja nam v prid razrešila in nove volitve »brez odloga« zaukazala. Župan Hdšiikar sa )e pritožil na upravni sodni dvor, ker je deželna vlada razveljavila tudi volitve v 1. razredu; vtn dar pa brez uspeha. Predvčerajšnjim smo se udarili tretjih Vztrajnost, odločnost in pogum naših zavednih mož ni bil brez uspeha. V II. razredu smo častno zmagali z 63 proti 47 glasovom (pri prvi v; 1 tvi 46 : 51, druga 62 : 62) V I. razredu je prišlo do razmerja 13 :14, ker je komisija kljub protestu gosp. komisarje, ki je veo volitev res uzorno vodil, en glas zavrgla. Tako imamo 7 odbornikov, nasprotna stranka 6 Hušnikar je pa del. Valed rekurza mora priti do žrebanja, in imamo tako upanje ša na nekaj cdbor nikov. — Poročil so jo v Niklem org^nist g. Viktor N a v i n š e k z gospioo H e lenoAžmanovo. Dal Bog novoporo čencema obilo sreče. — Hrvaške novice K r o g 1 j a iz topa ga j" ubila Pri Ludbngu je Imbro Msdjer c iz Ivanca našel na polju top ničarsko kroglio. Ko jo je nesel domov, vr gel jo je na tla, na kar je krcglja eksplodirala in ga ubila. — Na Roki bodo nadaljevali z gradnjo luke. Stroški so orora-čunjeni na 5 in pol milijona — Nova železnica bo zgrajena rd kolodvora v Koprivnici do Varsždina. — Ob ž e 1 e f. -niči zaspal je pri R>ki kmet Jur,j Uj-čevič z Velikega brda. Nogo je imel na železniškem tiru. Karlovski vlak mu jo je od trga). — Deželnozborska volitev v Go rioi. Pn dopolnilni dtžalnczborski vlitvi za mesto Gorico je bil včeraj izvoljen liberalec odvetnik K a m i 1 o vitez E g g e r z 99 glasovi. — Ameriške novice. Delavni čas v ameriških tiskarnah Mednarodna črkostavna unija je sklenila s prvim januarjem 1905 uvesti po vseh tiskarnah osemurni delavnik. Če se ne bo ugodilo zahtevam delavcev, se bo po takih tiskarnah proglasil štrajk. — Umrla je v Clevelandu mlada Slovenka Alenka Benedig, rojena Pintar, doma od sv. Tomaža blizu Selc. — Neprevidnost poplačal s smrtjo. Dve milji od Mud Lake ob Iron Range v Minnesoti našli so Slovenca Matijo Petka, starega 25 let, mrtvega. Imel je na levi strani veliko rano. — Preiskava je dognala, da se mu je slučajno puška sprožila ter ga smrtno ranila. — Podražeuje mesa na Dunaju Dne 31. m. m. je 24 dunajskih mesarjev razposlalo članom dunajske mesarske zadruge okrožnico, v kateri jih obveščajo, da so sklenili s 1. septembrom zvišati ceno mesu in jih poživljajo, naj to tudi oni store. Splošno hočejo podražiti meso za 5 do 15 krajcarjev dražje, češ, „da se jim slabo godi". Gostilničarjem ne bodo zvišali cene mesa do 1. oktobra. — Otvoritev predora. Včeraj so nad vse slovesno predrli 1053 m dolg predor pri Opčini na novi železnični progi Gorica-Trst. — Treščilo je danes ponoči v kozolec na Trhovcu pri Medvodah. Pogorelo je mnogo ovsa, ostali kozolec so rešili na mesto prihiteli ljudje. — Redarji ob postelji umirajočega. Umrl je v bolnišnici v Trstu privatni uči telj Friderik Giuliuzzi, ki je bil aretovan radi afere bomb. Bil je v bolnišnioi od prvih dni avgusta. Dne 10. avgusta sta prišla v bolnišnico dva polioijika agenta ter sta, na ukaz preiskovalnaga sodnika dr. Birzala, proglasila Giuliuzzija aretovanim. Ker je bi, težko bolan in ni mogel zapustiti postelje, da bi jima sledil, sta agenta pustila stražarja pri njegovi postelji, z nalogo, da ne sme nikomur dovoliti, da bi govoril z Giu-liuzzijem. Od tedaj je bil Giuliuzsi vedno zastražen po redarjih, ki so se