■e volje, čeprav pa je republikanski kan- g tako temeljito premagala republikance, da Leto XTV - št. 267 (4112) TRST, nedelja 9. novembra 1958 Cena 30 Kr % današnjem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze Oboni zbor organizaci-le. ki ima prevažno ^vlogo in nalogo, da 11 )a in usmerja eno pomembnih panog &ls j^anja naroda, ne more formalni, na ka-suhoparen način JT"®1 obračun aktive in gj^1Ve' Občni zbor Sloven-biti ®*0Bvei;ne zveze mora . mnogo bolj kot to j^^em nadvse resen kli-Itaž ,preSled, ki naj po-^ m razodene stanje w?n. acf)e< njeno krepki nJeno slabost; ki Slot organizaciji pojas-j^~°lišč:ne in vzroke nje-f.o t Stania in ki naj konč-stv u(. j lahko najpreprosteje kazimo s sklepom, da isti neuspehi ne 5,Oj, Ponavljati. Končno t.jj,3, biti pravi namen obč-ttav Zbora za delegate Dta ia, da jim na podlagi % ®jih izkušenj po- bodr..Pot naprej, k delu v čg em letu- *^(isJe del° na Področjo 6 Prosvete zvezano z 5jj lftii težavami in ovira- ** v a Uspehi tega dela ni’ čno kdove kako opaz- ni in navdušujoči, če marsikje ni pravega odziva in. zanimanja med ljudmi ne za delo samo in niti za rezultate takega dela, potem vse to ne more in ne sme biti niti povod za popuščanje in za malodušnost, in tudi ne more ter ne sme biti edino in dokončno veljavno merilo in sodba ter še najmanj obsodba. Delo našit prosvetnih oruštev je na različni ravni od društva do društva, od kraja do kraja Večja ali manjša aktivnost je odvisna od raznih faktorjev, ed katerih je pa najbolj važen in najbolj odločujoč vedno — človek. Človek, ki zna in ki hoče — oboje je potrebno — odkriti v svoji okolici možnosti za delo, ki je lahko zelo različno po zunanji obliki in lahko tudi vsebini, a vendar rodi sadove. Zato je mogoče eden od najbolj težkih proti. emov prav ta; imeti, pridobiti, pripraviti, ustvariti l.iudi, ki bi znali in hoteli delati, pa naj se nahajajo v kakršnikoli okolici; tudi v taki okolici, kjer bi za začetek lahko računali r.a odziv in zanimanje samo pri dveh ali treh ljudeh, ka’ti tem bi se polagoma pridružili še drugi. Pri vsej stvari gre končno — pa naj imamo društvo s številnim članstvom ali pa le maloštevilno skupinico — za način dela. Način dela je bolj kot kdajkoli v današnjem ca-*-u prav tako problem, ki ga moramo postaviti vštric s problemom sposobnih in voljnih ljudi; pravzaprav sta ta dva problema že skoraj en sam problem. Znati dandanes prosvetno delati pomeni namreč predvsem to: najti pravilen način dela. Ugotovilo se je zc, da so mnogi »tradicionalni* načini prosvetnega dela pogosto neprivlačni in seveda zato neuspešni. Da so današnji ljudje znatno drugačni kot so bili še pred vojno, da niti ne govorilno o dobi pred 40 ali 50 leti, je že davno odkrita in povsem nezanimiva Amerika. Zal pa se niso odkriti vsi tisti'moderni načini dela, ki bi imelo za ljudi, mlajše in starejše, dovolj privlačnosti, ki bi jih združevalo in ki bi v njih budilo željo, da se tudi sami vključijo v to delo, v katerem bi morali najti zadoščenje, zadovoljstvo in tudi lastno uveljavljenje. Pri iskanju teh novih načinov je potreben večkrat pogum, pri katerem sme biti tudi nekoliko tveganja. Vendar pa nobeno iskanje, nobeno uvajanje novih načinov ne sme biti opravičilo že v naprej 7,a nedejavnost. Dokler nismo našli in preizkusili novih načinov, nam bodo še vedno tudi stari načini boljši in mnogo bolj zaželeni kot životarjenje, brezdelno hiranje in umiranje. Ni tukaj mesto, da bi i a vaj ali, kaj se nam zdi zastarelo ih preživelo. Tega že zato ne smemo napraviti, da bi lahko uradno opravičevali umikanje in popuščanje v delu. To bo bržkone bolj ali manj pokazal današnji občni zbor. Gotovo pa je, da nam ne bo smelo biti žal za nekatere stare oblike delovanja in prosvetnega izživljanja, ce se je izkazalo, da za današnji čas niso več. Gre pri tem mogoče celo za kako operacijo, ki bo nekoliko boleča in o katere potrebi ne bodo vsi prepričani. Lahko pa trdimo, da so se ugotovitve, o katerih smo pravkar govorili, izkazale kot točne. Končno je bilo treba nekoliko poguma že za ugotovitve same. Mar se ni po vojni in še mnogo let pozneje mislilo, da je treba oživiti vse tiste panoge prosvetnega delovanja, ki so delovale nekdaj? In koliko časa je bilo treba, da se je le ugotovilo, da po tej poti ne bo moglo iti naprej. Slovenska prosvetna zveza in v njej včlanjena društva se ponekod že skušajo c prijeti sodobnejših oblik, ki pa postavljajo prosvetne delavce nele pred nove težave, temveč tudi pred veliko odgovornost. Novi prijemi pri delu namreč kažejo, da je mogoče ljudi pritegniti, zbrati, pri čemer pa se šele polagoma ustvarjajo pogoji za nadaljnje delo, temelji za gradnjo. Ko bo namreč društvom uspelo privabiti ljudi v svoje prostore, tedaj se bo moralo šele pričeti pravo prosvetno delo, ki se bo moralo razlikovati od navadne plitvosti, ki si sedaj vse bolj utira pot v najširše plasti. Kljub vsem neizogibnim koncesijam moderni družabnosti, ki se ji ni mogoče več odreči, mora prosvetno društvo vendar ostati žarišče prave napred- (Nadaljevanje na fi. strani) Fantanijeve demokristjanom na Siciliji: «Me boste ubogali...!» (Iz «Espresso») Zakaj je ameriški milijarder, prvak demokratske stranke in dosedanji guverner New Yorka Harriman tako dobr didat milijarder Rockefeller premagal? Razlog je zelo enostaven: njegova stranka je na volitvah prejšnji torek bo imela v predstavniški zbornici 282 mandatov, republikanci pa samo 152, v senatu pa 62, republikanci pa le 43 mandatov MHiaiiiiitiuiii ............................................................................................. |.,,.. 81111.1111. r. 1111. • • H1111111.1111 f • I • ■ • HI» NI 11111111 ■ I I >1 ki.. • • I. • 11»111.11111 •. 1111 ■ 111M M .111. • 11.11MIII UMI 1. 11 • 11 • t M1111111111111 ■ 1111 • 111. • • I ■. 11 • 1111111111 • 1111 • 11 ..... 11 < 1111111.. 