38. številka. Ljubljana, v torek 17. febrovarja 1903. XXXVI. leto, Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za ppl leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h- „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Glas iz tužnega Korotana. iDopis s Koroškega.) II. Vsi resnično narodni Slovenci na Koroškem smo edini, da v naših prežalostnih razmerah — in koroške razmere so popolnoma drugačne kakor kranjske — in če hočemo narodno napredovati, moramo to le potom komprom isa med seboj, takega kompromisa, da ne bo nihče nastopal ne kot liberalec in ne kot klerikalec, nego le kot naroden Slovenec, kateremu mora biti na Koroškem edini smoter, bojevati se za narodne naše pravice in pustiti drugo na stran. Ali vpraša nasprotnik našega slovenskega kmeta, Če je liberalec, ali klerikalec? Nikdar ne. Njemu zadostuje, ako priznava nemškutarstvo. Pri nas zavednih Slovencih pa je samo ob sebi umevno, da ne bodemo zapustili ne vere ne duhovnikov, dokler nas duhovniki ne zapuste v narodnem boju. Zato naj oni ne skrbijo samo za katoličanstvo, ampak neumorno tudi za narodno probujo. Pozor tedaj! Razširjati se ne sme med prosto ljudstvo nemškega časopisja sploh. Naj vpliva na to že škof, ali kak prijatelj - duhoven. Škodujejo nam v tem oziru že gostilne dosti, ker ležijo tam povsodi nemški listi najslabšega duha. Ako že kak narodni Slovenec želi tega iz posebnih ozirov, si preskrbi že sam tak list, nikdar naj pa se ne priporoča in daje nemški časopis v narodni zavednosti zaostalemu človeku. Nikdar naj se tudi ne priporočajo knjige o Josefs Vereina«, posnemovalca naše Mohorjeve družbe, tega nevidnega podjeda narodnosti našega kmeta. Vsaj imamo računati pri vsem le na našega kmeta, zato se mora pa tudi vse tako ukreniti, da narodu ni na kvar. Tudi ni treba, da bi se duhovniki naročevali na knjige »Josefs Vereina«. Vsaj imamo dično Mohorjevo družbo, poslužuimo se te, in ako je to premalo, pod p i-rajmo pa slovensko slovstvo, vsaj imamo »Matico«, leposlovnih listov in drugih knjig v izobilju. Morda bi kdo rekel, da so tudi nemški duhovniki vpisani pri Mohorjevi družbi. No, radi jih pogrešamo, da bi se le naši vrnili, ki so v ogromnem številu pri namški družbi. Komaj so zagledalo »Karntner Nachrichten« beli dan v novi obliki, že je vse seglo po njih in jih razširjalo tudi na kmetih med Slovenci. Zakaj pa to? Za nemške časopise naj bi imeli denar, za slovenske pa ne ? To ni narodno, ne izraz zavednosti, to je najhujše graje vredno. Ponavljam še enkrat: Proč z nepotreb nim nemškim časopisjem in nadomesti n a j s e z d o b r i m s 1 o venskim in s slovenskimi knjigami. Vsakdo se mora čutiti kriv p o n em č e v a n j a, kdor priporoča in razširja nemško branje, kajti naš kmet po vplivu šol le prerad seže po nemškem časopisu ali po nemški knjigi; slovensko branje, katero mu je skrajno potrebno, pa zanemarja. Navduševati v narodnem smislu pa nemški časopis slovenskega kmeta gotovo ne more in mu nikdar dati slastne duševne hrane, kakršne mu je treba. Le po mnogem slovenskem branju te more prikupiti slovenski knjižni jezik našemu ljudstvu, in da se posameznik ne bode sramoval ali bal govoriti z osebo, katera govori pravi slovenski jezik. Naj se porabi tisti denar, s katerim se naročuje po nepotrebnem nemško časopisje, raji za izdajo dobrega slovenskega lista na Koroškem, oziroma v izboljšanje »Mira«. Novo zlo za Slovence se je prikazalo v novejšem času tudi pri po sojilnicah. Slovenska posojilnica v Celovcu in mnogo drugih, so jo zavile pod Podgorčevo komando v nemški tabor, namreč v nemško kle- rikalno z v e z o p o s o j i 1 n i c. Da, ako učeni in izobraženi narodnjaki silijo v nemškutarstvo, kako se more to zameriti navadnemu človeku, ki ni imel prilike, pridobiti si višje omike. Taki so Slovenci Podgorčeve stranke. Na eni strani se hoče delati slovenska politika in so se ustanovile slovenske posojilnice le v ta namen, da si sami opomoremo, in da ostane denar med Slovenci, na drugi strani pa se dela zopet za nemško moč, v tem slučaju seveda za nemško klerikalno moč. Naš kmet, ako je tudi naroden, ima pač vedno še premalo odločnosti in spoznanja, in gre tja, kamor ga vleče voditelj. Ako je potem voditelj slab, tudi njegov pripadnik ne more biti dober. Tako se plačujeta nemško klerikalni zvezi posojilnic udnina in obresti od posojil, katere daje ta zveza posameznim posojilnicam zopet b slovenskim denarjem. Res pripoznanja vredno —ali kaj! Čuditi se je le nekemu posvetnemu človeku v Celovcu, da se poteguje s tako unemo za nemško zvezo in misli, da bode morala še marsikatera sloven ska posojilnica pristopiti k tej zvezi. Mogoče ima za svoje ogorčenje vzrok? No, naj misli, upamo pa. da ne bo tako. Vsaj bode celjska zveza tudi še pripomogla toliko, da priskoči v potrebi na pomoč našim posojilnicam. Malo trdosrčna je že, ali upamo, da se poboljša. Najbolj se je gotovo I zamerila s tem. da ni dala posojila zadrugi v Sinči vasi. Tega se ji pa j ne more zameriti, kajti to je podjetje, katero gre lahko vsak dan rakom žvižgat, poslopje na deželi brez zadruge pa ni vredno tretjine tega, kar je stalo novo. Hvala in spoštovanje tistim načelnikom slovenskih posojilnic, kateri dr žijo kvišku odločno čisti na rodni prapor Opazuje se pa zadnji čas že neko zlorabljanje v ustanovljenju posojilnic. Ne vsaka fara, ampak skoraj vsaka večja vas že hoče imeti svojo posojilnico, zraven pridejo pa še nasprr.tne. In kaj se doseže s tem? Morda neodvisnost slovenskega naroda? Nikdar ne. Kdor je naroden, vloži ali vzame na posodo denar že pri slovenski posojilnici, ako je tudi bo'j oddaljena Nasprotnik pa pride po denar v slovensko posojilnico le tedaj, kadar ga pri svojih somišljenikih ne dobi, vloži ga pa nikdar ne. Takemu je pa najboljše, da se posojila ne da. Doseže se pa s tako na gosto posejanimi posojilnicami leto, da pride posameznik še prej na misel in do priložnosti izpo soditi si denar, ki bi se nasprotno morda še prizadejal uzdržati se na površju brez dolga. Potem ima seveda posojilnica večkrat potrebo seči po zvezi, kajti izposodi si marsikdo, vloži pa malokdo. Zadnji čas je, da se popravi, kar se je pregrešilo in da uvidijo tisti tudi — voditelji, kateri hočejo delati politiko na svojo roko, da so grozno l ix v o z 111 političen voz-Ako se hoče zabranititi potop slovenskega naroda na Koroškem v nemškutarstvu, je potreba, da se narod zopet zedini in da hodita duhoven in lajik skupno pot v narodni borbi, kakor sta hodila prejšnja leta. Naj se opusti tisto zahrbtno delova nje in črtenje posameznikov, kateri se ne morejo unemati za nemško klerikalno idejo; misliti je. da to ne more sploh nobeden pravi Slovenec na Koroškem, naj bode lajik ali duhoven. Nekako omamljenje se je zdaj pojavilo med koroškimi Slovenci in skoraj bi se upali reči, da so že uvideli nekateri privrženci Podgor-čevi, da, ako se dela tako naprej, bodejo imeli le oni enkrat hudo odgovornost, če se razdvoje koroški Slovenci. Kdor ima pošten namen, delati za narod slovenski, ta nm sme in nima pravice vprašati drugega, katerega prepričanja da je v drugih zadevah. Ali more kdo reči, da se je delalo na Koroškem med Slovenci proti katoliški cerkvi? Nikdo ne. In ako se upa to kdo reči, naj pa je tako pošten, da to dokaže. Volilo se je zmiram v katoliškem, slovensko narodnem smi?lu, in tudi se volilo, ako je bilo potreba, po kompromisu skupno z nemško-kon-servativno stranko. Od posvetne strani se še nikdar ni kalila služnost, in se tudi ne bode, ako dokaže naša mlada duhovščina pravi narodni čut. Mirno, tiho je zdaj na slovenskem Koroškem, nobena sapica se ne gane na političnem obzorju, ali prenašati tega še nadalje ni mogoče. Skrajni čas je, da se stori prvi korak k sporazumljenju, drugače dobi bolestni čut preveč vpliva in naleti na odločen odpor tisti, ki mislijo, da morejo delati brezskrbno na lastno roko slovensko politiko na Koroškem. Le složnosti in pravega starega navdušenja, več pravih, slovensko mislečih duhovnov je treba, in slovenski narod bi se dal rešiti iz narodnega propada, zraven pa zvesto ohranil vero svojih pradedov. Zatorej na delo za Bporazumljenje. na delo za koroško narodno slovensko stvar. Le v tem sporazumljenju pa je treba nam organizacije, zdrave politike in stroge discipline. Nikdar ne pozabimo, da smo proti sovražniku maloštevilni, zato je tem bolj potreba, da se razumemo in borimo zedinjenimi močmi za pravice