ARHIVI XIX 19%
Ocene in pornčihi n publikacijah in razstavah
J 85
likovne dediščine ua perganicnln, papirja in na novejši!. nosilcili zapisov.
' ilncgoccnim gradivom, s pisnimi rpomcnik. in dokumenti preteklosti in sedanjosti s<i pri svojem delu srcč;( veliko več ljudi, kol hi si morda mislili prvi hip. ?ato jc knjiga prav golovo prepoiniben učbe..ik Študentom in pripravnikom, pa lodi koristen priročnik, ki jc namenjen ne le bibliotekarjem, arhivarjem, kustosom in pisarniškim delavcem, temveč tudi vsem ljudem v tistih poklicih, ki lahko pripomorejo k ustreznejšemu in boljšem« varovanja gradiva in rav-nanjn z. njim in s tem k podnljsanjii njegove živ-lienjske dobe. To so tiskarji, založniki, arhitekt. pro-'eklanti. oblikovalci, tajnice in direktorji ler vsi isti posamezniki, ki jim skrb za ustrezno varovanje knjige v vseh danes pojavnih oblikah ne bi smela biti "deveta skrb".
Področje materialnega varovanja arlrvskega, knjižničnega in drugega tovrstnega gradiva se v svetu v zadnjih Jctili intenzivno razvija in dopolnjuje V slovenskem prr-stom pa la problematika Ali že počasi prihaja v zavest arliivistom in knjižničarjem in mogoče še komu iz zgoraj opisanih skupin. Priročnik p pisan v želji, da bi bil uporaben pri razreševanju pniblcmov in ilobcr pnpnmocck za nadaljijt. izdaje.
JetliTl Votlopirec
Marija Hernja-Masten, Vpisna Knjiga meščanov mesta PUja 16B41917, Viri
I., Zgodovinski arhiv P!uj, i99b, 202 strani
Zeodovinski arhiv Ptuj jc zaeel izdajo svoje serhe Virov z objavo Vpisne knjige ptujskih meščanov iz let I684-I9J7, ki jo jc skrbno pripravila njegova sodelavka Mari ja Hcrnja-Masken. Vsdiinsko jo je smiselno razdelila v več poglavij Predgovoru, v kaiercm govori o pomenu vpisne knjigo za mesto in nicgove meščane, sietli »braziožitev metodologije njene obdelave in načel, ki jih je pri Icm upoštevala, sledi kratek oris mestne zgodovine od antike do konca avslroogrskc monarhije, noto regest knjige z vsebinskim kazalom, obsežen krcnolc"ko urejen pr'kay meščanskih vpisov, opremljen z dodatnim kazalom vpisnikov po abecedi in po vrcti dejavnosti ter povzetka v nemščini in angleščini. Na ta način jc avtorica dosegla, da je vsebina knjige vsestranko analitično predstavljena, kar ji povečuje želene uporabno vrednost.
V zgod» vinskem orisu M i ste no vrt pregledno sledi usodi mesta ud antične, zlasti pa od karolinške dobe dalje, pri čemer namenja večjo pozornost razmerja med njegovimi srednjeveškimi oblastniki: salzbur-škimi nadškofi. Ptujskimi gospodi in posredno ile/cl
nimi knezi, oriše pomen župnije ter dominikanskega ir m'noriiskega s;ur.ostana za razvoj mesta, predrta vi na osnovi virov njegovo urbano podobo, govori o trgovini in »brli ter sejemskih prireditvah kel glavnih pospeševalcih njegovega razvoja, posebne pozoniosr posveti razvijajoči se mestni avtonomiji in njegovi samoupravi, ki ju opredeljujeta statuta t/, let J176 in 15(1, prikaže obseg (mastno nomirje) in način izvajanja i/vršne n codnc funkcije njegovega mestnega sveta in sodnika, predstavi meščane na osnovi popisa iz leia H£JB oprcdcu mestni pečat in grb ter na koncu analizira Se organizacijo magistrata pc ložcfinskib reformah, poleni ko seje (a med letoma 12iH in J 875 postopoma prolesionali/iral.
Vrednost tlela ne zmanjšuje nekaj manjših inlcr-pretativnih spregledov, kot na nrimer:
-	Madžari niso zasedali Ptuja v letih 8U8/998 m 969/97.3, ampak med temi leti, sai so Ptuj nrvie ople-nili leta 898, dokončno zasedli pa po bttki pri Bratislavi leta 907, zapustili pa leta 969. vendar pa sc ic meja v bližnji Pesniški dolini ustalila šele leia 971.