1111.11.1 • I «• I. I Jutri se v Ženevi začne konferenca proti nevarnosti iznenadnih napadov Zasedala bo istočasno s konferenco o prekinitvi jedrskih poizkusov - Sodelovali bodo strokovnjaki ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Italije, SZ, Poljske, ČSR, Romunije in Albanije ,? ŽENEVA, 8. — Od ponedeljka 10. novembra bosta v Ženevi istočasno dve konferenci v okrilju Združenih narodov. Prva se je začela 31. oktobra in se tiče prekinitve poizkusov z jedrskim orožjem. Druga, ki je tehničnega značaja, se bo začela v ponedeljek in na njej bodo razpravljali o preprečitvi iznenadnih na- pa aov. Včeraj je ameriška vlada izročila v Moskvi noto, s katero obvešča sovjetsko vlado, da so zahodni strokovnjaki pripravljeni sestati se v ponedeljek v Ženevi z delegati vzhodnih držav. V tej noti poudarja ameriška vlada, da tehnični u-krepi o katerih bi se eventualna sporazumeli med razgovori, ne smejo prejudicirati stališča posameznih j v'ad, kar se tiče »programa medsebojne povezanosti* pri morebitnem izvajanju teh ukrepov. Ameriška vlada poudarja tudi, da bodo razgovori, ki se bodo začeli v ponedeljek, izključno tehničnega značaja. Dve skupini strokovnjakov — od katerih pripada ena zahodnim državam (I-talija, Francija, Velika Britanija, Kanada .n ZDA), druga pa vzhodnim državam (SZ, Poljska, ČSR, Romunija in Albanija), bosta imeli nalogo ugoioviti možnosti «zman;šanja» nevarnosti iznmadnih napadov. Delegati bodo napravili skupen inventar orožia, s katerim se lahko sprožijo taki napadi. Sem spadajo 1 n. pr. raketni izstrelki in vse orožje do topa, dalje letala, nosilke leta;, podmornice itd. Pehota ni izključena, ker v ameriških krogih menijo n. pr, da se je vojna na Koreji začela z iznenadmm napadom, ki' ga je začela motorizirana pehota. Druga naloga strokovnjakov bo določiti sredstva za opazovanje; radar, fotografije iz zraka in cela vrsta elektronskih, mehaničnih in optičnih opazovalnih aparatov ter tudi satelitov ir. vesoljskih postaj, v ameriških krogih izjavljajo, da bi i-skrena izmenjava misli morala omogočiti ugotovitev možnosti, ki jih udi znanost, ne da bi pri lem kompromitirali vojaške tajnosti. Vendar pa je mogoče, da se bo na konferenci izkazalo, da so aparati, ki veljajo do danes za tajne, pravzaprav vsem znani. Strokovnjaki bodo proučili tudi tehnične možnosti nadzorstvenega sistema. V ameriških krogih ugotavljajo s tem v zvezi, da bi tak sistem bil povsem drugačen od nadzorstvenega sistema, ki bi se izvajal za nadzorstvo nad spora umom o prekinitvi jedrskih poizku- sov, kajti instrumenti ne bi bili v obeh primerih e-naki. Deločen ni bil noben skupen dnevni red. Izmenjava not med Vzhodom in Zahodom je omogočila samo skupno ocenitev trajanja konference, ki je bilo določeno na štiri ali pet tednov. V ameriških krogih menijo, da bo sovjetsko delegacija morda sprožila vprašanje prepovedi uporabljanja atomskega orožja. Zahodne države pa nameravajo razpravljati »smo o tehničnih vprašanjih*. Ce se bo ta konferenca končala z uspehom, bi ji u-tegnila slediti druga konfe-ren-a političnega značaja. Neuspeh konference o prekinitvi jedrskih poizkusov ne bi preprečila strokovnjakom nadaljevanja dela,, ker sta obe konferenci povsem ločeni in različnega značaja. Sejam bosta .zmenoma predsedovali obe skupini. Tajnim sejam bo predsedoval predstavnik ttZN, in sicer verjetno Hammarskjoel-dov predstavnik Indijec Narajatian. Kakor že javljeno, bo prihodnja seja v okviru konference o prekinitvi jedrskih poizkusov v ponedeljek. V zvezi z ■obnovitvijo sovjetskih jedrskih poizkusov jr predstavnik japonskega zunanjega ministrstva izjavil, da je ta sovjetska odločitev »skrajno neprijetna*, ker je skupščina OZN 4. novembra sprejela resolucijo, ki poziva velesile, naj med ženevsko konferenco prekinejo svoje poizkuse. Praški radio javlja, da je češkoslovaški olimpijski odbor poslal pismo predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora z zahtevo, naj se v Nevadi ustavijo jedrski poizkusi. Kr.) j «Squaw Vallejv v Kaliforniji, kjer bodo zimske olimpijske igre, je namreč bolj blizu puščavi v Nevadi kakor Los Angeles. Zato zahteva odbor ustavitev jedrsk-h poizkusov, ker »neposredno ogrožajo same zimske olimpijske igre v Squaw Va!leyu». Angleški državni minister Alan Noble pa je po televiziji izjavil, da ->o morala Kitajika prej ali slej biti pozvana, da sodeluje pri sporazumu o »res bistveni razorožitvi*. Dodal je, da se nekateri zače*ni koraki lahko napravijo tudi brez Kitajske, če bi bil dosežen sporazum, »da te pobude ne bodo materialno spremenile ravnotežja sil na Daljnem vzhodu*. «Ce bi lahko začeli po tej poti, je dodal Noble, bi izboljšanje mednarodnega ozračja, ki bi sledilo, lahko olajšalo iskanje sredstev za pridružitev Kitajske k nadaljnjim sporazumom o razo-ožit vi*. Kakor je znano, razpravljajo na konferenci o pre- kinitvi jedrskih poizkusov še vedno o dveh dnevnih redih, ki sta ju predložili sovjetska in ame-iška delegacija. Foleg tega pa razpravljajo o angleškem »dokumentu*. Gre za predlog, naj bi razpravljali o ustanovitvi organizacije za mednarodno nadzorstvo nad prekinitvijo poizsusov, češ da gre za »začetne točke*, o katerih bo morda mogoč sporazum. V Londonu so mnenja, da gre za britansko akcijo proti sovjetski pobudi, dokler ne do objavljen uradni angleško - ame-r.ški predlog o celotnem vprašanju. Med analizatorji britanskega stališča v zveri z UKinitvijo jedrskih poizkusov so še veano nesoglasja glede tega, kakšno stališče naj zavzame Velika Britanija do -ovjetskih predlogov. Nekateri nimajo nič proti zahodnim predlogom, drugi pa r.o mnenja, da bi Velika Britanija lahko šla še dlje. Ce ne misli sprejeti sovjetskega predloga za stalno prekinitev, bi lahko podaljšala dobo za nekaj let. V Londonu se že govori o dobi pe..h let, ki bi jo Sovjetska zveza morda spiejela. Tako na primer «Daily telegraph* ne zavrača kar vnaprej sovjetskih predlogov za stalno prekinitev, pšč Pa skuša dokazati, da ta predlog ni o-pravičljiv, češ da ni nobenega jamstva, da bi se po takem sporazumu sedanji« trem članicam atomskega kluba ne pridružile še druge države. Ce pa bi pi sporazumeli za časovno .o-mejeno razdobje in če Jhi medtem nadzorstveni .sistem zadovoljivo deloval, bi to po mnenju lista pozitivno vplr alo na ostale kandidate za atomski klub. Tretja raketa proti Luni letela | manj kot 45 minut CAPE CANAVERAL, 8. — Današnji tretji poskus z raketo, izstreljeno proti Luni, ni uspel. Raketa jc bila sicer ob 2.31 (ob 8.31 po srednjeevropskem času) izstre-j ljena in je tudi letela blizu 45 minut, pri čemer je »Pioneer II* dosegel hitrost okrog 26.000 km na uro, toda ko je bila že okrog 1600 km daleč, je spet padla vj zemeljsko atmosfero ter saj zaradi trenja vnela neki«, nad Srednjo Afriko. Vzroki neuspeha je v tem, ker sat tretji stadij rakete ni vnel. Drugi stadij se ie vnel 279 