naše. Slovenci smo v primeri z drugimi slovanskimi narodi slabi politiki, pri tem pa še skrajno mehki proti nasprotniku. Nikdar ne bode Slovencu mogoče skriviti nasprotniku lasu, pri tem ko nas on pritiska in preganja s kruto silo. Najgrše in sramotno pa je, da se kažejo ravno študirani krogi v narodnem čutu jako mlačni. Ako reče kdo kako besedo, ki ne ugaja drugemu, ako ne najde posameznik dosti zabave, Radoslav Štrboncelj. IV. (Dalje.) V tem hipu prijel je Ridi g. Ra-doslavov nos z levico, in v jednem samem potegljaju ga odrezal s svojim svitlim nožičem. — Sedaj si ti na vrsti Rodi! — Tedaj je Rodi odprl pokrivalec zaboja, iu izvlekel iz njega žival, ki ni bila niti maček niti pes, ampak pristna opica, katero je g. Radoslav kupil v ravno tu bivajoči Kreutzbergerjevi menažeriji. Kakor bi trenil odrezal ji je s svojimi velikimi škarjami glavo, in jo pomolil Ridiju v nadaljno uradovanje. Ridi ji je odrezal potem primeren kos uosn in ga v kratkem Času prisil ua obraz v trenutku brezuosnega gospoda praktikanta. S tem je bila operacija zvršena; zdravniki so obvezali, kakor potrebno pacijenta, ter se pričeli umivati, ne za-beči hvaliti se drug drugega po svoj i b zaslugah. Ko je bilo to delo opravljeno, so pričeli dramiti in buditi že vedno spečega bolnika, kar se jim je po preteku dobre četrt ure tudi posrečilo do popolnosti izvesti. Gospod Radoslav je odprl zvedave svoje oči, in pogledal po svoji okolici. — Kje sem? bilo je njegovo prvo vprašanje. — V naročju humanitete — odgovoril je Ridi v imenu vseh. — Kje ? — v naročju ? — Čegave tete ? — So že precej stara tista teta, zato se ne razburjaj — ga pomirja dr. Ridi- A kako ti je? — Hm — dobro! Kje je moj stari nos. — — Tukaj-le. Le poglej ga. Kakor Memphi80va piramida! — — Bravo! bravo! Kar v špiritus ga deni! — Kako bo pa zdaj ? Ali se bo zarastlo? — Brezdvomno, ljuba duša. Čez teden dni zopet pogledamo stvar, in prepričan sem, da boš sam vesel prestane operacije. — Tedaj je postal g. Radoslav resnično hvaležen, in dve debeli c. kr. solzi vlili sta se mu iz očesa pa doli tja pod mestno zavezo. Na tihem seje sramoval svojega nekdanjega nizkega mnenja o teh dobrih ljudeh, in obujal vse vrste greveng, kolikor se jih je še spominjal iz katekizma. Čez nekaj časa povzame zopet: — Pa je to bil res najboljši modus, kar ste storili? Zadnjič ste mi pravili še o drugih metodah, o trans- plantaciji, o izrezkih iz čela, laktij in ne vem, kaj še vse. Kaj pa, če se novi nos ne prime? — — Ne boj se, prime se! Saj si vendar že cul kaj o Darvvinovi teoriji. — Pač, v peti šoli, Če se ne motim. Pa takrat se je reklo, da bi Darwin nikoli — — ne postal kaj višjega pri vladi. To je res. A nič ne de — poseže vmes Ridi. Le teden dni potrpi. — — Sedaj pa miruj — oglasi se Rodi, „leži in trpi, če hočeš biti lep ! V treh dneh že smeš poskusiti, kako se z novim nosom kaj kihati da. In g. Radoslav je ponižno umolknil, trpel in sanjal zlate sanje o svojem nosu, ter težko pričakoval, da preteče usodepolni prvi teden, in da pride ko-nečno rešitev. Ker se v g. Radoslavovem slučaju ni šlo za kako ulogo na ministrstvo ali kam drugam, kjer se tudi jednako hitro uraduje, prišla je konečno res rešitev. Rodi odvzel mu je po vseh pravilih svoje obrti ali umetnosti, (kar zdravniki mnogo rajše slišijo) — tiste obveze z glave, in sredi nekoliko upa-lega bolnikovega obraza blestel se je njegov novi čudežni nos, pritrjen še vedno na vse strani s potrebnimi vozli in nitmi, kakor kak balon, predno ga spuste v zračne višine. Zdravniki so dognali, da je vse v redu in da se je rana „per primam" zacelila, to se pravi toliko, kakor da bi stvar završil kak saj 70 let star primarij. Torej izborno. Docim so gospodje v splošnem občudovali svoje delo, nabralo se na čelu dr. Ridija vendar nekaj sumljivih gub, kar je pa takoj opazil g. Štrboncelj. — Kaj pa ni prav ? vzdihne bolnik. Dajte mi vendar kako ogledalo, da se pogledam. Dali so mu ogledalo, ali gospod Štrboncelj komaj, da je obrnil svoje oči vanj, vskrikne: — In kosmatine? kaj pa te? Saj je ves dlakast ta moj nos? — — To se vse resorbira — ga po-toloži Rudi. Te dlake izpadejo, iu stvar bo dobra. Začetkom je to vedno tako, toliko časa, da se nova koža adaptira stari. — Dr. Ridiju pa to ni bilo vsec, in odpeljal je svoje tovariše v prvo sobo, razkoraČil se, kakor je to človeku treba, kedar docira, potem pa pričel: — Stvar je taka, ne res. Če pri-denemo kosec jedne kože na defekt druge kože, torej Če transplantiramo, ali kedar koli tuj element spravimo v nadomestilo starega, tedaj se košček ali priraste, ali pa resorbira, če je stvar dobro iztekla Ali z drugimi besedami: Nova, tuja tkanina, mora se novi pri- lagoditi. Tukaj, gospoda moja, pa po mojem mnenju stojimo, pred izredno znamenitim slučajem — zdi se mi namreč, da se je pričel adaptirati stari organizem novemu — in kar je znanost sicer neizmerne važnosti, za gospoda Strboncelja pa morda vendar nekoliko sitno---zdi se mi, da ima cela stvar progresiven značaj, da napreduje. Rudi in Rodi sta osupnela, kajti na to eventualiteto uiti mislila nista. Morda se pa le motiš! ugovarja pomirljivo Rodi. — Motim ? motim ! — odvrne skoro užalj eno Ridi. Prosim, odprita oči, in glejta sama. Odšli so zopet k bolniku, kjer jima je dr. Ridi natančneje razkazoval nežno brazgotino, uprav dobro zarasle so ureznine. In glejte! — onkraj ureznine, torej na licu poganjale so goste, če tudi se majhne dlačice, iste barve in iste razvrstitve, jednake onim na novem nosu. Za zdravnike bila je stvar jasna: nos se je prijel, vitalna njegova moč prešla je na bolnika, in sedaj se stvar širi — širi — Širi-- — Le zaupaj nam — potolaži ko-neČno Ridi obupanega pacijeuta, ki sicer ni vedel, za kaj se gre, a je vendar slutil, da ni vse v redu ž njim. (Konec prih.) ga že ni več med družbo. Vsak hodi svojo pot, in tako ni mogoče nikdar složnega in zdravega sporazumljenja in delovanja, katero bi nam pripo moglo do naših pravio. Pravice, ka tere nam gredo po postavi, in so, kakor nam je kazala preteklost in sedanjost, za nas samo na papirju, si moramo iskativsvoji moči-Ali ta naša moč mora biti združena, ako hočemo zopet priti s pota pogube in doaeČi zaželjene smotre. Ako pademo slovenski Korošci, pade tudi sosedna Gorenjska. Žalostno bi bilo, ako bi po nepremišljeni politiki in nesložnosti naši, kazal enkrat naš sovražnik na kraje in dežele z radostnim vzklikom: Tukaj so bivali enkrat Slovenci, ali njih ni več. Pomrli in poizgubili so se po lastni krivdi in ne-spameti. Naj nas že prešine toli kokrat omenjeni Slomšek - Andrej Eiospielerjev duh in zopet bodemo prijadrali v varno zavetišče in se rešili razpora. V tem duhu delati nam bode lažje, ker ima narod med seboj se Einspielerje in druge vrle može. Idej rajnega Andreja Einspie-lerja, ki je osivel v hudih borbah za slovenski narod, naj se oklenejo zopet koroški Slovenci, naj se prosi in za poti stare voditelje, da prevzamejo politične vajeti in gotovo je, da bodemo korakali najmanj tako hitro naprej, kakor zdaj nazaj. Naj veje zopet duh rajnega Andreja v zdravilo hirajočemu narodu. Naj prevzame drugi Einspieler vodstvo slovenskega naroda na Koroškem, zbere naj svoje moči in stopi naj v narodni boj v čast svojemu imenu, in v korist in v čast narodu. Naj pretrga neznosne spone, v katerih se nahaja zdaj narod slovenski, drugače je konec edinosti koroških Slovencev in s tem pa narod na potu hitrega propada. Vsakdo pa, kdor se čuti po tej stvarni vsebini prizadetega, naj ne zameri, ampak se poboljša — sebi v čast in narodu v prid'.. Usoda na Balkanu. Bolj ko se razmere na Balkanu, posebno v Macedoniji zapletajo, bolj temeljito se bavi evropska politika z avstrijsko - ruskim dogovorom iz leta 1897. Kaj je obseženega v tem dogovoru, se varuje kot največja tajnost. Le toliko je gotovo, da se brez volje Avstro - Ogrske in Rusije ne bo ničesar predrugačilo na Balkanu. Nasprotno pa je mogoče, da se bo baš vsled tega dogovora ne kaj važnega spreobrnilo. Ako se go vori o prijateljskih dogovorih, ki se sklepajo med državami iz političnih vzrokov, ni tega razmerja razumeti tako, kakor prijateljstvo med osebami. Politične prijateljske pogodbe niso nikdar brez očitnih dobičkar Bkih namenov. Tako prijateljstvo ima temveč približno isti značaj, kakor če lovec povabi tovariša na medveda. Ne deli sicer rad lovskega vspeha in lovske slave z drugom, toda, ako bi šel sam nad medveda, zgodilo