menjavali vsake 3 ure. — Imenovanja. Suplent dr. Rudolf Scharfetter na drž. gimnaziji v Celovcu je imenovan za pravega učitelja na gimna ziji v Beljaku; supleot Egidij »onnleit ner na dež. realki v Moravski O str o vi za pravega učitelja na gimnsiiji v Celju. Za provizoričncg» učitelja je imenovan auplent dr M»ks Haid na drž. gimnaziji vCilovcu za drf. gimnaziio v Mariboru. — Vpokojeni profesor in dosedanji suplent na Maksimi Ijanovi ginnaziji na Dunt, Anton Der-ganc ja imenovan suplentom na duna;ski državni re»lhi v IX. okr»iu. — Litijski dijaki priredb gledališko predstavo dne 3 a-pienbra 1904 v dvorani g. Oblaka v L tiii S j< red : »Zamujeni vlak«. Sa oigra v 1 da janju. »Kmet Herod« Burka s petjem v 2 dejanjih. Začetek točno ob pol 8, blagajna s o o d p r e oh 7 uri »ve/ier — Vjtop "na : 1 K, II, 70 vin. III 40 v. St ij 6 te 20 v. Kc je č sti dobiček namenjen za h o rensko vseučilišjr, se pra-plačila hvuležno spraiem . K oi ilni ude ležbi uljudno vobijtj iitj>fei dunui. % — Več vojakov zgorelo. Dodatno k iK lici »P< žpokao*na, »jutr <| so »e vi dele samo fce knsti. D nra zapušča štiri otrote in ž', no. V-ded dobjeniii opeklin je drugi dan umrl v b lnišmoi en vojak, »če rai pa zooft elen. Več vojaUr.v je Ae v »o aški boliiimoi v Cekncu. R zor* stom je zgorelo »oliko denari*, ure, dre« j , da no ob l/. 1. v heu in «kedmu naetan)»-ni vo sic^r okrc g 80 Zgoreli bi vsi, »ko moruli iti dalje bosi. Zgorelo je tudi 56 pu5k m 60 t<-i< čniakov. — Požar bi bil •tmalo un čil ii-ovsko vae dne 3i. m. m Ob 9 uri dopoldne je zajelo goien pri »Boštan« v T^bnu. Ker stoji omenjena bajta ravno sredi vasi, je bil »triih še tem večji. Gasilni *og in plat zvona sta nas klicala na pomoč. Vendar se je posrečilo, ogenj še pravočasno ulušiti, predno je prišel v podstrešje. Ko b> bili požar par minut pozni j) opazili, bi bila žirovska vas kup pepela. Goreti je začelo v kuhinji po neprevidnosti; škode ni posebne. — Imenovanje. C kr. primorski na mestnik je imenoval c. kr. kancelista Mihaela Vončino ofioijalom in c. kr. orožni-škega narednika Viljema Schtffjrja kanoeli-storn c. kr. namestništva. — S Homca, 1. septembra. Naša postajica in čakalnica je v nevarnosti; p/eti potres od strani že lezniškega ravnateljstva njenemu oskrbniku in potnikom. Nekaj let že voznih listkov ne daje tukajšnji stražnik, ampak sprevodniki, sedaj pa hočejo to službo kar opustiti. Ravno ob postajici je vozna pot na polje in občinska pot v Moste, na Križ in dalje, za katero pa smo ž« pred leti proaili, da bi postala okrajna. Pra«- blizu je tudi prehod čez okrajno cesto v Mengeš Koliko nesreč pri ljudeh in ž vini se utegne tu pripetiti? Naša postajica ne subi samo domačinom s Homca in bnarce, i,«opa!i tudi potnikom iz lidometj, Volčjega potoka, od komenska in cerkljanske atrani. Z Gorenjskega pride re vež eno do dve uri daleč ves utrujen in iz ooten čakat vlak. Olslej pa, kakor se kaže, ne bo imel kolikor toliko varnega zavetja ored mrazom, dežjem, snegom in vročino. n vendar plačujemo v tej okolici ravno take davke in razne naklade, kakor drugje; n. pr. okrog črnuškega mostu ali gori kje na višjem Avstrijskem. Ali naj bo tistih 600 K, kar nas je stala postajica, zavrženih? Pri adete občine, po koncu? Pri avite protfste pri obratnem železniškem vodstvu v Beljaku! Tako že zopet izkušajo pri najrevnejših slojih prebivalstva štediti. Na postaji Jarše-Macgeš