sekund po izstrelitvi. Za prihodnjo izstrelitevj bo treba zopet čakati vsaj 28 dni. Verjetno pa prihodi nje rakete ne no izstreli* lo letalstvo temveč vojska. f PFRn orslcl0'Jnevrff k — 2 — 9. novembra 1958 portt^eti >N CHURCHILL bil pretekli četrtek v irizu, kjer ga je De Gauile odlikoval z «Ke-dora osvotaojenja«, pozneje pa ga je sprejel tudi predsednik republike Coty MARIANGELA RONCALLI nečakinja papeža Janeza XXIII., je bolniška sestra v Rimu; baje bo kmalu odšla v Vatikan, kjer bo opravljala posle, ki Jih Je za vladanja Pi-Ja XII. opravljala sestra Pasqualina DUKE ELLINGTON največjih črnskih skladateljev (zasluži tudi do 2.S milijona na večer) Je s svojim orkestrom navdušil Parižane; iz Pariza odhaja na daljšo turnejo po vsej severni Evropi ANITA EKBERG o kateri pravijo, da m le ena sama ženska, ampak ženska in pol, se nahaja pred čustvenim polomom: z možem An-thonyjem Steelom se ne razumeta več. Začetne solze je že premagala, sedaj se spet zabava in pleše, hkrati pa Je zmožna trdo delati nepretrgoma in brez ugovorov celo 2? ur r ALFRED SCOTT CROSSF1ELD e petih otrok, bo čez >kaj mesecev pilotiral vo svsemirsko letalo* C-lSs. Razvijalo bo hi ost 600« km na uro in ore doseči višino 350 m, to je prostor, kjer več zraku, Stane 122 milijonov dolarjev! Sedem dni v svetu Ameriške volitve Čeprav se je na splošno pričakovalo, da bodo pri a-meriških volitvah omagali demokrati, vendar pa ni nihče pričakoval tako katastrofalnega poraza republikancev. Ameriški volivci so v torek volili 34 novih senatorjev, vseh 435 predstavnikov v predstavniški zbornici in 32 guvernerjev. Mandatna doba senatorjev traja šest let. Vsaki dve leti se obnovi tretjina senatorskih mest, To so oile zadnje volitve pred volitvami novega predsednika, ki bodo leta 1960. Demokrati so — kaikar so se izražali politični opazovalci — napravili pravcati pokol nad republikanci. Od 34 novih senatorjev je bilo izvoljenih 26 demokratov in samo 6 republikancev. V predstavniški zbornici so demokrati dobili 281 predstavnikov, republikanci pa 151. Od 33 guvernerskih mest so jih demokrati zasedli 24, republikanci pa 8. Izvoliti je treba še guven-nerja na Aljaski. Edina večja tolažba za republikance je, da je v državi New York njihov kandidat za guvernerja milijarder Rockefeller premagal demokratskega kandidata milijarderja Harrimana. DemoOcrati bodo odslej i-meli v senatu največjo večino po letu 1940. S skoraj dvakrat tolikšnim številom članov v predstavniški zbornici kakor jih imajo republikanci, pa so si demokrati u-trli pot povratka v Belo hišo pri predsedniških volitvah leta 1960. Na splošno se veliki poraz republikancev tolmači kakor sledi: 1. Recesija in gospodarska vprašanja so bili odločujoči činitelji pri opredelitvi volivcev. Kriza, ki je v zadnjih dveh letih prizadejala ameriško gospodarstvo, je zapustila globoke sledove in veliko nezadovoljstvo proti republikanski stranki. 2. Tradicija, na podlagi katere že več kakor pol stoletja stranka, ki vlada v Beli hiši, izgublja glasove na volitvah, ki so na polovici dobe za ti> litre nov ega predsednika. V omenjenem času je bila samo ena izjema; leta 1934, v najboljših dnevih Rooseveltovega *New Dealas. 3. Zmaga Nelsona Rooke-fellerja v Neto Torku in republikanskega kandidata za senat predstavlja bolj zmago osebnosti kakor pa stranke. 4. Naslednji dve leti — zadnji dve Eisenhouierjevega predsednikovanja — bosta najhujši leti njegovih dr en mandatov v Beli hiši zaradi take demokratske večine v kongresu, kakršna spominja na velike dobe demokratske stranke iz Rooseveltove dobe. 5. Demokrati so zgubili v New Yorku, kjer so največ zaupali v splošno tendenco. Toda zanje je bila bitka mnogo lažja kakor za njihove nasprotnike, ker so se borili za 33 mest v senatu prav r tistih državah, ki so skoraj tradicionalni demokratske. 6. Republikanci so bili prisiljeni boriti te proti močni demokratski opoziciji v 23 državah, kjer je njihovim senatorjem potekel mandat- 7. S tem se lahko računa, da je že odprta kam panja za volitve predsednika leta 1960. Republikanci so našli idealnega potencialnega kundida-ta v osebi Rockefellerja. Med najverjetnejšimi demokratskimi kandidati se omenja senator Kennedg. Z izvolitvijo Rockefellerja pa je podpredsednik Nixon na mah zgubil vse možnosti, da bo izbran za republikanskega kandidata za predsednika. Veliko zmago so demokrati odnesli tudi v Kaliforniji, kjer je bil znani republikanski senator Knoivland, ki je kandidiral za guvernerja, poražen. Kalifornija je bila že več desetletij oporišče republikancev. Rezultati volitev v tej državi so uničili vse u-pe Knotulanda, da bo imenovan za predsedniškega kandidata. To je seveda tudi u-darec za podpredsednika Ni-zona in njegovo potegovanje za položaj predsednika. N i-zon je namreč vodil volilno kampanjo v Kaliforniji, kjer se je rodil. Opazovalci ugotavljajo, da je velika zmaga demokratov okrepila liberalno krilo ta stranke, medtem ko je skoraj izginila stara konservativna garda republikanske stranke. Tudi Rockefeller spada k liberalnemu krilu republikancev. Kar se. tiče demokratov, pa borba med severno »levico* in južnjaško »desnico* še ni končana. Nju hov trn v peti, zloglasni guverner Faubus, je bil ponovno izvoljen. Kar se tiče zunanje politike, ugotavljajo opazovalci, da je zmaga liberalnega krila demokratov povečala možnosti za pomembne kredite za pomoč tujini. Danes se glavni del ameriške pomoči daje v okviru pomoči po a-poratu atlantskega pakta. Kar se tiče razorožitve, NATO in atomske energije, pa so demokrati'v glavnem podpirali Eisenhoicerjevo politiko še bolj kakor republikanci. Edini demokrat, ki se je zavzel za prepoved jedrskih poskusov, je bil Btevenson. V zadnjih letih je ameriški kongres tudi ostro nastopal proti Franciji. Mnogi ameriški senatorji so odkrito pokazali nasprotje proti politični nesposobnosti raznih francoskih vlad. V glavnem po kongres lahko malo napravi, da bi menjal zunanjo politiko vlaae. Dokler je državni tajnik Dul-les na tem položaju, ne,morejo senatorji, ki so njegovi nasprotniki, napraviti drugega, nego da mu delajo razne nevšečnosti med zasedanjem odborov. Vendar pa se pričakuje vsaj rahla sprememba politike na Daljnem vzho- Atomska konferenca v Ženevi: vodja sovjetske delegacije Čarapkin (na sredi), ki ga spremlja Fedorov (levo); desno vodja ameriške delegacije James