bi se lahko, da bi nele ne dosegel vspeha, temuč bi lahko prišel še v nevarnost za življenje. Kdo bo izmed Avstrije in Rusije pogodil na Balkanu medveda, in kdo bo le gonjač, ni težko uganiti. A tudi Avstrija ima v ednakem poslu že svoje žalostne izkušnje, da se ne bo udinjala brez zajamčenih odškodnin. Osel gre baje le enkrat na led. Bis-marck je speljal leta 1864. Avstrijo, da je pomagala osvojevati Nemčiji Holstein-Šlezvik, a ko je žrtvovala svoje vojaštvo, napovedala ji je v zahvalo Nemčija vojno ter jo na vseh straneh oslabila, osramotila in oropala. Toliko je tedaj gotovo, da iz vzajemne naklonjenosti se nista dogovorili Avstro - Ogrska in Rusija glede Balkana. Govori se sicer, da sta si razdelili torišče na Balkanu tako, da dobi Avstro-Ogrsko zahodno, Rusija pa vzhodno polovico v pomir-jevanje. Politični Črnogledi pa proro-kujejo, da se po završenom delu lahko Avstriji zgodi ista na Balkanu, kakor se ji je zgodila pod Bismar-ckom na Severnem Nemškem. Pa tudi balkanski narodi bi si ne smeli želeti ne ruskega, ne avstrijskega pokroviteljstva, ako si hočejo ohraniti svojo samobitnost. Le federacij« more rešiti balkanske državice. Veliko se ugiba zadnje dni, od kod je prišel na Bolgarijo tako mo čan pritisk, da je nastopila z vso osornostjo proti macedonskim odbo rom. Sedaj so zgubili Macedonci zadnjo simpatično oporo. Od vseh strani zagrajeni, doma strogo nadzorovani, bodo pač težko prišli do večje akcije. Turška sklepa z Grško zvezno pogodbo, da bo Turčija za vsak slučaj od te strani pokrita. Zato pa je Turška obljubila, vsa tekoča grško-turška vprašanja zadovoljivo urediti, posebno glede Krete. Reformni predlogi avstrijsko ruski se pričakujejo z vsakim dnem. Dasi Turška dosedaj ni pravzaprav ničesar reformirala, hoče vendar imeti sultan že zahvalo Maoedonoev. Sultan je v ta namen poklical k sebi ekunomenskega patrijarha ter mu naročil vplivati na metropolite v evropskih vilajetih, da pošljejo verniki sultanu zahvalne brzojavke za izvedbo reform. Sultan potrebuje takih dokazov, da se v usodnem slučaju lahko opraviči napram velesilam, češ, da je vstaja neutemeljena. Ustava v Rusiji. Razun Turčije je dandanes pač še Rusija edina velevlast v Evropi, kjer se še vlada po zastarelem absolutističnem načinu, da nima narod nikake pravice do vlade, temuč od ločuje le vladarjeva volja. Največ ruskih nemirov zadnja desetletja je provzročilo baš stremljenje za ustavno vlado. A zadnji čas se širijo vesti, da se hoče tudi Rusija v tem smislu modernizirati. In mini ster notranjih zadev, Plehwe, ta prototip stare konzervativne stranke da je oni mož, ki izdeluje ustavo. To dejstvo govori precej neugodno za vrednost nove ustave. Vstanovili bi se dve zbornici. Prva zbornica, ali državni svet, bi ostala nespremenjena. Druga zbornica bi bila to, kar je n. pr. v Avstriji državni zbor. V to zbornico bi poslala le mesta svoje zastopnike. Na ta način bi bili že v najprej izključeni vsi opozicijski elementi. Razun teh 60 članov, ki bi jih volila mesta, bi imela še vlada pravico, pošiljati v zbor svoje zaupnike, kakor vpokojene generale, guvernerje, najvišje sodne in upravne uradnike itd. V takem parlamentu bi se seveda ne bilo treba bati strankarstva, opozicije, najmanj pa obstrukcije. Tudi bi ta parlament ne imel nobene odločilne besede na zakonodajstvo. Kar pa je za t: ovo ustavo še posebno sumljivo, je t da so zahodna in južna mesta izključena. V parlamentu bi ne bil zastopani: Litva, Volinj, Podole, Ukrajina zemlje nekdanje Poljske, vse pokrajine, Kavkaza in cela Sibirija Iz teh krajev bi namreč ne bilo pričakovati dovolj poslušnih duhov. Politične vesti. — Shod avstrijskih glavnih mest bo meseca maja letos. Predložile se bodo resolucije: osvoboditev davkov za vsa javna občinska podjetja; oprostitev poštnine za vse pošiljatve v prenesenem delokrogu; prepustitev užitnine občinam; obligatorno zavarovanje poslopij zoper ogenj; revizija domovinskega zakona itd. — Tirolska učiteljska društva so poslala veliko deputacijo k naučnemu ministru glede zboljšanja učiteljskih plač. Deputacijo sta vodila poslanca Grabmavr in Tombossi. Minister je obljubil vladno sodelovanje pri ureditvi tega vprašanja v deželnem zboru. — Zasedanje državnega zbora je določeno, izvzemši velikonočne počitnice in zasedanje deželnih zborov, do poznega poletja, pa še potem bo preostalo jesenskemu zasedanju mnogo dela. — Gosposka zbornica je sklenila, odkazati brambno predlogo, kakor brž se bo sprejela v poslanski zbornici, brez prvega branja po itični komiuiji. — Anektiranje Bosne in Hercegovine ? Nekateri listi poročajo, da bo kmalu neki nadvojvoda imenovan za vojaškega poveljnika za Bosno in Hercegovino ter bo prebival deloma v Dubrovniku, deloma v Sarajevu. Listi menijo, da je to prvi korak za anektiranje Bosne in Herce govine ter združitev teh dežel z Dalmaoijo. — Višji predsednik v Poznanju, Bitter, je prosil za odstop. Znani aferi Lohning in Willich sta mu izpodko-pali tla. — Za Armence in Macedonce se je vršil dne 15. t. m. v Parizu velik shod. Povdarjala se je potreba, da civilizovani narodi energično pro-testujejo, da se [prepreči krvavo klanje, ki se pripravlja v Macedoniji. V ta namen mora Francoska nastopiti, da se izvede berolinska pogodba. — Italijanske finanoe. Državni dohodki od 1. julija do 31. decembra 1902 izkazujejo prebitka 33 l/i milijonov lir. Do konoa leta se računa po odbitku vseh izvenrednih stroškov na preostanek 58 milijonov lir. — Blokada v Venezueli je prenehala ofioijalno dne 15. t. m. Predsednik se je brzojavno zahvalil ame riškemu poslaniku Bowenu za po-sredovanje. S prenehano blokado je tudi vstaja sama ob sebi vstavljena. f Dr. Andrej Vojska. »Vsak človek spada pred vsem k jednemu narodu in nikdo ne more človeštvu bolj služiti, kakor s tem, da služi svojemu narodu. Kdor v službi svojega naroda, svoje rase, njega, nje vrline povzdiguje, povzdigne s tem kakovosti človeštva. Pa pravo delo za človeštvo je le mogoče v narodnem delu.« Ob krsti dr. Vojska, ki je 15. februvarja v Novem mestu umrl, nam prihajajo citirani stavki v spomin, ker isti nam označijo umrlega. Ljubil je svoj narod rajnki dr. Vojska jednako gorko v narodovih nesrečnih in boljših časih, nanj mislil služeč v tujini, sočustvoval ž njim dolgo vrsto let, ko je bil njegov uradnik in ko je stopil v penzijo. Narodove zgodovine prošlih 60 let nobeden Slovenec ni tako dobro poznal, kakor dr. Vojska. Njegov spomin je bil v tej tvarini siguren kakor tisk. Ne naj manjše prikazni ni preziral. Dlje časa je služil kot državnega pravd-ništva člen na Madjarskem. Tam na Madjarskem se otroci učijo domače zgodovine, se učijo, kako so Ra-koczy, Bethlen Gabor nastopali, tam se pa tudi odkrito govori o vsem, kar zadeva visoke vladajoče kroge države, tam na Madjarskem je baje, kakor je rajnki rad pripovedoval, navadni pastir na pusti več kava-lirja, kakor pri nas aristokrat 20 predhodnikov Čiste rase. Dosti znanja življenja najvišjih naših krogov je prinesel dr. Vojska seboj in lepše pojm*» o narodovem življenju. In zaradi tega je kaj pikro prijatelju ozna čeval delo nekaterih krogov proti avstrijskim Slovanom, in sicer proti Slovencem. Prispodabljaje življenje madjarskega naroda z našim, ali sploh jugoslovanskim je razvezal včasih najgorkejše akcente. Poznal je do dobra tudi duho-vensko kamarilo. Veren katolik, ki je verske dolžnosti izpolnjeval, črtil je katoliškega duhovnika politika. Živeč nekdaj med kalvinisti Mndjari, vedel je presojati, koliko konati ali škoduje narodovemu življenju duhovnik. Pazljivo je zasledoval de janja našega višjega duhovenstva in njegov račun je bil skoraj pri vsa kem višjem, da ni bil naroden in da je narodu v škodo deloval. Poznal je predobro zgodovine hierarhije katoliške cerkve. S tega višjega stališča gledal je tudi na delovanje našega duhovenstva in pri vsej svoji vernosti je bil v vrstah slovenskega liberalstva. Ker sam ni pisal, podajal je mlajšim gradivo za boj proti klerikalizmu. Stari Vojska! Mlad, vedno mlad v ljubezni do malega slovenskega naroda! Ljubil je ta narod, pomagal mu, kjer je mogel. Bil je dosti let kazenski sodnik. Obtoženec je zaup Ijivo gledal k sodnikom, ako je videl Vojsko med njimi. »Die grosste Bil dung, der mildeste Richter« Dr. Voj eka je neznansko veliko čital. (Bil je doktor filozofije in juris.) A, če je le mogel kje vratca najti, da bi ob toženca oprostil, odprl jih je. In če