je en sam uradnik. Čamu pa treba po raznih progah za prvi in drugi razred t v iko prostih ali polovičnih listkov ? Romarski vlak na Trsat odhaja i;. L ubljane dne 10. sept. t. 1. ter vozi po aledeoem voznem redu: Čas ^dboda kapeli s pridigo. Uleležila se bo vsa nekdanja cbila ižanska fira, to je Ig, Ziliml,e, Golo in okolica. Turistom se nudi krasen razgled. Preskrbljeno je na gori tudi za mrzla jedila m pijačo. — Veliki sv on aa cerkev pri D M v Polju največji na Kranjskem, težak do 108 starih stotov, dojde v nedeljo 4. t. m. okrog pol 9. ure iz sloveče livarne Hilzerjeve si (S . Tilb) pn Kimnu -e glo boka razpoka, ki je lovcem dobro znana, k«r v njej gniezdi rrnogo divjih golobov. Pretočeni teden je s točil v brezno 86letni 8'arček lian 8tep*nftič zaradi domačih pre (.irov. Pastirji >o nbšii pred breznom starčkov 1'lotuk Toda nihče se ni upal v globočino. K nOno «« je priiavil lovski pajnik Andrej L g« iz Komna. D akrat so ga spustili v gubvioo, a obakrat je moral nazaj, ker i« n 1» 40 m dolga vrv prekratka. S ile s 100 m d .tgo vr-jo jo dosegel ti«. Ni pa mogel «im spraviti mrtvegj truplo, ki je ie močno tr h telo iz jame tir j« moral še enkfbt na vi h d« ie vitel za pomič še enega rnofa s seftot. Tru >lo sta spravila v vrečo ter jo privt-ztU na vrv. L ga je pripovedova', da se razprostira o-l 100 oi globokega brezdr.a velikanska, n&d 800 m dolga, |ams, ki je polna kaj n kov. Prinesel ja tudi seboj več močnibu oa 50 K — Sadna razstava v Radovljici Onim razstavljavcem ki žele da njih sadje pride na razstavo že pri otvoritvi iste, polaga pripravljavni odbor na srce, da je vpošljejo gotovo do dne 12. t m , da bodo odboru mogoče sadje uvrstiti na do ločeni prostor o pravem času Da si prihranijo razstavljavci kar možno truda, naj salie po 3-5 komadov zavijejo v papir, prilože listek z domačim icnenorn sadne vrste (ako jim pomološko ime s'učajno ni z .»no) tar tako zavito zložijo v zaboj in oddajo na pošto ali žileznico. Pošiljale naj gredo vse na odbor sadne razatsve v Radovljici, f r a n k o v o ž n i n e Vsi za sadjarstvo in domači gosoodtrsti na predek zanimajoči sa krogi 8) naprošeni, nuj vpošljejo svoje sadje na razstavo, kjer si bodo mnogi pridobili odlikovanja, to je zlato, srebrno ali bronasto svetinjo. Vršil s a bo tudi poduk o sad jarstvu in posebno o načinu, ksko bi dona šala 8adjereja več dobička. Vstopnina na razRtavo znaša samo 30 vin. cesarja Jožefa trgu dve klopi za občinstvo, ki čaka na električne vozove. Pa kmalu je izginila ena klop in zdaj še druga pod kostanje „Mestnega doma", med tem, ko nima občinstvo kam sesti! V Rožni dolini, na Viču in na Glincah se snuie »S kol«, Ubijalec na begu v Ameriko. Policija je včeraj zasledovala vsled brzojava nekega Franceta B>rlana iz Višnje gore, kateri je sumljiv uboja. Barlan jo je najbrže popihal v Ameriko. Aretacija. Aretovan ie bil brezposelni kliučarski pomočnik Aiolf L)boda, ker se je stepel t m tniškim paznikom A. Ko-šakom. II. skupina v Ljubi ani društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov ima svoj občni zbor dne 7. sept. 1904 od 8. uri zvečer v restavraciji »Pri levu", M »nje Terezije cesta, s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo tajn ka; 2. poročilo blagajnika; 3, volitev novega odbora za dobo enaga leta, 4. raznoterosti. K obilni uialelbi vabi odbor. Ljubljanske novice. 