-	Turških napadov na Ptuj pred letom 1472 ni bilo, zato ni upravičene povezovali obnove dominikanske ccfkvc v prvi polovici 15 , stoletja z njim' Cerkve tudi niso bii.rokhirali ieta ¡69], saj so lakral podrli le njen zcodnjegolski prezbiter.- ampak med letoma 1692 in 1710, ko sojo obrnili in opremili s sedanjo faradc
-	Minorili so verjetno res prišli na Ptuj žc leta 1239, vendar so samostan začeli gradili šele po dovoljenju nadškofa Filipa II., i/danem leta 12^5.
Strojarska Četrt, omenjena leia 1291, ni ležala znotraj mestnega obzidja, ampak pod njim.
Mestnega stolpa m zgradil Antonio dr Pivo (prav de Riva) leta IS56. amnak najverjetneje Frančišek Marmoro v zadnji četrtini 16. stoletja. Sielp tudi m dobil svoje sedanje čcbaiasic strelic po po,,jnj lelai 1705, ampak leia 1792 (tcs. mojster Simon Hicpfl).
-	K(r je dominikanski samosian nastal prej kot mestno obzidje, ga niso postavili znotraj njega, ampak so obzidje speljali okoli njega,
-	Od mes'nih vrol so Dominikanski, leta 1556 zazidali in ne odprli. Dravska ali Vodna vrata ro bila do srede li, stoletja zahodno od Malega gradu, nato pa na Hrvatskem trgu
Mesto ni dobilo svojih mc.tnih pravic leta 1376, ampak le njihovo statutarno potrditev, sejemsko pra vico pa je imelo že preje
Kot [romoii lahko smatramo zamenjavi imen Viljema za iirncsla Železnega leta 1411 in cesarja za nadvojvodo K.Lrla II leia 1572, ko je Ptuj postal komorno mesto.
-	Pri predsiavitvi mestne uprave in sodne oblasti leia 1P55 Rats Händlcrji niso trgovci za svel, ampak mestni podajalci, Schrat und Wacht Einnehmer pa ni preglednik za škart :n stražar, ampak pobiralce obvez nega vsaknlctnegi. prispevka za vzdrževanje mestne varnosti (Scbarl je strelna lina . Wacht je straža).
-	Pri kazalu meščanov po njihovi dejavnosti Posamentierer ni pasar ampak prodajalec pozamcirijc.
186
Ocenc in p-.-i.Jila o puhlikai^ah in ra/stavali
ARHIVI XIX 1596
Ig jc raznih oblačilnih okraskov, Hccksicder pa ni prodajalce drobovine, ampak pripravljalcc vampo".
Ne oziraje se ra omenjene, večinoma drobne spodrsljaje, ki jih je relativno malo. jc knjiga dragocen doprinos k ptujskemu zgodovinopisju, saj nam posreduje vsebina enega temeljnih "irov za njegovo proučevanje, ki kar vabi k nadaljnji vsestranski izrabi ponujenih podatkov.
Jolc Curk
Št. Vid - Podnanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini,
Pokrajinski arhtv v Novi Gorici, Nuva Gorica 1996. 228 stkani
"Št. Vid je tako lična vas, da le iznenadi, ko ga ugledaš prvič. Lepe hiše, mor,t čez pa o k 'Močilnik', ž.upna cerkev, župnišče. Šola vse se (i takoj prikuni. Posebno župna cctkcv sv Vida je skorc veličastna in tudi po vnanjščini lepa. Stavha me je spominiala ¡a.ških cerkva in mi V/.hujala mi.scl, da jc jako stara." (Dr. Fr. Lampc Izprehod na Notranjsko. Dnm in svet 1896,.sir 443).
Knjiga ■'bi Vid - Podnanos opisuje podobo kraja, nekatere njegove zjiaeilnosti in posamezne krajevno-zgodovinske preglede. V sodclovarju s Krajevno skupnostjo Podnanos jo jc izdal Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, ki jc imel posluh za izdajo take domoznanske literature, za katero so več kot polovice člankov pr spevali arbivisti te ustanove.
V uvodu nam urednik zhornika Juri Rusa, arbivist omenjenega arh va predstavi namen zbornika
ZaniLscI o i/.daji obširnejše publikacije, kjer hi na enerr. mestu predstavili vsaj del bagatc krajene preteklosti, sega že v Icla 1982-1983 Jurij Rosa že vrsto let skrbno in z veliko ljubeznijo do raziskovanja krajevne zgodovine zbira različne vire o domačem kraju. Njegova zbirka je pravi zaklad podalknv iz arhivskih dokumentov in raznovrstne literature.