je moral kaznovati, vzel je najnižje merilo. Največjo zaslugo v tem, da se je vsaj na Kranjskem uvedlo slo vensko uradovanje, imajo isti sodniki, ki so iz domoljubja slovenski uradovali. Advokati, notarji morajo včasih računiti z interesi klijentov. Ako sodnik jezika ne razume, je lahko škoda tem interesom. Dr. Voj ska je bil eden teh naših prvobori-teljev-sodnikov in eden najbolj trma stih. In tudi v tem poslovanju je mislil na to, da našemu jeziku po maga do razvoja Ako je ohtoženec, kaka priča kak nenavaden karakte ristiČen izraz rabila, Vojska ga je hitro zapisal. V rajncem Vojski je bila harmonija duševnih m<>6ij z močno voljo, ki je vedno imela pred sabo službo narodovo. V tem nziru bil je naj ostrejša ga pogleda. Vedel je točno povedati, kogar v javnem nastopanju vodi le sebičnost, oziri na svoje lastne koristi. V tem oztru se ni dal predrutračiti in ni s -i k volitvi, Če je še tako silno bilo treba njegovega tfiasu, ali pa je oddal, če ga je silil Človek, ki mu je bil sim patičen, prazen volilen listiČ. Ko je še šetal po novomeškem trgu, je rekel spremljevalcu, ko sta govorila O čudnih spremembah nekega človeka: »Ali vam nisem tega že pred 18 leti povedal, ali vam nisem po vedal, da se o njem varate! Jaz ga nikdar nisem volil, dasi ste mislili, da ste me pripravili do tega« Sovražnika dr. Vojska ni imel, pač pa ga je vse ljubilo, spoštovalo Kakor bi nam Novomeščanom nekaj manjkalo, je, ko starega Vojsko ne vidimo već na trgu, ali v sobotah v trumi naših otrok za godbo korakati, ki dela mirozov. Škoda, da mož ni zapisal svojih doživljajev, svojega opazovanja. Prosili smo ga, naj to stori. Obljubil je, a prišla je bolezen prehitro. Jako zanimive stvari bi nam bil vedel mož zapisati. Življenje zahteva svojo dušo, Pa med Novomeščani, med katerimi je par desetletij živel, bode počival. Na nje govo grobišče bodemo kazali Če bo demo hoteli označiti ono lepo domo ljubje, ki je še imelo za dom solze. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. februvarja. — Iz črnega brloga. Zdaj je „Slovenčeva" hudobija in infamija popolnomo jasna. Dne 7. februvarja je pisal: „Tako se gibljemo v Ljubljani in zato se ni čuditi, da celo na elitne plese slovenske inteligence prihajajo ženske s — št. 13." Dne 14. februvarja je škofov list drugič spregovoril o ti stvari, a sedaj je stvar že bistveno drugače popisal. To pot je trdil: _In vender je res, da so prišle na neki slovenski ples ženske, ki v pošteno slovensko družbo ne spadajo." Na prvi pogled se vidi, da je 14. februvarja „Slovenec" nekaj popolnoma drugega trdil, nego 7. februvarja. Kar je razburilo vse ljubljanske kroge tako, da so nekateri priporočali poulično demonstracijo proti škofu, je bilo ravno to, kar je „Slovenec* v prvi notici izrecno trdil, v drugi pa molče preklical, da namreč na elitne plese slovenske inteligence prihajajo ženske s št. 13, Elitni plesi so priredbitre, na katere je vstop dovoljen samo tistim, ki se izkažejo z vabilom, glaseč i m se na njih ime, to so plesi, kjer treba nastopiti v bal-toiletti, kamor prihajajo samo najodlič-nejši krogi in javni funkcionarji. ^Slovenec" jo 7. februvarja izrecno trdil, da na te plese, prihajajo ženske s št. 13. Imenoval je izrecno elitne plese, hoteč tako obuditi mnenje, da se tudi v to strogo omejeno družbo v a-bijo javne vlaeuge, in računajoč, da bodo potem ljudje mislili : Na elitnih plesih slovenske inteligence se godi tako, kakor svoj Čas v Vipavskem fa-rovžu. Zadnjo soboto je „Slovenec", kakor smo že rekli, to trditev molče preklical. Zdaj je govoril samo še o nekem slovenskem plesu** in nič več o elitnih plesih slovenske inteligence. Priznal je torej da je nesramno lagal in obreko-val. V „Narodnom domu" se vrio namreč različni plesi. Poleg plesov, na katero je vstop omejen, se prirejajo tudi plesi, kamor je u sto p vsakemu dovoljen, plesi, na katere se vabi z javno nabitimi lepaki. Takih plesov je bilo več. Tako so ua pr. na „Plan. ples", prišli tudi d o l a vc i in kmetje delavke m kmetice. Ce se na tak ples, kamor pride kar po tisoč in več ljudi vtihotapi tudi kaka moralično malovredna ženska — kdo more za to ? Nihče! Ko bi jo odbor poznal, bi jo gotovo odstranil, saj se večkrat primeri, da se kaki taki osebi vrata pokažejo. Tudi klerikalcem se dostikrat primerja, da je na njihovih priredbah poleg poštenih delavk iz tobačne tovarne vselej tudi dosti starih znank sanitarne p o 1 i c i j e. Ce se je torej na kak j a-ven ples v „Nar. domu" res vtihotapila kaka ženska, zakaj pa ni »Slo* vencev" zaupnik odbora dotic nega društva opozoril na to, ko je dotično žensko že spoznal. Mimogrede bodi omenjeno, da mora »Slovenec" imeti najintimnejše zveze /. vlačugami, ker jih tako natančno pozna in mora biti »Slovencev" zaupnik nekak „Stammgast" v dotični hiši, ker tako natančno pozna njene prebivalk«. Stvar je torej jasna. „Slovence" je storil novo lumparijo, ko je trdil, da na elitne plese slovenske inteligence prihajajo ženske s št. 13., lumparijo prve vrste, za katero zasluz. take zaušnice, da jih bo pomnil. In upamo, da jih tudi dobi. — Škof na balu. Vedeli smo v naprej, da bo »Slovenec« tajil škofovo udeležbo pri balu »Mešč klubaa. Saj zato je šel škof incog nito da bi se ga ne spoznalo in da bi mogel eventuvalno utajiti svojo udeležbo. »Slovenec« bi rad z norčevanjem vso stvar prikril, češ, dovt: pen fijakar je »Narodovce« potegnil. No, da svoje informacije nimamo od fiijakarjev, dokažemo lahko s tem, da povemu »Slovencu« še neka) detajlov s te veselice. Iz njih spozna, da Brno dobro informirani. Pred vsem konstatiramo, da je bilo pri tej zabavi silno dolgočasno, dalje da je bil navzočen trnovski kaplan in zeval kar se je dalo, dalje da je bil navzočen škofov brat in končno, da se plesa ni udeležilo 4 parov, kakor je poročal »Slovenec«, marveč samo 2 6 parov. To so detajli, ki jih nismo mogli izvedeti od fijakarjev, ker fijakarski hlapci še ne hodijo na plese »Mešč. kluba«. Detajli, ki bodo »Slovenca« prepričal: da je »izdajalec« moral sam biti v družbi in je vse sam videl. Sicer pa nam »Slovenčevoa tajenje ne bo kratilo spanja saj je stara navada, da tudi najočitnejše reči taji, če mu tako kaže. — Slovenec" in socialni demokratje. »Slovenec« je v soboto na peti strani ponatisnil otročje bevskanjo »Rdečega praporja« na »Žrtev razmera. Na peti strani je socialne demokrate pripoznaval kot poštenjake, ki se zavzemajo za po steno stvar, na drugi strani pa jih je »razkrinkal« kot defravdante in sleparje. »Za počt« — Učiteljski shod. odbor »Slovenskega deželnega učiteljskega društvaa je v svoji seji, dne 15. t. m. skleni), sklicati o velikonočnih počitnicah učiteljski shod. Na dnevnem redu bo ena sama točka, in sicer: »Izboljšanje gmotnega stanja kranjskemu učiteljstvu Povabljeno bo na ta shod vse kranjsko učiteljstvo brez izjeme. V ta na men sta se pooblastila gg. predsednic in tajnik, da povabita k sodelovanju zastopnika »Slomškove zveze«, nem škega deželnega učiteljskega društv.i »Krainischer Landeslehrerverein« in zastopnico »Društva slovenskih u0> teljic«. Na shod bodo povabljeni tu n vsi kranjski deželni poslanci kateri bodo imeli pravico tudi govoriti na shodu. Izmed učiteljstva bodo govorili štirje govorniki, in sicer po en zastopnik imenovanih štirih deželnih učiteljskih društev. Govornika bo vsako društvo samo izvolilo, a govor bode moral vsak teh štirih učiteljskih govornikov poslati poprej pripravljalnemu odboru v cenzuro. Politike se ne bo smel noben učiteljski govornik dotikati in ne žaliti zastopnikov posameznih političnih strank. Ali bo ta shod javen, ali se bo vršil po § 2., o tem bo sklvpal pomnoženi pripravljalni odbor, v ka terem bodo bržkone zastopniki vseh poprej imenovanih štirih deželnih učiteljskih društev. Ta shod se bo pa, seveda, vršil le, če bo zboroval deželni zbor. V slučaju pa, da bi deželni zbor zaradi obstrukcije ne mogel zborovati, bo pa drug v ta namen določeni pripravljalni odbor sklical velik javni protestni shod proti obstrukciji. Na ta shod bo povabljeno vse kranjsko učiteljstvo in prijatelji učiteljstva in napredka ljudskega šolstva. — Dogodki v Ricmanjih. »Edinostia se poroča iz Ricmanj: Po zadnjem slučaju, ko so namreč štirje orožniki poizvedovali po ricmanjskih otrocih, ni bilo več videti nobenega orožnika v Ricmanjih. Zato pa je bil nov zaupnik pri nas, neki — dimnikar. In čuden je bil ta dimnikar. Prišel je v Ricmanje v