Wade- worth du, ker je izginil senator Knomland, Cangkajškov prijatelj in tvorec ameriške politike na Daljnem vzhodu. Na splošno vzeto se izid volitev lahko oceni kot izraz nezadovoljstva, ameriških volivcev ' z ameriško notranjo tn zunanjo politiko, Volivci so torej glasovali bolj proti tej politiki in proti Eisenho-werjevemu vladanju kakor pa za to ali ono stranko. V obeh strankah pa so prišli na površje ljudje z bolj liberalno tendenco. Zaradi tega pričakujejo tudi večje razumevanje za številna socialna vprašanja v ZDA. Kdo ve kakšnih sprememb v ameriški zunanji politiki pa ni pričakovati, kar je poudaril tudi Fisenhotver. Spričo dejstva, da se sedaj začenja volilna borba za predsedniške volitve leta 1960, bo akcija Eisenhomerja in republikancev šla za tem, da »popravijo« dosedanje «napake», demokrati pa bodo s stalnim u-stvarjenjem težav Eisenho-iverjevi vladi skušali okrepiti svoj položaj. Jedrske eksplozije V nedeljo smo rekli, da je položaj v začetku ženevske konference nejasen spričo nepopustljivosti atomskih velesil. Na dosedanjih sejah se še niso moglj sporazumeti o vrstnem redu, po katerem bi proučevali vprašanja v zvezi s prekinitvijo jedrskih poskusov. Medtem ko sovjetska vlada predlaga, naj bi začeli razgovore o ustavitvi jedrskih poskusov in nato o nadzorstvu, vztrajajo zahodne velesile prav na obratnem vrstnem redu. Prenos težišča na «proceduralno vprašanje* razlagajo v -ondonu z anglo-ameriško željo, da bi s «taktičnim zasedanjem» od-godili svoj odgovor na sovjetske predloge na ugodnejši trenutek. Toda zadeva se je nenadoma še bolj zapletla z izjavo, ki jo je v petek podal predsednik Eisenhouier. Obtožil je Sovjetsko zvezo, da nadaljuje svoje jedrske poskuse kljub temu, da so se v Ženevi začeli razgovori in da je skupščina OZN pozvala udeležence konference, naj poskuse prekinejo za ves čas ■rogajanj. Izjava pravi, da je bilo ugotovljeno, da je Sovjet ska zveza napravila nove poskuse 1. in 3. novembra in poudarja, da ta sovjetska akcija osvobaja ZDA obveznosti, da bodo potkuse prekinile. Vendar pa za sedaj ne mislijo poskusov nadaljevati, kar ne bo storila nit i Veli..a Britanija. Pri tem izreka predsednik upanje, da bo SZ tudi prekinila svoje poskuse. C e pa SZ ne bo kmalu spremenila svojega stališča, bodo morale ZDA ponovno pro- učiti svoj sklep. Podobno izjavo je podala tudi angleška vlada. Kakor vidimo, se še vedno vrtimo v začaranem krogu, iz katerega velesile kar nočejo. Na eni in drugi strani skušajo z nadaljevanjem eksplozij pritiskati na nasprotno stran, da bi popustila. Miroljubne sile v svetu pa ne sodijo po tem, kar eni in drugi izjavljajo, pač pa po njihovih dejanjih. Do sedaj pa je na žalost le preveč takih, ’-i nikakor niso v prid sporazumevanju in končni prepovedi najbolj uničujočega orožja, Skupščina OZN pa je medtem izglasovala indijsko-jugo-slovansko resolucijo, ki določa, da se ustanovi nov raz-orožitveni odbor, u katerem bodo zastopane vs- članice OZN. Ta odbor mora obnoviti razgovore o razorožitvi, glede katere se je pokazalo, da velesile ne kažejo preveč dobre volje. (Nadaljevanje na 8. strani) Novi občinski V desno ne gre, v levo pa jiin ne diši Po dolgotrajnih pogajanjih, ki jih je KD vodila z liberalci, republikanci in socialdemokrati z namenom, da bi se ji posrečilo pridobiti vse tri stranke nekdanjega tako imenovanega «demokratičnega centra« za sodelovanje v novi občinski upravi, se je izkazalo, da ta načrt ni izvedljiv, ker so socialdemokrati odrekli svojo podporo obč. odboru, v katerem bi sedeli tudi predstavniki liberalne stranke. Tako je večinska stranka morala opustiti namen, da bi sestavila občinski odbor, ki bi mogel v občinskem svetu računati z vnaprej zagotovljeno večino, in usmerili svoje napore na sestavo manjšinskega občinskega odbora, ki bo odvisen ,od zunanje podpore tistih svetovalcev, ki bodo tako svojo podporo dali ali odklonili le na podlagi konkretnega upravnega programa. Novi občinski odbor bo torej sestavljen pretežno iz demokrščanskih svetovalcev, v njem bosta tudi oba republikanska svetovalca, socialdemokratski svetovalci pa v odboru ne bodo sodelovali in bodo odbor podprli od zunaj. A tudi v takem primeru more novi občinski odbor, ki naj bi bil izvoljen na prvi seji prihodnji torek, računati le z 29 zagotovljenimi glasovi (KD 23, republikanci 2 in socialdemokrati 4 glasove). Ce bi Krščanski demokraciji res šlo za to, kar je razglašala tudi v svoji predvolilni kampanji ((.napredek, da — pustolovščin, ne«), potem bi ne bilo težko dobiti še več kot manjkajoča dva glasova; rpričo dejstva pa, da med volilnimi obljubami in vsakdanjo upravno prakso zija vedno skoro nepremostljiv prepad, pa to ni tako preproste zadeva kot bi se zdelo na prvi pogled. Ze pri pogajanjih je bila očito, da je KD usmerjena prej v desno kot v levo: razen z republikanci in socialdemokrati, se je pogajala edinole še z liberalci, ignoriral a pa je ne samo skrajno desnico (ki jo v novem občinskem svetu predstavlja 9 misovskih svetovalcev), ampak celotno levico (17 svetovalcev), SDZ (1 svetovalec) in indipendentiste (2 svetovalca). V takem položaju se more novi občinski odbor obdržati ali s podporo dveh liberalnih svetovalcev ali s podporo Agne-letta in Tolloga, (ki se KD zanjo ne poteguje, tudi če je ne odklanja). Zaradi še ne razčiščenih odnosov med KD in levico je tore j novi občinski odbor obsojen na položaj, v katerem bddo o njegovi nadaljnji usodi odločali ali liberalci (kar socialdemokratom gotovo ne more biti všeč) ali pa skupno Agneletto in Tollog. Za sedaj torej je KD uspelo sporazumeti se za sestavo manjšinskega odbora. Zaradi tega bodo o njegovem življenju odločali zlasti nekateri posamezni svetovalci malih, nejasno politično opredeljenih skupinic, ki se bodo ravnali predvsem po izvajanju programa, ki še žal vedno ni objavljen. V dobro obveščenih političnih krogih pa prevladuje mnenje, da je ta odbor prehodnega značaja, kar naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da v njem niso zastopani socialdemokrati, ki se niso hoteli neposredno udeležiti občinske uprave, dokler se ne razčisti zlasti položaj v PSI, z upanjem, da bo KD le morala pristati na bolj napredno in socialno občinsko politiko, ki naj bi imela vsaj posredno podporo socialistov. """•"n............................uuitiiiiiuimniiuimiiiiiiniiiii miiiii ni iiimiuiii."»iiiiiiim . SO V PADOVI SODILI NESREČNO MATER ALI ZAKON? Ker je spočela na umeten način ji bivši mož očita nezvestobo Sodnik je bil uvideven kot zakonske določbe in in je bolj upošteval človeške elemente obtoženko oprostil, pa čeprav ne povsem Italijanski visokošolci bodočih generacij, k. se bodo poglabljali v določbe kazenskega zakonika; se bodo srečavali s 7. novemorom 1958, z imenom dr. Andreozzi in s »problemom Casarotti«. Da ne bo stvar preveč učena, bomo zadevo obdelali z druge plati. Na razpravi pred sodiščem v Padovi se je v petek ves dan obravnaval zanimiv kazenski problem. Bolj kot toženka gospa Casarotti, je bila pred sodniki nesprejemljiva zastarelost nekaterih določb italijanskega kaizenskega zakona. Na srečo pa jc vso zadevo dobil v rtke mlad sodnik, dr. Andreozzi, ki je bolj upošteval življenjski moment' kot pa mrtvo besedo zakona. Morda delamo s tem tudi samemu zakonu kTivico, kajti določene norme morajo družbi dajati o-k-vir, toda če hočemo biti odkriti, je osnova »zadeve Casarotti« vprav italijanski sakon, ki prepoveduje raz-poroko. Stopimo raje kar v sodno dvorano. Pred sodniki je 36-letna visoka :n suhljata Silvio Milazzo, predsednik Sicilije, ki ga je KD izključila iz strarke, ker je sestavil deželno vlado z neubogljivimi demokristjani, monarhisti, raisovci in neodvisneži ženska Carla Casarotti. doma iz Roviga in sedaj učiteljica v Montegrottu Kot tožitelj je njen bivši mož, 54-letni Antonio Faetta, ki je bil nekoč karabinjerski podčastnik in ki je doma nekje s Sardinije. Poročila sta se bila že leta 1952. Kot vsaka zakonca sta si zaželela potomcev. Toda leta so minevala in štorklja ni nikakor hotela prileteti v njun dom. Carla si je zelo želela otroka, njen mož pa prav nič manj. Ko pa otroka ni bilo, ji je začel očitati, da ni niti toliko od nje, da bi mu dala potomca. Zato je Carla Casarotti začela obiskov iti ginekologe, ki so pa vsi po vrsti ugotavljali, da je pri njej vse v redu. Vse te trditve zdravnikov pa Sardinca niso prepričale in med zakoncema je prišlo do sporov in do pretepa. Carla Casarotti je zato svojega moža prijavila sodišču, na dan razprave pa se je verjetno skesala in je bil mož obsojen le zaradi telesnih poškodb. Sledila je civilna ločitev in Carla je zapustila dom. Odšla je k svojim staršem. Tu se pa ni mogla sprijazniti z dejstvom, da ne more postati mati. Čeprav jo ie mož pretepal, ga je še tmela rada. Toda to ni bilo glavno gibalo vsega njenega poznejšega ravnanja. Nikakor ji ni hotelo v glavo, da kljub vsem zdravniškim izvidom, ki so potrjevali njeno sposobnost, ne more postati mati. Poleg tega jo je tudi vroča želja po otroku ■pet spravila na pot h ginekologom in zgodilo se je, da ji je neki ginekolog svetoval, naj bi poskusila z »drugim možem*. 2enska je v prvem trenutku ob tem predlogu obstala. Ni mogla dojeti, da bi ji mogel zdravnik svetovati nezvestobo možu, od katerega je sicer ločena, kateremu pa je tako po svojih čustvih, kot tudd po pisanem zakonu še vedno dolžna zvestobo. Toda zdravnik se je takoj popravil, svetoval ji je namreč, naj bi poskusila z »umetno oploditvijo», Čeprav je Casarottijeva po poklicu učiteljica, je bila glčde tega popoln neved-než, vendar ji že prej o-menjeni elementi niso dali miru in IS. avgusta 1956 je po njenem pričevanju prišlo pri nekem ginekologu v Milanu do zdravniškega posega, to se pravi, do »spočetja iz siringe«. Bilo je to štiri mesece in pol po tem, ko je zapustila svojega mo- ža. 26. maja lani pa se je kot plod te umetne oploditve rodila hčerka, ki jo je mati krstila za Rito Marijo. Med bivšim možem Faet-to in Carlo ves čas ni bilo nikakih zvez ali stikov. Živela sta vsak zase. Zato je Faetta upravičeno obstal, ko je nekaj pozneje dobil od padovanske občinske u-prave račun za porodniške stroške njegove žene Carle. Mož je kar zdivjal in 28. junija lani svojo ženo izročil sodišču zaradi — zakonske nezvestobe. Mimogrede bomo omenili, da je umetno oplojevanje v svetu precej pogost pojav, veliko bolj pogost, kot si sploh ‘mislimo. Samo v Združenih državah je po najnovejših podatkih okoli 4 milijone »otrok iz siringe«. Z zadevo so se ukvarjale tudi posamezne Cerkve in pokojni papež Pij XII. je ta oplojevalni postopek obsodil, kot' ga je v nekoliko milejši obliki obsodila tudi anglikanska Cerkev. Metodisti pa so glede tega popustljivejši in dopuščajo umetno oploditev, vendar le v posebnih primerih, dočim bi se zakonodajno ta «stvar» ne smela dopustiti. Lansko leto je bil v Rimu zanimiv proces, kjer so razpravljali o zakonitosti «otroka ’Z siringe«, in čeprav je do tega spočetja prišlo po obojestranskem sporazumu očeta in matere, je sodišče otroka proglasilo za nezakonskega. V ZDA so glede tega veliko bolj velikodušni in pripravlja se že zakonska rešitev tega problema. Toda vrnimo se spet v Padovo. Sodnik, državni tožilec in odvetniki obeh strank so se v petek znašli pred dilemo; obtoženka je vztrajala na tem, da je njena hčerka Rita plod »semena iz siringe«, hkrati pa ni hotela izdati imena zdravnika, ki ji je k spočetju pomagal. Z druge strani niso imeli dokaza, da bi, če ne iz ljubezni, pa vsaj iz želje po o-troku, gospa Casarotti de'-jansko ne bila svojemu možu nezvesta s kom drugim. Ker na vse prigovarjanje sodnikov Carla Casarotti ni hotela i/zdati ginekologa in ker njena glavna priča, njen brat ni dal kdo ve kakšnih neizpodbitnih dokazov, da je njena trditev resnična, so se mogli opirati le na vero, ki so jo dali njenim izjavam. Državni tožilec sam je nakazal, da ji veruje, vendar je izjavil, da bo moral zahtevati spoštovanje zakona in zato kazen. Sodnik dr. Andfeozzi pa je povsem verjel njenim izjavam, ker p* trdnejših dokazov hi imela in ker se ginekolog iz lastne pobude ni predstavil, Jo jc oprostil — «zaradi pomanjkanja dokazov*. Sklep sodišča je vsekakor zanimiv in če smo prej rekli, da se bodo bodoči pravniki morali med študijem ukvarjati tudi s tem prime- rom, smo mislili na to, da je to prvi tovrstni primer, ki je prišel p-ed kako italijansko sodišče. Občinstvo, ki jc napolnilo sodno dvorano, jo je zapuščalo z različnimi pripombami. Pač vsakdo po svojem merilu in prepričanju. Zadeva bo prišla pred višjo instanco, ker je bil takoj vložen priziv. Vendar je treba priznati sodniku Andreozziju določen pogum, da je bolj vzel v poštev človeški elemen,., kot stroge juridične pre Ipise, kajti državni