10 50 odh. Ljubljana 1100 M Brezovica 11-10 Preserje 1123 B ravnica 1202 Logatec 12 22 Planina 12 32 Rakek 12 54 Postojna 105 Prestranek 1 17 St. Peter 1-40 Kilovfie 1-53 T Trnovo 3 05 pnh. Reka pr'b. M 92! 8 8 4u 8^ 8'^ 7« 7 3« 7 20 7 06 , 625 n 6io odh. 4 40 pop. Vozna cena je znižana za 50%, torej stane iz L;ubljane na Reko in nazaj II. razred 8 K 90 v., III. razr. 5 K 80 v. To pa velja samo za celo progo (Ljubljana-Reks), na drugih postajah je treba vzeti ali retur ali pa navadne vozovnice. Kdor vstopi v Ljubljani, naj se takoj oglasi in plača voznino pri frančiškanskem vratarju v Ljubljani; pri njem se bodo dobivali tudi vozni listki — pva dni pred odhodom vlaka. — Na Kureščeku pod L-ubljano, fare Ig, bo dne 4 septembra, Angeljeko nedeljo, veliki shod Marijinih družb. Ob 10. uri slovesna sv. maša s pridigo v nrenovljeni cerkvi, ob 11. uri sv. maša v Umrl je hišni posestnik na Mestnem trgu g. Jožef Kobilca v 39 letu svoje dobe. Ponesrečen deček. Pri Ljubljanici na Franoovem nabrežiu je palel danes čez ograjo sinček trgo\ca na M stnem trgu g. Prauenseisa. Deček ima na glavi več nevarnih ran. — L druge strani se n»ra še poroča: Dva in pol leta scaraga A'frad» PrauemeUa je neki deček punil danei z ograje pri L ubljan ci ob F.ancovem na-brež u. A fred Prau mseis je padel preko ograje na k »meniti breg L ubljanice ter so smrtnonovurno piškod -'al Društvena godba. Še enkrat opozarjamo si. občinstvo na vrtni koncert društvene godbe, kateri se vrši jutri zvečer na vrtu hotela ^Ilirija" in pri katerem iz prijaznosti sodeluje si. slovensko pevsko društvo plaveč". Sporedi veselice dobivali se bodo pri blagajni. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 v. za osebo. Hrvaški inženirji na Slovenskem, V nedeljo obišče Ljubljano okolu 50 hrvaških inženirjev. V pondeljek in torek si ogledajo Gorenjsko. Oskrumba Policija je danes izročila sodišču Jakoba Borštnika, ker je oskruni dve mladi deklici. Potresno tresenje v bližini je zabeležila včeraj dopoldne tukajšnja potresna opazovalnica. Tujcev je došlo v Ljubljano mcseca avgusta 3619, za 810 več, nego ob istem času lanskega leta. Umrli so v L;ubljani: Jisip Kuiling, prisilienec, 34 let. Fr«n|a Kunei, mesarjeva hči, 4 in pol meseca. Elizabeta H )5evar, računskega pndSastnika hii, 3 in ool meseca. Helena Orehak, trgovčava hči, 9 dnij. Ana Skala, Btrojevodieva žana, 71 let. — V bolnici: Barbara Pristov, gostija, 78 let. Makso Kosii"n, posestnikov sin, 2 meseca. Čemu pa to? Poroča se nam: Magistrat je dal pred kratkim postaviti pod drevesa poleg postajališča električne železnice na Književnost in umetnost * »Dom in Svet« ima v 9. štav. nasadijo vsebino: Bogdan Vened: V »mrtni sanci. Ba tiska po«est. (Dalje.) — Sitvin Sardento: D'h rajski zvez li. Janko Lokar: JavariJ ivanovic zmaj. Knnževna črt oa. — A n t o n Medved: J .b S'fitopisamka zgodba. 21, 22., 23 — Fr. S. Finžgar: Iz modernega sveta. Roman. (Dalie.) — Silvin Sardenko: Kelih nedolžnost'. — V. R.: B^ez žica. — Anton Medved: Trniolje. 3. — K s a -ver Meško: Lastovkam naproti. Potopisno črtice. — J. K : Nekaj o naših imenih. Ridbnski priimki in krajevna imena na Slo»ens'iem, napravliena iz iman svetnikov. — Književnost. — To in ono. — b»h (ia ovitku). — Slike: Sv. Mihael. Rifiel Sanzio. Jov»n J jvanovič Znaj. — Ziatev. Oton Ivekorič. — Kozaki sa vosijo na s birski železnici. — Kozaki v boju. — A eks»ndf8, ruska carinja — Rus^i car N.kolaj II. — Jipon-tki obed. — Japonoi naskakuiejo ruske utrdbe ob roki Jalu — Jikob Kubata. —■ Rjfske vojašnice v Mukdenu. — Japonski admirai Kamimura. — Ruski minister Pleve. O dvorit a v »Al aievega doma« v Vratih. — „D i m in Sire'" izhaja prvega doe vsakega meseca. Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. E v g e n Lampe za zianstvo in ilujtraoiie. Za loža k in lastnk: „Marijanišče". T ska »Katoliška Tukarn-v" v Ljubljani. Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h' za Amariko 2 5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sjrajema lastništvo in upravništvo v »Marijanišču«. * Materi Mariji 6 Marijinih pesmi, zlož 1 Alojzij M i h e l č i č ■ organist v MaHiki. Op. 4. V Ljubljani 1904 Založil Biladatelj. Tisk Jož. B.asnika naslednikov. Pesmi so zložene v lahkih in prijetnih melodijah. Čadno avtografovan zvezek ima pet pesmi za enake glasove; zadnja pa je pisana za mešan zbor. Pevcem ne bodo delale pesmi nikakih težuoč in so povsem cerkvena. Gj-spod skladatelj je pokazal s tem dalcam čut za eklektiko in z »to smemo pričakovati ic njegovega peresa so mnoga dobrih cerkvenih siladb. Fajgelj. * Slovensko gledališče tiezons 1904/5 slovenskega gledališča se otvori dae 29. septembra z dramsko predstavo. Z re-p e r t o i r j a dram navaiamo glavne: Soj-hibles: Antigona; Shakespeare: Kralj L *ar; SchiHer: Teli; Gogoli: Saubitev; Tolsto*: Moč t3tne; Girki Ni dnu; Ca-hov: Č'e5njevvrt; Subert: Žatev; Preisova : Eva; (Gazdina roba); Bozdčli: Napoleon v skriocih; Sardon: Domovina; Htlbe: Mladost; Ganghofar: Nasvet sv. pisna. Z opernega repertoirjapa: Ginka: Življenje za carja; Smetana: Potjub; Tho-mas: Mignon; Mozart: Čarobna piščal; M>yarbeer: Hu^enoti; Rjssini: osviljski brivec; Donb.etti: Car in tesar. Na novo sa vprizore: Čajkovekaga: „E 'ganii Oijegin"; Wagnarjev: .L hengrin" in OITmbachove : „H llnanove pripovesti". Nova opereta: Milooker: „D iak prosjak". Ponovi bo pa Straussov: »C gan baron". Itvirne drame doslej ni vložil noben slovenski pisatelj. Popolnoma na mestu je poziv, naj bi sa za izvirna domača dela razpisavala primarne nagrade. Beg princeziiije Lujize Koburške. Gaza M »tasič, nekdanji avstrijski nad-poročnik, je brez dvojba pregovoril Lujiso Koburško, da je sopet pobegnila ž njim. Svoj čas se je s princezir^o seznanil v Opatiji in jo pregovoril, da je pobegnila ž njim. Dvojioa jo živela jako razkoSno po raznih toplicah. Prišlo je med nadporočnikom in soprogom Lujize, princen Filipom, do dvoboja, v katerem je bil princ znatno ranjen. Ker jima je zmanjkalo denarja, sta pričela ponarejati menjica. Valed tega so pričela nastopati sodišča. Pnncazinjo so spoznali, d$ ni pri zdravi pameti in bo jo oddali v za ■ebni tavod za slaboumne v Doblingu od koder so jo pozneje oddali v Kisvig. Geza Matasifi Keglevič je bil pa zaradi ponarejanji m?ni c obsojen na Šestletno iečo, a če i dve lt ti ga je ceBar pomilOBtil. Matastč je nato izdal svoje Bpomine in poizkušal osvobcditi princfzinjo, kar se mu je sedaj tudi posrečilo. Princezinja je sestra nekdanje avstrijske preatolonaalednice prinoezinje Štefanije. Iz Kosviga je 11. avgusta v zdravnikovem spremstvu došla v E s erške top lice m sicer se je peljala v avtomobilu. Zadnji čas je dobila več pisem od svojega zapeljive«, iz česar sklepajo, da je Matasič povročil njen beg. Da bi prevari'a svoje spremstvo, ki je