torek. Hodil je po vasi popoludne proti večeru in povpraševal, kdo ima za ometati dimnike? Prijavili so se mu mnogi, a čudno — omesti ni hotel nobe nesja dimnika, ampak vsem je rekel, da to stori druzega dne. Proti večeru ffa ni bilo več videti; a glej, v sredo zjutraj je bil zopet v Ricmanjih in je hodil zopet po vasi. Sedaj je bil bolj pogumen; začel se je z ljudmi razgovarjati, a govoril je — čemur so se vsi čudili — čisto in lepo slo venšČino. Ricmanjci so postali pozorni na čudnega gosta, ker je vsem znano, da nobeden koprskih dimnikarjev ne zna slovenskega jezika in ako bi ga znal, ne bi mu bilo v Kopru obstanka. Malo po malo je prišel mož z barvo na dan: začel je ljudi nagovarjati, naj gredo v cerkev na latinsko mašo in jim je obljubo-val zlate gradove, ako se podajo zopet pod latinsko cerkev. S tem je bilo vsem jasno, da ta mož ne more biti dimnikar, posebno zato, ker ni hotel omesti nobenega dimnika. V sredo popoldne je zoget izginil. V četrtek ga ni bilo več nazaj. V petek zjutraj se je zopet prikazal, a sedaj so pazile nanj že vse Ric-manje, ker vsi so bili osvedočeni, da je to preoblečen — c. kr. usluž benec. Morda je to mož tudi zapazil, zato je hotel pokazati, da je res dim nikar in je šel omest dva dimnika. Ker je omel oba slabo in ker ni hotel omesti drugih, imeli so liudje dokaz, da se v svoji slutnji niso motili. In res! Popoldne ni mogel naš dimnikar več prikrivati svojega oravega poklica in vse Ricmanje je videlo pred seboj diven prizor: latinski kapelan goap. Krančič in naš »dimnikar« sta šla skupaj v prijateljskem razgovarjanju iz Ricmanj proti Logu. Ricmanjci so se smejali novemu — tovarišu g. Krančiča, a v Logu so bili že pripravljeni na to in so že oba pričakovali. V Logu je cerkev sv. Uršule, ki je bila skupno z ricmanjsko cerkvijo zaklenjena in zapečatena. Tudi njo sta stražila dva orožnika noč in dan. G. Krančič je vprašal po županu in po mežnarju. Ker mu ljudje nisa hoteli dati odgovora, je posredoval naš »dimnikar«. Temu so ljudje odgovarjali, da imajo svojega župana in svojega mežnarja v Ricmanjih. Ko sta videla nova pri-prijatelja, da tu ni kruha za njiju, sta šla lepo sama v cerkev: gospod kapelan Krančič in naš »dimnikar«. Kaj sta notri delala, nam ni znano. Potem sta šla oba proč iz Loga in »dimnikar« se je zgubil! — Repertoir slovenskega gledališča. Danes gostuje na našem odru g. Ign. Borštnik iz Zagrebav Anzengruberjevi drami »K r i ▼ o p r i s e ž n i k«. Zanimanje za njegov nastop je veliko. — V petek se poje tretjič opera »Hoff-mannove pripovedk e«. — V nedeljo sta dve predstavi. — Starosta kranjskega učiteljstva f V Št. Vid u na Dolenjskem umrl je včeraj, vpokojeni izgledni nadučitelj g. Andrej T ur k, bivši mnogoletni župan občine Št. Vid in predsednik ondotnega cestnega odbora, v dobi 95 let. Rojen je bil v Cerknici 1. 1808., učiteljeval 1. 1830. v Ljubljani na Trnovski šoli, potem od 1. 18B1. do 1844. v Metliki ter končno od 1844. do 1875. L v Št. Vidu pri Zatični. Vedno kremenitega slovenskega značaja, obče spoštovan m ljubljen od svojih učencev in so-občanov, doživel je časom narodnega preporoda mogo hudih ur. Bodi mu blag spomin in zemljica lahka. — Umrl je v Šneperku pri i Rakeku gozdni oskrbnik graščine Sneperk rodoljubni Čeh gosp. Josip Pl-Obereigner v starosti 59 let. ■ — Poročil se je gosp. Anton Globočnik v Železnikih z gdč. Lino Boncelj. Čestitamo! — Potres. Včeraj ob 9. uri zvečer je bil v Ljubljani precej mo čan potres. V Dol. Logatcu je bilo čutiti točno ob 8. uri 58 min. tri sunke. Prvi je bil bolj rahel, a zadnji prav močan. Smer mu je bila od lugozahoda proti severovzhodu. Potres je bil spremljevan od močnega zemskega bobnenja. Vsi trije sunki so trajali do poidruore sekunde. — Velika maškarada ljubljanskega „Sokola". K er je mogoče, da je bil vkljub velikemu številu razposlanih vabil le kdo pre zrt ali po pomoti ni dobil vabila, prosi odbor, da se izvoli obrniti ali na odbor »Sokola« ali pa direktno na podstarosto dr. V. Ravniharja od vetnika v Ljubljani, ker brez vabila se »potni listi« ali vstopnice v Rusijo ne dobe. Vstopnice se dobe v prodajalni g L o z a r j a na Mestnem trgu in sicer od 19. do 24. t. m. Pustni torek popoludne ocl 2.—5 uri v restavraciji »Narodnega doma« in zvečer od 1 a8 ure nadalje pri blagajni. — Zaključni plesni ven-ček „Narodne čitalnice" v Ljubljani, ki se bode vršil v soboto dne 21. t. m. ob polu deveti uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« s sodelovanjem vojaške godbe p. 27., nudil bode, kakor je iz vseh priprav sklepati, za naše mesto povsem nekaj originalnega in novega. Kolikor smo namreč dosedaj poizvedeli, priredil bode veselični odsek po navodilih znane odlične narodne dame, ki ima v sličnih stvareh posebno srečno roko, zadnji plesni venček po vzoru redute glavnih kostumov, kakor jo je priredila knjeginja Metternioh S»ndor dne 2. t. m. v sofijnih dvoranah na Dunaju. Zanimanje, katero vlada v čitalni ških krogih za to prireditev je ve liko, in vabilu, kostumovati e*e na omenjeni večer tej ideji primerno, odzvale so se dosedaj skoro vse dame, ki obiskujejo čitalniške zabave. Pripomnimo še pri tej priliki, da so gostje vpeljani po društvenih članih dobrodošli. — „Ljudska maskarada". Vsled priprav, ki se vrše v sokolovi dvorani, je bila »Ljubljana« prisiljena prirediti svojo letošnjo maskarado v prostorih starega strelišča. Dostikrat so že omenjeni prostori imenitno služili v enake namene in tudi edina neprijetnost, razsvetljava s svečami, je za dan maskarade odpravljena in gorele bodo električne obločnice. Naslov maskarade daje obiskovalcem glede kostumov največjo prostost in gotovo bomo tudi raznovrstnejše tam srečali. Gospod Zaje, restauraler ma skarade bode s pristnim domačim vinom, dobrim pivom in jedili gotovo veliko prispeval za imenitno zabavo. — Pogrebno društvo ,Marijin a bratovščina1 je imela v nedeljo dopoludne v »Mestnem domu« svoj običajni letni občni zbor. Pri nadomestnih volitvah su bili v odbor zopet izvoljeni gg. Karol Ilinter-I e c h n e r, Franjo M a y e r in F r. Škof; pregledniki računov so pa gg. Ivan Jakopič, Adolf Reich in Albin Urani Č. Minulo leto se je društveno premoženje pomnožilo za 811 K 49 vin., tako da znaša svota skupnega premoženia F>0 228 K 73 vin. Občni zbor je tuđi sklenil, da se omisli za pogrebne nosilce in svetilce nova okusna društvena ob leka; sploh se mora reči da se odbor trudi s polepšanjem pogrebov število novih udov pomnožiti. Zborovanje se je vršilo mirno in brez vsakega hrupa; sedanjemu odboru se je izreklo popolnoma zaupanje. — Iz Šiške se nam piše: Vele-tržec gospod Janez Knez pristopil je šišenskemu »Sokolu« in plačal dvojno ustanovnino, t. j. 100 K. Veselica šišenskega »Sokola«, ki bi se imela vršiti dne 21. svečana izostane za radi nepričakovanih okolnosti. Odbor gasilnega društva v Šiški izreka najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so ob zadnji društveni veselici pripo mogli k vspehu v korist gasilnemu moštvu. — Prostovoljno gasilna društvo v Škof ji Loki je izvo lilo pri svojem rednem občnem zboru dne 15 t. m. posestnika in trgovca g. J. N. Kocelija soglasno svojim častnim Članom za zasluge, katere si je pridobil v teku 27 letnega vepeš-nega in neprekinjenega delovanja kot društveni blagajnik. — Telovadno društvo ,So-kol' V Postojni priredi v dvorani »Narodnega hotela« v soboto 21. fe bruvarja maskarado. — Prostovoljno gasilno društvo v Sežani priredi dne 22. svečana veselico v krasno odi-čeni dvorani hotela »pri treh kro nah« z jako zanimivim vsporedom. — Bralno društvo v Trebnjem priredi svoj plesni venček v prostorih gostilne »Pri lipi«. 1 — Čitalnica v Novem mestu priredi na pustni torek, 24 t. m., zvečer veliko maskarado: Lukažev semenj, za katero se delajo vsestranske priprave. Na semnju se bode prodajalo najrazličnejše blago in skrbljeno bo za obilo zabavo in razvedrilo sejmarjev, kot s pano ramo, menežarijo, gledališčem itd Tudi bo videti originalno novomeško klet, v kateri se bo točil izvrsten dolenjski cviček. S^jmarji se vabijo zato na prav obilen obisk. — Bralno društvo v St. Pavlu pri Preboldu priredi na pustni večer maska ado v društvenih prostorih na Pekovem. — Slovensko društvo „Ilirija" V Pragi priredi v proslavo 50letnioe rojstva slavnega Češkega pesnika prof. Jaroslava Vrchliokega, dne 20 t m ob 8 uri zvečer v dvo rani Chodefove restavracije slavnostno društveno sejo s sledečim sporedom: 1. Pozdrav društvenega predsednika stud. iur. Egon Stare. 