Zbornik vsebuje 17 prispevkov izpod peresa 13 avtorjev, kL so predstavljeni na koncu publikacije. Največ prispevkov jc pripravil Jurij Rosa ki je tudi sicer vložil v delo veliko iruda, saj jc poleg strokovnega dela opravil ludi vsa tebr ena in uredniška opravila
Zbornik ni monografija kraja, ampak skuša z. izbranimi temami prispevati k Širitvi znanja n kraju in bogatitvi domoznanske literature.
Dr. Branko MantŠič jc pripravil bibliografijo strokovnih ohjav. ki so izšle v znanstvenem in strokovnem tisku, v publicistiki. Icpcslovnih delih ali kako drugače. Prispevek je komentiran s številnimi opom-ban i Nek cclovil domoznanski opi" krr>ia do danes se
ni izšel. Ldcn imed temeljev pa jc sedaj gotovo ta zbornik.
O identifikacijskih elementih kraja spregovori v svojem prspe.'ku Inga MiklavčiČ-Bre/.igar. Omeni dejavnike, ki izoblikujejo identiteto kritja: zgodovinski trenutki, posamezni veliki možje in žene. ki so tu živeli in delovali, gospodarstvo, kulturna pripadnost, geografska tega, arhitektura ter knnčne skupni jezik, šege in navade skupnosti, skupno delo v korist kraja ter ne nazadnje socialne razmere društvenega življenji. skupni praznik, izleti in družabno življenje.
Scmbidci so lahko ponosni, da so preko Matije Vertovca in Stanka Premrla povezani z. nastankom državne himne. O tem jc napisal prispevek Jurij Rosa. ki posreduje znane ugotovitve o nastanku Prešernovega besedila in nekatera druga dejstva v zvezi z. uglasbitvijr, in nastankom državne himne
Sledi šc en prispevek Jurija Rosa, v veliki meri napisan na osnovi arhivskega gradiva: o izvoru, naj s t» (ej itn omembah, poimenovanjih in preinienovanjii ■Scnivida -1'od na nosa.
Kra ima v svojem nazivu ime svetnika Vida. Po leg krajevnega imena, ki je najbolj očitno znamenje v govorici in lazlienih dokumentih, imajo v kraju še več drugih znamenj, ki opnzarjajo na župnijskega zavetnika. V nadal,evanju prispevka prikazuje najstarejše omembe kraja v dokumentih in različne ohlikt v ka terib se je staro in šc vedno živo kiajcvno ime po javljalo v preteklosti. l'o avtorjevih dosedanjih ugotovitvah jc do-Jcj najstarejši znam '/apis Šentvida v dokumentu iz druge polovice 13 stoletja in je v zvezi s pridobivanjem posesti samostana Bistra na Vipavskem, V nadaljevanju so predstavljene ugotovitve v zvezi s preimenovanjem kraja.
O tem. koliko jc o starejši preteklosti Podnanosa in njegove bližnje okolice "znanega arheologom, je prispevala zapis Nada Osmuk.
jLrij Rosa je napisal tudi terajši pregled o starejši ■zgodovini cerkvenc -jprave v Št. Vidu in o Sembijskih dušnih pastirjih. Članek je omejen na dobe do konca 19. stoletja (do leta i890j. seznam duhovnikov pa do najnovejšega časa.
Po sledeh občine Št. Vi:l jc naslov naslednjega prispevka Jurija Rosa, v katerem spregovori o zgodovini upravno-teritorialne ureditve šembijske občine. V pričujočem pregledu avtor opozarja na funkciic in pristojnosti občine na splošno v posameznih obdohiih. poudarek prispevka pa jc v prikazu upravnn-ieri-torialnc ureditve občine, njenega obsega in podatkov o Številu preb.valstva.
Aleksandra IVvsie-M.lost jc na osnovi arliivsk h dokumentov p i kazala zgodovino miekarnc. ki je bila nekoč pomemben gospodarski dejavnik v knrju. Prikaz, se nmejuje na čas od njene ustanovitve leta 1907 pa do leta 1960 oziroma ¡961. ko se je priključila Kmetijsko vinarski zadrugi Vipava. Osnovni v i za raziskavo je hilo namreč arhivsko gradivo, ki ga za to obdobje hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.
Petra K^drc iz Podnanosa jc pripravila zapis o gos-