bilo jako pazno, ker je zve delo o Matašičevih p smih, je zvečer izjavila, da hcče v gledališče. Ko je' prišla v svoje stanovanje, je tožila o glavobolu in ukazala, da naj jo drugi dan pozneje po-kličajo. Zato je bila že ura 10, ko so do-znali, da je princezinja pobf gnila. Kje je pobegnila iz stanovanja, Še ni znano. Naj brže je s ponaiejenim ključem ušla z Gra-čanom Weitzerjem, a to ime je najbrže iz miiljeno. Kakor se glase zadnja poročila, je princezinja Lujiza že v Parizu Vzela je seboj ("ngocenosti v vrednosti 700.000 mark in 5000 mark denarja. Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-ruska vojska. Berolin, 2. septembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga: Na rojstni danmikadov, 30. avgusta, so Japonci v bližini Ljaojana napadli Ruse z veliko odločnostjo, ne Imeneč se za ogromne žrtve Na vzhodni fronti bo Rusi sijajno o dbi 1 i z ba j onet i pet japonskih naskokov. Ogenj aitile-rije je bil strašen, ker je na obeh straneh grcmelo okolu 1000 topov. — Rusi so se borili kot levi. — Na južni fronti so RuBi odbili dva japonska naskoka. — — Na tej strani je ruski general Simsonov vjel dva jsponska bataljon«. Dne 31. avgusta se je boj pričel ob 3. uri zjutraj. Ob 10. uri so topovi tako gromeli, da se je tresla zenc-lja. Med Japonci Be je opazila zmešnjava. — Ruski vojaki se izborno bore, ker so prepričani, da je sedaj umikanje končano in da v kratkem prično s prodiranjem. — Iz Mukdena prihajajo vedno vlaki z vojaštvom. Ruska krila so zastražena, da jih Japonci ne morejo obiti Kuropatkin je odločen, spustiti se v boj. London, 2. septembra. O boju 31. avgusta se še poroča: Do poznega večera ni nobena stranka dosegla stvarnih uspehov. Japonci cenijo Ruse y Ljaejanu na 12 do 13 divizij. Druga ruska črta je močnejša, nego ona pri Anšančanu, od koder so se Rusi umaknili. London, 1. septembra. V dobro poučenih krogih so mnenja, da tukajšni japonski poslanik sodi zelo slabo, ako misli, da pade Port Artur v malo dneh. Še celo Japoncem prijazni krogi trdijo, da bodo Japonci le z veliko težavo zasedli Port Artur in da bo še preteklo mnogo časa, predno bo padla ta ruska trdnjava. London, 2 sept. »Dai y Mail« poroča iz bangaja, da bo Japonci spremenili svoj načrt pri obleganju in naskokovanju Port Arturja. Četam morajo dati sedaj nekoliko odpcčitki. V Tokiu so sedaj mnenja, da PortArtur pred kon cem septembra ne pade. Peterburg, 2. septembra. Več ruskih vojnih dopisnikov je na bojišču težko ranjenih. Dopisnik „Novega Vremena" je bil za svojo hrabrost na bojišču odlikovan. Kolin, 2. sept. »KolniBche Zeitung« poroča, da so Japonci včeraj, 1. sept., zavzeli Ljaojan. (?) Berolin, 2. septembra. »Lokalanzeiger« poroča, da sta baje admirala Skiydlov in Uhtcmskij prišla pri carju v nemilost, ker nista izvršila zdiuženja portarturskega in vladivostoškega brodovja. Trst ž. septembra. Odstop Gcessov je gotov. Prošnja za umirovljenje je podana. Grof Goess pride v Trst samo še, da iiroči posle podpredsedniku Schwarzu. Videm (Udine), 2. sept. Velike italijanske vojaške vaje ob avstrijski meji so Be pričele. Načrt je : S >vražnik prihaja čez planine od koroške io goriške Btrani sem. Italijanska armada ga ladržuje 7 doline. Zbolelo j« pri vaj»h trides t vojakov. Rim, 2. septembra. »Giornale d' Italia« porod«, da je vprašanje vinske klavzule rešeno tako: Prej je bil u ot vna v Avstrijo neomejen in