2 »O Jaroslavu Vrchlickem« predava stud. iur. Fran vitez Žižka z Troonova. 3. Anton Medved: »Mili kraj«, zapoje pevski zbor »Ilirije« 4 Recitacija slovenskih prevodov Jar. Vrchlickega, prevedel stud. iur. Janko Pretnar. 5. Hugo Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, zapoje društveni kvartet. Gostje dobro došli! — Davica se j« pojavila v Št Lovrenski fari ob Temenici in ae nenavadno hitro širi. Nekemu posestniku so pomrli v treh dneh vsi otroci, med njemi tudi 18 letna hči. Ljudje pričakujejo torej kar najhitreje potrebnih odredb, da se omeji razširjanje te grozne morilke. — Nesreča. V Llovdovem arzenalu v Trstu je včeraj 34letni delavec Josip Mikuš padel z viso čine 35 metrov in se tako poškodoval, da je kmalu potem umrl. Mikuš je bil doma v Dolah v logaškem okraju; njegova žena prebiva v Gode VIČU — Mej na rod na panorama. Tudi ta teden vidimo v panorami eksotično deželo in ljudstvo, namreč Al-gir v Afriki. Tu se nam kažejo živi kontrasti med kulturo in prvobitnostjo. Poleg še dobro ohranjenih rimskih tem-peljev se razprostirajo arabske in zamorske vasi s hišami, ki so bolj podobne krtinam in lisičjim rovom. Vidijo pa se tudi v razkošju zidana mesta kakor Algier, Bougie, Biskra in dr. Vmes se vrste krasni palmovi logi, vodopadi, karavane i. t. d. Res vredno obiska! — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Na 4 mesece ječe je bil obsojen že večkrat kaznovani Andrej Gregorin, delavec iz Vnanjih Goric, ker je dne 6. prosinca t. 1, kakor tudi sam priznava, brez povoda s polenom po glavi udaril Antona Kavčnika in ga vrhu čela težko poškodoval. — 2. Andrej Likon, vžitkar v Gorenji Kosam, je naduči telju v Knežaku s pismom grozil, da ga bode zaradi nezadacanega vina oblastveno ovadil, če mu ne bo dal 1 pedesetak Zaradi tega neopravičenega žuganja, je bil Lihon na 3 mesece težke ječe obsojen. — 3. Matija Svetek, hlapec v Štepanovi vasi, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe, ker je pri kazenski razpravi zoper .ntona Potokarja zaradi težke te ■■iiiH poškodbe kot priča pod prisego zastišan vedoma krivo pričal, da se zaradi pijanosti ne ve spominjati, če tfa je res Anton Potokar poškodoval in da je mogoče, da je to tudi kaki drugi storil. Nasproti sta pa bila Jakob in Anton Potokar od obtožbe oproštena, da bi bila v isti zadevi Matiji Sveteku prigovarjala, da naj on ugodno priča, da ne bo Anton Potokar zaprt, za kar sta mu oblju bila par novih čevljev, ker ni moglo za obsodbo teh dveh sodišče najti verodostojnih podatkov. — V Amerika. Danes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 66 izseljencev iz Kranjskega in 36 iz Hrvatskega. Policija je prijela nekega fanta, ki se je tudi hotel odpeljati z drugimi izseljenci, pa Še ni bil zadostil vojaški dolžnosti. — Uporen postopač. Včerai zvečer je pripeljal orožnik postopača Antona Kopitarja iz Medvod z vlakom v Ljubljano. Na kolodvoru ni hotel postopač iti iz kupeja in sta ga morala dva postreščka nesti in potem so morali poslati po voz za jetnike, da so ga odpeljali k sodniji. — Petelina ukradel je danes ponoči neznan tat Hermanu Če šnovarju na Dolenjski cesti. Petelin je bil v zaklenjenem kurniku z drugimi kokoši vred zaprt, a tat je vzel le petelina, ki je bil na glasu, da je najlepši petelin v Kurji vasi. — Tatvina. Fijakarskemu hlapcu Štefanu Karešu v Kolodvorskih ulicah št. 7, je neznan tat ukradel v času, ko je v hlevu zaspal, iz denarnica 14 kron. — Med cigani. Cigan Josip Bela, 35 let star, iz Trnovega v Galiciji, spri se je pred nekaj dnevi na lirezovici z nekim drugim ciganom, kateri ga je udaril z železom po glavi in ga težko poškodoval. Poškodovanca so pripeljali v bolnico. — S krampom po glavi jo je dobil včeraj Franc Armic, 40 let star, delavec v Unanjih Goricah. V gramozni jami v Unanjih Goricah se je spri z nekim sodelavcem, kateri ga je udaril s krampom po glavi in ga tako ranil, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Povožen je bil včeraj na cesti pri Št. Vidu najdenček Feliks Čepelnik, 7 let star, iz Vižmarjev štev. 59. — Nevaren tat. Janez Zaje. delavec, rojen leta 1872. v Veliki Račni, ki je bil že šestkrat zaradi tatvine kaznovan in je bil sedaj pod policijskim nadzorstvom, je ušel iz RaČne. Bati se je, da bo sopet kradel. — Prijeti cigani. Mestna po licija je včeraj prijela v mestu dva cigana in dve ciganki iz Galicije. Bilo je več ciganov skupaj, a drugi so ušli. Pripoveduje se, da so ti cigani na Gorenjskem izvršili več tatvin. — Z rešilnim vozom. Vin-cencija Polaja, 17 let starega črev-Ijarjevega sina na Vodovodni cesti št. 171, je včeraj zvečer na Radeckega cesti vrgla božjast. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, kjer je tako besnel, da so ga zvezali in odpeljali v blaznico na Studenec. — Izgubljene reči. Hlapec Jakob Smolnikar v Sv. Florijana ulicah štev. 31, je izgubil na poti od glavne pošte po Šelenburgovih ulicah do Sohleimerjeve hiše zlat prstan z modrim kamnom. — Marija Dolinar, delavka v predilnici je izrubila na potu od Mestnega trga po Spitalskih in Woifovih ulicah skozi »Zvezdo« do nunske cerkve in po tem potu nazaj in po Sv. Petra cesti do hiše štev. 64 denarnico, v kateri je imela nekaj nad 5 K denarja. * Najnovejše novice. Dijaške demonstracije so se pri merile na dunajski tehniki zoper katoliške dijake. Zadnji so bili tudi te peni. — Najdaljši železni most hočejo graditi Amerikanci med Man hattan-otoki in Long Island. Za most se bo porabilo 35 milijonov kil železa. Delo je proračunjeno na 10 milijonov dolarjev. — Za kidanje in odva-žanje snega v Berolinu seje izplačalo zadnje tri zime 1,706 636 mark. —Ustrelil se j e nadebudni poljski pesnik in filozof v Krakovu, Vratinski. — Poroka nadvojvode Leopolda - W oiflinga z A d a m o vičevo se Še ne bo vršila, ker išče Wolfling zaman posojila ter je brez denarnih sredstev. — Štrajk v se menišču. V semenišču Sokal v Ga hciji se je uprlo 30 slušateljev ter zahtevajo odstranitev ravnatelja. — Med vlagatelji sv. vaclavske posojilnice je tudi praški nadškof baron Skrbenskv in štirje člani visokega plemstva. Sedaj so umljive škofijske konference za asanacijo posojilnice.— Samomor radipreob loženja z delom. Okrajni sodnik v Obrovacu (Dalmacija), Anton Višič, je skočil v vodo ter utonil, ker ni mogel zmagovati nakopičenega dela, a višje oblasti so akte urgirale. — Osleparjena zavarovalnica. Neki Trapani v Nevv Vorku je osle-paril ameriške zavarovalne družbe za visoke svote. Zavaroval je na smrt bolne osebe, a k zdravniškemu preiskovanju je vodil zdrave druge osebe. — V pokoj je šel predsednik dunajskega deželnega sodišča grof L a-mezanSaiins. * Justica v 20. stoletju. V Koscielnikih v Galiciji je imel župnik Petryk pridigo, v kateri je napadal socialnega demokrata dr. Mo-alerja, češ. da zapeljuje ljudi v š t r a j k. Dr. Mosler je tožil. Dasi se je po pričah, med katerimi je bil tudi drž. poslanec vitez Gniewosz. dokazalo, da so župnikove obdolžitve neresnične, je bil župnik vendar v I in v II. instanci oproščen, češ, štrajk je nemoraličen in zato je bil župnik opravičen, ljudi s prižnice svariti. Doslej so sodniki preiskovali le, če je kako dejanje kaznivo ali ne. V Galiciji pa so zdaj, kakor priča ta slučaj, upeljali novo metodo v pravosodje. Če bo dr. Korner še dolgo justični minister, se zna ta metoda razširiti še po drugih kronovinah. Sicer pa ta metoda ni nova. Iz poročil državnega zbora je znano, da je že leta 1893. sodni svetnik v Krakovu, Staroselski, pri obravnavi slovesno izjavil, da so štrajki v Avstriji sploh prepovedani. Mož ali še leta 1893 ni vedel, da je izšel že 23 let poprej koalicijski zakon, ali pa tega ni hotel vedeti. — Te dni je bil v Mitrovici na Hrvatskem znani publicist Stjepan Radio obsojen na mesec dni zapora zaradi ščuvanja proti madjarski narodnosti. Neki železničar na Hrvatskem ni hotel hrvatski govoriti. Prišlo je do prepira in pri tem prepiru je Radić rekel, da ga je Hrvatska odgojila, da brani hrvatski jezik pred madjarskim bar- barstvom. Sodnija je našla, da obsegajo te besede taci te trditev, da Ma djari zatirajo Hrvate in uganjajo barbarske krivice ter je obsodilo Radića po § 302 na mesec dni zapora. Oj ti hrvatski sodniki so poštenjaki! " Visoki obiski. V nekem Strassburškem listu je čitati sledeči dopis iz zakotne vasi Raprechtsau z dne 6. t. m.: „Visok