tožilec, kot smo že rekli, je kljub »razumevanju« vztrajal na tem, da umetno spočetje Casarotti-jeve predstavlja «karnivo dejanje zakonske nezvestobe« in- sicer po členu 559 kazenskega zakonika in po členu 5 civilnega zakonika, zagovornik tožitelja dr. Prandstraller pa je še odločneje vztrajal na tem, da «umetno oplojevanje predstavlja neposredno zakonsko nezvestobo«. Iz vse razprave je bilo razvidno, da gospa Casarotti ni hotela otrosa za svojega /bivšega moža, ampak samp zase. Ce bi itglijanf-ki zakonik ,dovolil pravo, dejansko razporoko, bi nesrečna mati ne prišla pred sodišče, ampak bi ž-vela srečno zase in svojega otroka. Zakonski mož, kakršen je Faetta, pa bi se moral spri-jazn.ti z dejstvom, da je bil tudi sam kriv, če ni postal oče. ALI VEL - da je direktor Metropolitanske Opere v NeU z ku odpovedal pogodbo * vito pevko Mario Meneghm Callas zato, ker se pevka hotela držati obveznosti, jih je pri podp.su sprejela. Direktor sHollywood Beaclis iz , 1 ywooda je slooiti Pev 1 . ' ko) ponudil, naj bi 20 žični teden pela v -njega nočnem lokalu. Pri tem J ta (.velikodušni* in P° ' lastnik ponudil oOOO d jev za tri ure in P°* ^ joč program na dan w go vem lokalu in Jt P ,s ko (.velikodušno* dovoM, si sama izbere program. je po njegovem storil da bi (.popravil krivi«, se je zgodila pevki [M0. 9te vi*, je sporočil C» vi. * ♦ * _ da so začeli plavljati Indijo z D>. vimi romani, z jj in otroško literaturo in ^ s šolskimi knjigainl' n»ic knjige so tiskane v ščini in jih v In^PceBt, jajo po izredno »» ^ tako da jih more.. . T_ trom, ostale ie ^ dočim pokadijo se ffl** odst. cigaret s neč pri, da filter ^git količino nikotina in pijte delovanja nikotin. jr ča. Znanstveno Pa kazano, da filter ° jijirC cigareti le 5 odst. sti. — da je msgr. Fer 'ešk* rdin»"Ž9 — ua v - pape Baldelli, predsednik podporne ustanove ,E- kot pise rimsKi - ,a p8 spresso« - prosil n ^ po- peža Janeza na» Tambroniiu podejiiicovaol soko vatikansko ■> jih 1 za njegove usluge. 0me) ngj b‘ skega posojila). lynj0 H«*, hranila pn> d *, jO tistih, ki še Id J bodo vrnjena bog to , ŽARKO Zgodbi od daleč Človek brez glave ^kilje„čist° .navaden dan. &1! v o:?? . .Tihem oceanu movfli , J1 Je cl»vek tek- Grozii fp nria/aK°: u;SBešno-ničii vil' u v hlpu u' tekmica ’Je njegova letjih tvanla v tisoč- šele prvi pol-vanju tekme v uniče- talco navaden dan, zanomr,u ne- bi bil° vredno ^ bilno o Ce"’ No’ kalco te Pc carin prehajal sem se havai w vn globoko vdi- Tedai • ritev oster zrak. C«Lmi Je Padei v oči bom zav°ljo katerega Pomnif Prav navaden dan ta Se žive dni. kot Aidal,eč je bil videti •°eim ki pred ščipa’ sa v azom skriva uše- tuknio zaviham ovratnik bliže cPt^ele ko je prišel Save I opazil, da nima kar ,r,ASicf pa je bil še siravS3 dobnc oblečen, da-ŠržčTl0 n’. imel klobuka, »la v ga -'e bil Pustil do-Posaditf ga ni imel kam ^■govoril sem ga: ?iiw.rostite, da vas nadle- fe ampak...j. deti u prav', že prav... Ve- Havr, -, kje sem pustil ’ aii ne?» mi je rezko Sf.jp v besedo. «Razletela ako razletela?* ]a*?ar una lepem je poči-Vpp „ balonček, ki ga preidi ?apihnemo — Se vam Vi endno?s> jvipr. oliko že... a verja-rUf,j' Vani na besedo. Tudi toifJ•se je nekoč pripetilo ai podobnega.* tov^ltn° sem vzbudil nje-Siav Pozornost. če bi imel bj J5 in v njej dvoje oči, jpv- zagotovo ošinil z ne-j^arnim pogledom. Tako itdJ6 sv°je presenečenje tivč sam° tako, da si je tisi °dpenjal in zapeci gumb na suknji. Janjič je vprašal: m. e je mar tudi vaša a razletela ?» še,» sem odgovoril. iorT-i sem tisto o ba-želC ^°t otrok sem jih t,-0 rad napihoval, pa je 111 tam kateri — počil.* jii^^rčujete se!» je vzroji Kar videl sem, kako t le pognalo kri v glavo, •ju u? ^ mu žile na štrc-bg*1 ki je kukal iz ovratni-’ močno napele. lklpl0r?biti,» sem rekel s bi e«nim poudarkom, da ir'.biu dal vedeti, kako fiiJ? verjetna se mi zdi bOva zgodba. bi^°j sum ga je zadel v suhi je z dolgimi, *J?mi rokami kriliti po in ploha besed se asula iz nevidnih ust. le verjamete mi, kaj? $5 mi ne verjame. Pa tjlth emu. prav nič ne čuti judje so že po nara-Vg^aloverni. Kljub temu irki h0™ povedal vse od tttp ' Prvič sem postal polt^.11 na svojo glavo pred Vai ^ letom, ko sem kupo->tč pov klobuk. Prodaja-^evnf je vprašal, katero biftn §lave imam. Štihi fodeset, sem odgovo-pt‘ •Ne bo držalo, je trdil je^dialec in vztrajal, da ja ?pja glava precej več-v^koraj sva se sprla. Na- pa mi te le do* bespi da ima on prav. Pri-štjfj. je klobuk številka &ovp‘npetdeset in mi ga it,e zbil na glavo. Potem t!ai le Postavil pred ogle-stt,: Videti sem bil zelo teupie?: na vrhu glave je jajj.klobuk kot koklja na levili; Najmanj za štiri ^otlp- je uil premajhen, lo se Preglavice z mo-^Ost ■ 0 niso več nehale. OjL^lala je iz dneva v daj: Cedalje bolj debela, če-večia bo'j težka, čedalje iW • dokler se nekega ie-tkos dne ni razletela na Vjj koščkov. — To je morda veste za Ste h-te grozne nesreče? kč v H.”1, vsaj pri zdravni-Naj vam je rekel ?> Je za kar brez glave se ževhPno sklonil in mi za-«ltE)l na uho: g ki; pravniku nisem šel, 8e tub temu vem, zakaj ‘^aka^? glava razletela.* i»j0^?tei sem spraviti va-la vQvakrat več, kot je bi-di rt bjej prostora, pa tu-so mi pri tem tUej Pomagali. Kar na-?Sem80 mi vlivali vanjo ,^°goče neumnosti.* ne neumnosti?* ^itvj Veste: ° vojni, obo- «^akšne neumnosti?* ski^yi> razorožitvi, o atom-*'ie!> bibi in... na svide- v Dack°ytto se je priklonil biatp, in bitro odšel. Ne-iilCa Je ustrašil proda-kei ..časopisov, ki je te- r •>« Zl Park in na ves ji, vpil: »Posebna izda-*ižni arnost vojne na Si j ‘lem vzhodu... Posku-5kli.,i ?msko bombo se na- fcrf30-.- čisto navaden dan. Gotovo bi nanj slej ko prej pozabil kot na tisoče drugih, če ne bi prav tega dne srečal prvega čioveka brez glave, že naslednji dan sem videl še dva, potem tri, štiri, deset, milijon brezglavcev. Danes je menda na svetu samo še toliko ljudi z glavami, da jih lahko šolarji pre-štejejo na prste ene same lcke. Pa še te redke glave so kaj klavrne, drobne kot pest. Ljudje z lepimi, debelimi glavami so izumrli. In drugi polčas blazne tekme v uničevanju se je komaj začel... Ameriški poker Sedela sta na klopi v parku: fant in dekle. Bil je pomladni večer. Navzlic pozni uri in neprimernemu kraju sta se pogovarjala o vremenu. Prav zaradi pozne ure in neprimernega Kraja pa sta premišljevala o ijubezni. Rekel je: «Jutri bo lep dan.