se je plačalo po 5 kron od hektolitra; zdaj se bo pa piačalo za prvih "200 tiscč hektolitrov po 12 kron in potem po 25 kron za hektoliter. Uruštva. (Delavsko bralno društvo v Kamni gorici) priredi v n e d e 11 c, dne 4. septembra na vrtu g. župana Adolfa pl. Kappusa veselico s sledečim «poredcm : 1. »T r i g 1 a v« , pesem, zl( žil Flajšrmn, poje mešan zbor. 2 Kr&tRO pre davanje o slavnem kamne goriškem rotaku Mateju Langus u 3 »Tihotapci a Veseloigro v dveh deaijih. Spisal F. Zemlj č. Igrajo flani Delavskega bralnega diustva. 4. »Č u k o v a ž e n 11 e v«. Narodna pesem, ug asbil Matej Hub»d, p^je mešan zbor. 5. Prosta zabava. — Z»-čttek točno ob pol štirih popoldne. Cena sedežem prve vrste 40 v., stojiščem 20 v. V slučaju slabega vremena se prt 1.ži | 2.popol.| ' 34-2 I 20 0 | sr. jug. | sk. obl. Srednja včerajšnja temperatura 17 9* norm. 16 9* Po polnoči močna nevihta. 00 © fSfižSflC^ Mladenič, star 22 let. želi dobiti službo cerkve nika na detesu ; ponudb < naj »»» posnja o do 12 septembra ia upravništvo ,bl"«pnc<«. 1446 1-1 Izurjen gostilničar ^ se išče za manjši, dobro idoei hotel. Z^E V najem se da takoj z odkupom pohištva, i^z^^^ Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca". 1359 9 6 dnil Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši hrzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz i« Havre v Ameriko. !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcu«. Dr Otmar Krajec ordinuje zopet Gosposke ulice št. 9 od 2.-4. popoldne. 144D 1—1 K dečku iz boljše rodb ne, ttiren,u 10 let, se išče nepokvarjen deček, ki bi obiskoval še ljudsko šolo ali prue razrede gimnazije ali realke, v dobro hrano in stanovanje. Kje, po\e iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 1447 6-1 HiiUiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuniiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiu, II Grenčica II Florian" II 11 n ?? in liker Florian" || najboljša kapljica (| 11 za želodec. x?38 a3i § aiiiiitmiiiilliiiiiimiiiiililiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii; Za trgovce! Oejlepli prc5tcr za trgcuine v Celju, prodajalna v hiši posojiln ci na oglu rotovške in grafke ulice, v katerih se ves premet v Celju koncentruje, 1450 2—1 se oddaje v najem = s 1. novembrom 1904. = Natančneji pogoji se izvedo pri ravnateljstvu Posojilnic? v Celju. * Pijte -m f Klčtuerjev 1 »Triglav"! • t____1 |«| e M S najzdravejši vseh likerjev. 644 150-68 £ = fine = oljnate barve dr. pr. Schonfeld-a & Komp. za poučno in dekorativno 14C9 9-2 slikarstvo v tubah po 20 vinarjev se dobivajo pri tvrdki Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, fir-neža, laka in steklarskega kleja V LJubljani, Resljeva cesta. y H Viktor Navinšek _ posestnik in organist Helena Navinšek roj. Ažman poročena. ^^ Naklo pri Kranju. 1448 1-1 _ Makup la prodaja ^m ■ aakovratnih drUvmlh »aplrj.v, mik, danarjev itd. llfutvanja ta i«ube pri irabanjlh, pri lafrebanju najmanj-l.g» dobitka. - Pro«iM xa vaaka Irabanj.. K a 1 a a t a a iavrlMsv saroill na boni. Menjarična delniška družba „31 E B C U B" I., Kollaile ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. dMT Fojaanlla v vseh goapodariklh in finančnih Stvareh, potem o kurmib vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl xa dosego kolikor ja atogoAn viiocega abreitovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 372