obisk. Tukajšnji obrtni nadaljevalni šoli se je izkazala danes milost visokega obiska. Gospod vladni asesor (to je uradnik našega 11. činovnega razreda, op. ur.; Dominikus in gospod Stolte, sin tajnega vladnega in višjega šolskega svetnika profesorja dr. Stolteja, sta se pojavila danes zjutraj ob 8. uri pred vratmi tehnične Šole, da se na lastne oči prepričata o njenem napredku. Oba gospoda, vitki, mladi prikazni, pri katerih prirojena ljubeznivost prijetno ublažuje vsled juri-dičnih strokovnih študij nastalo ponosno resnobo, sta prisostovala pouku do Va10. ure, sta si dala nekatere učitelje predstaviti ter se ž njimi razgovar-jala na zelo poljuden način. Učitelji, ki sta jih obiskala, so bili prijetno osrečeni. Človeku de dobro pri srcu ako se posvetni odličnaki prijazno ponižajo k navadnim ljudem." Kaj bi šele občutila taka plazeča se nemška duša, ako bi jo hotel pogledati sam okrajni glavar! ' O bivši princezinji Lujizi. Mati princezinje, velika vojvodinja To8kanska se je obrnila na cesarja s prošnjo, naj se ji dovoli sestanek s hčerjo na avstrijskih tleh, kar p* je cesar odklonil. Bodočnost je prin cezinji zagotovljena tako, da bo dobivala od saksonskega dvora 40.000 frankov na leto. Na papeževo posredovanje je baje cesar dovolil po izvršeni ločitvi zakona, da se bo imenovala Lujiza Toskanska ter bo prebivala na nekem gradu blizu Solno-grada. Iz sanatorija jo v kratkem izpuste, dasi je zelo slaba. Giron jo še vedno obiskuje, dočim je Leopold \V61iling pretrgal ž njim vsako občevanje ter mu vrača tudi pisma neodprta Najstarejše vino na svetu. Pred kratkim je kupil neki new-yorški bogatin sodček vina za 24.000 kron. Vino je še od leta 1767 in je bilo pripravljeno za Napoleona 1. Ker pa se je Napoleon le z vojskami bavil, so čakali z vinom brezvspešno. Sod so hranili v takozvani opekarnici (tuileriji) in so slednjič pozabili nanj. Po bitki pri Waterlov so ga zopet našli in ga v Ameriko prodali, kjer se je še ohranilo do današnjega dne. 2 "Književnost.__ — »Der serbo-croatisehe Streit". Pod tem naslovom je izdal državni poslanec gospod profesor Josip Vergilij Peric svoje v »Reichs-wehr« priobčene članke, v katerih dokazuje neresničnost in neutemelje nost gotovih očitanj proti Hrvatom ter pojasnjuje vzroke nasprotja med Srbi in Hrvati. Telefonska in brzojavna poročila. Budimpešta 17. febravarja. V vladnih krogih je nastalo precejšnje vznemirjenje, ker sta poslanca Papp in Lengvel pri razpravi o brambni predlogi ubirala očitno protidinastične strune. Berna 17. februvarja. Zvezni svet je odobril novi zakon proti anarhistom Sofija 17. februvarja. Aretiranje macedonskega odbora je obudilo veliko nevoljo med prebivalstvom, Tu se je vršil velik shod, ki je protestoval proti temu postopanju vlade. Carigrad 17. februv. Vlada je sklicala reserviste II. in ni. voja pod zastave. Rim 17. febr. Vlada je v parlamentu izjavila, da ji je znana vsebina dogovora med Rusijo in Avstrijo glede Balkana ter da hoče dogovorno s tema državama delati na to, da se ohrani status quo na Balkanu in s primernimi reformami zagotovi mir. London 17 februvarja „Daily Chroničle trdi, da so avstrijski diplomatje prepričani, da Turčija ne izvede reform na Balkanu, ki jih bodeta zahtevali Rusija in Avstrija. Ako se to obistini, potem, pravi ta list, skličeta Rusija in Avstrija evropski kongres, ki določi, kako se napravi na Balkanu red ne da bi se premenil status quo. _ Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. Uradni kurzi drmaj, borse 17. februarja 1903. Maloibonl papirji. 4"2*/o majeva renta . . . 42°» srebrna renta . . . 4* c avstr. kronska renta . *•/• « zlata 4»L ogrska kronska „ 4% „ zlata „ 4°/# posojilo dežele Kranjske 4Vi% posojilo mesta Spljeta »"/,•/• m „ Zadra 4Vt° o bos.-herc. žel. pos. 1908 4° e češka dež. banka k. o 4°/o n v >, 2- o. 4*/i° o aast, pis gal. d. hip. b 4I'1°0 pest. kom. k. o. z 10°/, pr..... 4*VC zast pis. Inoerst. hr. &U*U i- ii centr. deželne hranilnice 4V«°/0 zast. pis. ogr. hip. b. 41 8° o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . Meteorologično poročilo. Tltim* .»« —»J— »o« a Hrednjl araAni UaJk. fMI mm 4V, o češke iod. banke 4C;0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 || dolenjskih železnic 3C o n juZ. žel. kup. V, 7, 41 ,° o av. pos. za žel. p. o. Sr«>('k«. Srečke od ieta 1854 . . . h ,i 1864 . . . tiz8ke . . ... zemlj. kred. I emisije ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 1U0 — turske ..... Basilika srečke . . Kreditne , ... lnomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. ■ • • • Rudolfove „ ... SalcburSke „ ... Dunajske kom. „ ... l>eluice. Južne železnice^ .... Državne železnice .... Avstro-ogrske banCne del. Avstr. kreditne banke . Dgrske , . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brtix) Alpineke montan .... Praske želez. ind. dr. Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Talnt«. C. kr. cekin...... 20 franki....... 30 marke....... Severe i gn 8...... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Žitne cena v Budimpešti. dne 17. februarja 1903. Termin, . za 50 kg n 50 . ii 60 » n 50 „ Efektiv. Nespremenjeno. D.nar Blago 100 90 101-10 100 90 101 10 10125 101 45 181-15 121 35 99 50 9970 121*30 12150 99 75 —*— 100 — - -•— 100 — 101 — 10090 101 90 100- 100*70 100 — 100 HO 101 35 102 35 j 10670 107*70 101 — 102— 101- 102 — 101 - 101*90 100 — 10050 j 99 25 10025 98- 99*- 1 99 50 10050 304 To 306 75 1O0 75 10175 178- 188 — 185 75 187 75 248 — 252 — 15925 16125 j 2r^8 7o 270 75 i 965 — 267 - 26u- 264 — 87 25 89 25 | 120 50 121*50 19 30 20 30 434- 438 — 86 - 90 — 74 — —•—. // — 73 — 77-— 55 60 56 60 88*35 29 35 71- 76 — 74-— 78*50 441 — 445 — 5750 58 50 698 50 699o0 1587 — 1597 — 76 694 75 7BOB0 75160 259' — 261 — 712- 715 — 395 50 39050 1680-— 1688 — 488— I 489- 400 — 404— 341 50 343 — 168— j 170 — 1134 1139 1908 1911 23 42 23 50 23 96 24 04 117 (7 117 27 9530 95 50 253 2 254*— Febr. Čas opazovanja Stanje barometra v mm !! Vetrovi Nebo 16. 9. zv. 7418 2-6 al. jvzhod jaano 17. 7. aj. 747 9 — 6 6 al. j v /.hod jaano ■ 2. pop. 7480 00 sr. vzjvzh. jaano Srednja včerajšnja temperatura -Ol* normale: -01». Mokrina v24 urah : 00 mm. Pšenica za april . RS „ april . Koruza „ maj » julij • Oves h april . 7 57 6 63 6 04 610 616 Darila. XIV. Izkaz za ..Dijaški dom" v Celji. Za „DijaSki dom44 so nadalje vplačali prispevke: Na Silvestrov večer se je nabralo v pusnici v Narodnem domu v Celju 38 K 68 vin. Slavno uredništvo „Domovine" od naslednjih sprejete svote: č. g. Alojz Musi, kaplan na Ljubnem, v vtseli družbi v ledenici nabral 8 K. vedela družba pri Sv Petru pod sv. Goro 6 K, g. dr Jos. Rakež, obr. zdravnik t Šmarju pri Jelšah v veseli družbi nabral svoto 25 K 40 vin., g Vekoslav Bahovec, c. kr postni cficijal v Mariboru, v veseli družbi v Hočah nabrano svoto 13 K, g. Vrečko, nadučitelj v Slov. Gradcu, za učiteljsko druStvo Slovenjagrasko 10 K, g Vekoslav Bahovec pri odhodnici g. dr. Mullerja nabrano svoto 13 K, g dr. Josip Rakež v Šmarju ob prihodu starega prijatelja nabrano svoto 16 K 30 vin, g. Rudolf Fevec v St. Pavlu pri Preboldu pri veselici požarne brambe nabrano sroto 11 K G6 vin , g. dr. Potočnik v Mariboru pri Fantovskem omizju na damskem večeru v Narodnem domu nabrano svoto 27 K, g. Ivan Klemenčič, učitelj v Črni gori, ob priliki odhoda gg. Leskovar in Laznik nabrano svoto 22 K 84 vin., g. Jos. Stakovnikt Anin-cea Petroseni 2 K, gg. JavorSek in Lukman na Gomilskem v veseli družbi v gostilni pri Kunstu nabrano svoto 6 K 60 vin , g. dr. Gro8smann, odvetnik v Ljutomeru, od Mavrina zaslužene stroške 25 K 10 vin., g. dr. Vladislav Pegan, odv. kandidat v Celju na Silvestrov večer nabrano svoto 22 K 2 vin., g Maks Pletersnik, c kr. profesor v Ljubljani, 15 K, g. Andrej Žumer v Kranju 2 K, g. Neimenovan iz Polzele 7 K, g. Rozman Ivan, rev. v Gradcu 5 K, Alma Baš, za dne 10. jan. zdražbenega hrošča 32 vin., c. kr užitnino davčna skupina Bizeljsko Pišece nerazdaJjeri ostanek iz 1 1901 2 K 64 vin., Posamezni udje te Bkupine bo darovali, in sicer: načelnik g. Franc AgreZ 5 K, namestnik g. Franc Skof 1 K, g Leo Henigsfeld 1 K, g Fr. Trampuš 1 K, g. Koser Franc v InoBincih 2 K; č. g Anton Šlander, dekan v Staram trgu 20 K, č. g Fnc Kukovič, župDik Da Doberni 5 K, SoBtanjaki rodoljubi skupaj 181 K 10 vin,, med temi g. nadučitelj Matejkcvič v Skalah 50 K, si. občina Novacerkev pri Celju 10 K, si. okrajni odbor v Sevnici 100 K, si županstvo Dol 100 K, 8l. posojilnica na Dolu 50 K, zbirka slav. uredništva .Slovenca** v Ljubljani 5 K, prebitek od koncerta gospice Herites v Celju 14 K 55 vin., čisti dohodek plesnega venčk*> St. Pavelskih sotrudnikov 8 K 50 vin., skupaj v tem izkazu 783 K 71 vin , prej izkazanih 25822 K 76 v , skupaj 26606 K 47 v. Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri neprlčako-- vanlh dobitkih. - Globoke žalosti potrti nsznan jamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog Vsemogočni našo ljubljeno hčerko, oziroma sestro a O a učenko Vili. razreda uršu1- šolo sinoči ob 1 412 uri po daljšem mučnem bolehanju, previđeno s sv zakramenti za umirajoče v detinski starosti 14 let, poklical k Sebi v boljše življenje. (473* Pogreb drage pokojne bo jutri v sredo, 1K. t m, ob 5. uri popo-ludne iz hiše žalosti na Rimski cesti St. 5 k sv. Krištofu. Ljubljana, 17. svečana 1903. Fr»»»c* KatrNHii. oče. — VI*»-riju 3E»v-rf»*n, mati. — Fran in IVhiiJm, brat in sestra. Brez posebnega obvestila. plačam tistemu, ki mi preskrbi službo pisarja ali kot sluga v kakšni pisarni. Vešč sera slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, imam dolgoletno dobro spričevalo in sem srednje starosti. Ponudbe se prosijo pod |fO. P." poste restante, Ljubljana. (335— 6) Dva samostojna Sprejme se (Drathzieher) za debelo in srednje napravljanje žice se »sprejmeta takoj. Ponudbe sprejema delniška družba tovarne za jeklo v Behpeči pri Trbižu. (410—3^ rtjMejuinn izprašanejca jttritfta kol koncipijenta stenografa za slovenski in nemški jezik, ali pa solicitatorja ki zna nemški Btenogiafirati. — Plača po dogovoru. 451—2) Dr. Ranjo Rosina odvetnik v Mariboru. i7vežban v špeceriji, zmožen slovenščine »n nemščine. (441—2) Alojzija Čeferiri trgovka v Postojini. Dobro vpeljana gostilna in prodajatnlca 3 trafiko na Gorenjskem kjer se po leti nahaja mnogo tujcev, se odda takoj v najem. (455—3) Naslov pove upravništvo rSl. Nar." Bdttiger-ja pedganska smrt za popolno pokončanje vseb podgan, strupa proata za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr.. se dobiva samo * deieln 1 lekarni ,,prl 91 mi* IJI |iobiii»«iO'' JI- leiiHlek-i« lil \ lekarni l bal da Trn It 6 cz v-J a v IJubljtinl. Z uspehom podgansse smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naftel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurtf dn6 11. februvarja 1899. (2208-23) Ii. kres, mlekarija. Poskusite Tribinu* J.KIauerjevT | llgiaV pristni rastlinski liker. "^H Kud i t t*l4 in »>f«*t>»i.v<>. Daje dobro spanje. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (U—38) Schenke**-jeva I po Orijentu, Italiji, Tunisu, Algieru, Španiji, Rusiji, Dalmaciji, Franciji, Angliji, Švedski, Norveški. Danski, Severni Ameriki ter potovanje okoli zemlje. Najlepše ture — velika udobnost nizke cene. PoMebne %oznji> p«• Sredozem- Nkrni iiutrju. ■Brl \»eli vožnjah je v ceni obseženo: vožnja, vodstvo, hrana v hotelih. izleti itd. (470—ij Natančna navodila brezplačno. Mednarodna potovalna pisarna SCHENKER «£ Co. IlunaJ, I., Krholtenrln^ 3. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS iskreno ljubljeni oCe, stari oče in tast, gospod Andrej Tur k izgledni učitelj v p. in mnogoletni župan občin Št. Vid, Za- tičina in Metnaj Včeraj Ob 6. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, v 95 letu sv->je starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjcega bode v sredo, 18. t. m., ob polu 10. uri dopoludns iz hi&e žalosti na župnijsko pokopališču v St. Vidu pri Zatičini. Sv. maSe posmrtnice ee bodo darovale v župnijski cerkvi. Dragega pokojnika priporočam* v blag spomin. Št. Vid pri Zatičini, dne 17. svečana 1003. (471) Hugo Turk sin. Hugo Turk c. kr. živinozdrarnik vnuk. Venci so hvaležno odklanjajo. Marija Turk sinaha. Ilč« se priden sedlarski pomočnik ki je izurjen posebno v izdelovanju komatov. Plača po dogovoru Ponudbe naj se poSiljajo: Matija Požar, sedlarski mojster, Sara-JC»0. (436-2) Hiša z gostilno in mesarijo proda v večjem mestu na Spod. Štajerskem. Pri hiši, ki nese na lt-to 1100 K najemnine za stanovanja, je hlev, crostilniški vrt in vrt za zelenjavo Mesnica j« v n»j-živahnejši ulici ter se lahko kolje po 10 in vec govedi na mesec. Cena vsemu skupaj je primeroma prav nizka. Poizvedbe daje upravništvo »Slo venskega Naroda« (468— i; Iz proste roke je na prodaj veliko posestvo v Gornji Šiški hšt. 17. Proda se celo posestvo skupaj z vsemi v kat., obe. Grornja Šiška, Dravlje in Golobrdo ležečimi njivami, travniki in bostami, hišo st. 17 v Gornji Šiški in dragimi poslopji vred ali pa tudi posamezno. Hiša št. 17 v Gornji Šiški j. slavnoznana, že nad 200 let obstoječa, dobro obiskana gostilna ..pri kamniti mizi", kjer se je rodil Valentin Vodnik. Natančueja pojasnila daje lastnik sam in pa dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani. (449 2) * m mmrnm^ X * «9 C * C * t? .-So o k: a Sto-V *•> . ."> E I §1 . •s ^ I O o t; C C t; CA o Craičina Bokalce pri LJubljani odda okoli 80 sežmev bukovih drv po 24 palcev dolcrih (398—3) Iščem manjšo, dobro idočo gostilno kje na Gorenjskem, v kakem indu strijalnem kraju, v prevzetje. Ponudbe uod ,,M« M. 74" na upravništvo »Slov. Naroda« 451—1) Trgovina z mešanim blagom rr Speđ.n^i Šiširi se takoj odda. t4m :i) Naslov v upra-vništvu »Slov. Nar.» PosTovodjr zmožen voditi založne knjii;«" in pre-skrbljevati akordnn isplsč la delavcev, se sprejme takoj 442-2 v železnarni A. Pogačnik Ruse pri Mariboru. Slivovke 20 hI, stare in nove, izvrstne in zajam čeno naravne, kakor tudi novo belo namizno vino razprodaja po ceni Grajščina Zorkovac pošta Drag-anić kraj Karlovca (Hrvatsko.) (438—1] Vabilo na domačo plesao veselice katera se bode vršila na „debeli četrtek", 19. svečana 1.1, v gostilni „pri Zajcu'' na Rimski eesti 4* Svira oddelek društvene godbe. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi Avguštin Zajec (472) gostilničar Denarna posojila izposluje pod jako ugodnimi pogoji in v najkrajšem času Dinko Jurca v 3(ranju št. 148. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. lavod i3 vo3ii9ga rada. veljaven od dne 1. oktobra 19U2. leta. Odhod iz Ljubijane iuž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12 uri 24 m ponoči osobni v • v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse-Solnograd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri : zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, če-Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m diil osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 3. uri .' popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez SeL-thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pa čez Klein-Reitiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove v Karlove vare. Prago. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osebni vlak. v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi 1 In II razreda.) — Proga v Novo mesto in v Soćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano j:iž kol Proga i« Trbiža Ob 3 uri 91 zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, S grad, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. Monakovo-Trst dirdktni vozovi 1 in II. razreda.* — Ob 7. uri IS m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel Ob 4 uri 44 m popolulne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celov nakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osotin vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri 44 m zjutraj iz Noveg* B in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in 8 uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Samnilt. Mc&ani vlaki 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne in ob O uri 50 m nvečer. Pnhod v 1 ljane drž. kol. iz Kamnika. MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri A m do| dne in ob 6. uri 10 m zvečer. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti [je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vza^e xxi na zavarovalna banka tt 3F5 ragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vietikoKl ilovaniiko - narodno upmto. (26—19) Vsa pojMBil* daje: Generalni zastop v Ljubljani, degar pisarne so v lastnej bandnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine pcoti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantncje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Naredne tiskarneu.