* Mislil si je: Lepa je. Rekla je: «Menda res.> Mislila si je: Kako je pameten. Rekel je: »Sploh so bili zadnji dnevi prekrasni. Ne spominjam se tako prijetne pomladi.* Mislil si je: Čudovite oči ima. Kot dva zlatnika. Zelo mi je všeč. Rekla je: «Lar.ska po- mlad je bila deževna. Spominjam se, da sem lani ob tem času nosila že površnik.* Mislila si je: Tudi Janez je tako pametno govoril. Kot profesor. Celo lansko pomlad vse do poletja. Potem pa je izginil. Ali ne bo ta prav tako storil? Kdo ve, če mu smem zaupati? Reke! je: »Bral sem v časopisu vremensko napoved za jutri. Piše, da bo deževalo. V časopisih je vedno vse narobe. Glede vremenskih napovedi, seveda.* Mislil je: Brez nje ne morem več živeti. Ljubim jo. Zasmejala se je: Njegovim besedam, ne mislim. Mislila si je: Pravijo, da je ženskar. Gotovo me hoče samo uvrstiti v seznam svojih žrtev. A tokrat mu bo spodletelo! Fant se je prav tako zasmejal, rekel pa ni nič. Tudi misli! si ni nič. Mislila si je: Kaj bi dala, če bi mogla ugotoviti njegove misli. Morda pa bi jih lahko izračunala? Z enačbo. Njegove misli so neznanka, njegove besede, moje besede in misli pa znanke. Torej enačba z eno neznanko in tremi znankami. To je rešljivo, aii ne? Rekel je: «Jutri zvečer se bova spet dobila, kaj? če ne bo deževalo, seveda.* Mislil si je: Ljubim jo, ljubim jo, ljubim jo... Molčala je. še vedno se je v mislih ukvarjala z enačbo. Ni in ni je mogla razvozljati. Matematika je bila njena šibka stran. Rekel je: «Saj ne bo deževalo! Kadar piše v časopisih, da bo deževalo, potem gotovo ne dežuje.* še vedno je molčala. Mislila si je: Hotel bi me ujeti na limanice, že kar jutri. Pod nosom se lahko obriše. Rekla je: «Morda pa bo le deževalo.* Rekel je: »Morda.* Mislil si je: Za norca me ima. Zafrkava me. Poznam takšne mrhe. Rekla je: «Pozno je že. In jutri pišem šolsko. Iz matematike.* Mislila si Je: Besedo je vzel nazaj. Najbrž je zpo-znal, da se me ne da kar tako omrežiti Nesramnež! Rekel ie »Zvezd ni več videti. Oblaki so jih zakrili. Morda se časopis enkrat za spremembo ni zmotil. Morda bo jutri res deževalo. Greva?* Mislil si je: Moja družba ji je očitno zoprna. Ne bom je več nadlegoval. Rekla je: »Greva!* Mislila si je: Vedela sem. Ne ljubi me, samo poigral bi se z menoj. šla sta molče skozi park. Pri vhodu sta se ločila. To jima ni bilo težko, saj se še prav spoznala nista. A naslednji dan je bil lep. Kot vedno, kadar piše v časopisih, da bo deževalo. Ps.: Ameriški poker je hazardna igra. Igra se z odprtimi kartami. Samo ena Je zaprta. Tisti, ki u-gane, katera nasprotnikova karta je zaprta, po navadi dobi. Ce pa se pri ugibanju zmoti, skoraj gotovo izgubi. Igra se konča tac ko, da zaprt* karte pokažejo. Po tem se ameriški poker razlikuje od navadnega pa tudi od življenja. V življenju igralci nekatere karte sploh nikoli ne pokažejo. Eleonora Duše Letos poteka sto let od rojstva velike igralke (roj. 18:18 v Vigevanu, umrla 1924 v Pittsburgu — ZDA) Druga knjiga L. RiaigheijiaSilvije Strnili mir o prijatelju Ivanu Cankarju Kranj Č6Yic Lojz Kraigher, sicer po poklicu zdravnik, je eden najstarejših živečih slovenskih književnikov. Čeprav se v literaturi že vrsto let ne udejstvuje, pa je nedavno vzbudil .pozornost slovenske javnosti z obširno knjigo o Ivanu Cankarju. To pa je bil le prvi del knjige. Drugi del Kraigherjevega spisa o Cankarju pa smo v izdaji Cankarjeve založbe pred kratkim dobili na slovenski knjižni trg. Lojz Kraigher je bil Cankarjev prijatelj. Družila sta se že v gimnaziji, pa tudi skozi vse življenje sta si stala blizu. Cankar je nekaj časa tudi živel pr: Kraigherju v Slovenskih goricah, kjer je ta služboval. In tudi ob smrti je Kraigher stal Cankarju ob strani. Prijateljstvo, tesna povezava in skupni pogledi na probleme slovenskega naroda, vse to je oba še bolj zbliževalo, m kot oddaljen odsev tega prijateljstva je štirideset let po Cankarjevi smrti prišla na svetlo knjiga o njem izpod peresa prijatelja; knjiga je vsa posvečena veličini Cankarjeve umetniške osebnosti. Avtor je svoje delo pod-naslovil kot »študije o njegovem delu in življenju — spomini nanj*. S' tem je pisatelj knjige sam najbolj točno opredelil značaj svojega dela. Tako obsega knjiga avtorjeve spomine na Cankarja in deloma korespondenco. Vsebuje pa tudi šte- vilne analize Cankarjevih del .n razglabljanja o njih nastanku, vsebini, namenu in bistvu. Ne glede na polemike, ki so se ob izidu prve knjige vodile o značaju Kraigherjevega dela ter točnosti njegovih navajanj, nam ta knjiga v marsičem približuje velikega pisatelja. Zato pomeni v vsakem primeru izčrpen doprinos k spoznavanju Cankarjeve osebnosti in umetnosti. Pa čeprav so morda Kraigherjeva razglabljanja nekoliko dolgovezna in morda v nasprotju z ugotovitvami in sodbami nekaterih literarnih zgodovinarjev. Treba pa je ugotoviti eno. Gre za delo človeka, ki je bil Cankarju skoraj vse njegovo življenje blizu kot človek, kot prijatelj pa tudi po idejni usmerjenosti, in za delo, ki je napisano s toplo ljubeznijo do velikega mojstra slovenske besede. Druga knjiga Kraigherjevega spisa o Cankarju obsega obdobje od leta 1906 do pisateljeve smrti konec leta j 1918. Vso obširno snov je f avtor razdelil na osem delov, od katerih vsak ima po štiri poglavja. Tako je v knjigi, ki ima -skoraj 800 , strani, izčprno obdelal Can- | karjevo zadnje obdobje življenja in umetniškega delovanja. Čeprav bo verjetno tudi ob drugi knjigi Kraigherjevega dela o Cankarju nekaj polemike, pa bo nova knjiga vseeno ostala vedno tehten prispevek k spoznavanju umetnosti vaiikega slovenskega pisatelja. Sl. Ru. > * * * ' V beograjski Operi so za 100-letnico Puccinija naštudirali njegovo opero »Deklica z Zapada«. Glavno vlogo je pela Valerija Heybalova, ki ji kritika priznava, da je sugestivno delovala z lepim fraziranjem, skrbno dikcijo, izrazno dinamiko in čistoto intonacije. Tenorist Marinkovič je prikazal bolj pevca kot pa igralca. Dober je bil šerif Jovan Gligorijevič s svojim obsežnim, izenačenim in lepim glasom. Vsa predstava je bila na splošno dobro pripravljena in je dosegla primeren uspeh. Umrl je pred 50 leti, ko [mu je bilo šele 43 let. Krat-jka, resi: b: pifiVi 'K riu- jba, da bi bilo mogoče ustvariti kaj velikega, obsežnega in trajnega Toda ne bi bilo tež£o navesti številne pri- uiiisiiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiinHainiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHi PRED POMEMBNIM JUBILEJEM SLOVENSKEGA VSEUČILIŠČA Ljubljanska univerza bo drugo leto slavila svojo štir Razvoj naj višjega slovenskega učnega zavoda je šel Napoleonove Ilirije do ustanovitve univerze l. 1919. od jezuitskega kolegija preko «centralne šole» v dobi Resnični razmah pa je univerza doživela šele po vojni Prihodnje leto bo slovenska univerza slavila pomemben jubilej: štiridesetletnico svojega obstoja. Čeprav je ta jubilej v primerjavi s častitljivimi jubileji nekaterih podobnih ustanov po svetu sorazmeroma skromen, pa ga vendar ni prezreti. Štiridesetletnica najvišje slovenske učne in znanstvene ustanove je za slovenski narod vseeno velikega pomena. Seveda je moralo preteči precej časa, preden je slovenska univerza postala to, kar danes je. Zgodovina u-niverzitetnega pouka na slovenskih tleh je dolga in tudi pestra. Začetki slovenske univerze pa segajo skoraj tri sto let nazaj. Zametki slovenske univerze Prva ustanova, ki je imela značaj Visoke šole, je bil jezuitski kolegij v Ljubljani. Ustanovljen je bil že leta 1596 in je predstavljal prvo visoko šolo na slovenskem ozemlju. Res da sicer ne moremo govoriti o tem, da bi bila ta šola podobna današnji univerzi. Toda bistveno se od drugih podobnih ustanov po svetu ni razlikovala. Ta kolegij se je z leti precej izpopolnil in na njem so poučevali že vrsto predmetov. Danes bi lahko posamezne stolice enačili s sedanjimi fakultetami. Logika, matematika, metafizika, zgodov>na, agronomija, 'moralna filozofija, obča in specialna fizika, teologija, to so bili poglavitni predmeti, ki so jih poučevali na jezuitskem kolegiju. Da pa ta ustanova ni bila kar tako, dokazuje že njen profesor Gruber. Jezuit Gruber, ki je na •ljubljanskem kolegiju predaval hidravliko, je bil za takratne čase ena vodilnih tehničnih osebnosti v Avstriji. Za Ljubljano pa je pomemben predvsem zato, ker je prvi napravil načrt za regulacijo ljubljanskega barja. On je bil tudi tisti, ki je napravil načrt za prekop, ki odvaja odvečno vodo Ljubljanice in ki se še danes imenuje po njem Gruberjev kanal. Toda Gruber ni bil edina kapaciteta na ljubljanskem kolegiju. Jezuitski red je bil sicei ukinjen in postopoma z njim tudi kolegij. Ustanova je povsem prenehala delo leta 1784. Toda na pritisk vsega izobraženstva tedanje Kranjske in tudi plemstva je bila v Ljubljani kmalu nato ustanovljena nova visoka šola. Ta je bila podobna prejšnji in podobna sorodnim ustanovam po svetu. Toda to ni bila več visoka šola, ki bi bila v okviru kakega cerkvenega reda, temveč laična ustanova. In na tej šoli je deloval med drugimi profesorji znameniti botanik Hacguet, ki si je pred prihodom v Ljubljano, pridobil velikih zaslug v Idriji. Pomembnejša pa je bila univerza v Ljubljani, delujoča za časa francoske okupacije naših dežel. Znani maršal Marmont je bil tisti, ki je leta 1810 izdal nalog o ustanovitvi tako imenovane «centralne šole«, ki je imela značaj prave univerze in tudi pravico podeljevati akademske naslove. Francoska univerza v Ljubljani je bila najpopol-nejša visoka šola, kar jih je obstajalo na slovenskih tleh do osvoboditve leta 1918. Imela je več fakultet, med njimi pravno, medicinsko, ki-rurgično, farmacevtsko, zemljemersko, tehnično in bogoslovno fakulteto. Študij je bil urejen s podrobnim učnim načrtom in je- bil se- veda že vse drugačen kot v starem jezuitskem kolegiju. Trajal je pet let in so imeli po dokončanju študija študentje pravico zahtevati podelitev akademskega naslova. Profesorjev je bilo enajst, med njimi eden iz Italije, eden iz Buzeta, nekaj Nemcev, večina pa je bilo Slovencev. Znan med njimi je zlasti Jurij Dolinar, profesor za civilno pravo, pa tudi naravoslovec Hladnik je znano ime. In koliko je bilo študentov? Ob koncu leta 1811 jih je bilo skupno 213. Francoska univerza je bila v Ljubljani seveda ukinjena, brž ko so Avstrijci spet zasedli naše kraje. Obstajala sta sicer še vedno filozofski in teološki študij in tudi šola za ranocelnike. Toda teh šol, ki niso imele pravice podeljevati akademskih naslovov, ne moremo šteti za visoke šole. Prava slovenska univerza je tako iiiimiimiiimmiiiiiiiimmiiDiiifiifiimiiiiiHiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiHiHiiMiiiiiiiii PAVLE MERKU DROBNICE Pred kratkim sc- v samozaložbi izšle »Drobnice* tržaškega skladatelja Pavla Merkuja. To glasbeno delo sestavlja pet klavirskih skladb (AllegretVo, Andan-tino, Presto, Adagietto ro-mantico in Rustico), katere je skladatelj napisal že 1. 1951. Kljub temu, da so bile napisane pred leti. nosijo vse že karakteristični skladateljev izraz, ki ga zasledimo v njegovih poznejših delih in ne predstavljajo torej neke prehodne eksperimentalno koncipirane tvorbe, temveč zaključeno delo z jasnimi formalno-vsebinskimi konturami. Na prvi pogled se zdi delo pisano dokaj enostavno, namenjeno predvsem mladini. Mislim, da bo ta prvi pogled marsikoga »aral. Ta varljivost, na katero naletimo danes pri mnogih sodobnih skladateljih (Bartok, Ramovž), nam pa samo dokazuje, da sta preprostost in jasnost sloga e-na od važnejših komponent današnjega glasbenega izraza, pa naj bo to v najmanjši klavirski skladbici ali pa v olsežnejšem orkestralnem delu. lo prav ta prozornost sloga daje tudi Merkujevemu delu svojstven pečat. Podrobna anal-za »Drobnič* nam poda dokaj jasno sliko skladateljeve dosled- ne usmerjenosti v sodobno glasbeno govorico. Ta govorica, odmaknjena od romantičnih čustvenih vzponov in nasičenosti glasbenega stavka, si pa ne postavlja meja pri izbiri izraznih sredstev. Zlasti je to opazno pri harmonski strukturi dela, kjer srečamo ob preprostem, skoraj klasičnem, diatoničnem fragmentu bito-nalne in kvartne akordne sestave, značilne za ekspresionistično glasbeno govorico. Vendar vsa ta izrazna sredstva, smiselno združena 'n podrejena zahtevam vsebine, dajo popolno enotnost in učinkovitost sloga. Vsebinski koncept ni tu zahteval obsežnejših formalnih konstrukcij, zato se je skladatelj o-mejil na preprosto pesemsko obliko, katero je še posebno zanimivo izpeljal v četrtem stavku (Adagietto ramantico). Klavirski slog je prozoren, učinkovit in netog. Merkujeve «Drobnice» u-vrščamo med dela sodobne slovenske klavirske literature s prepričanjem, da bodo postale priljubljena snov mladih pianistov in zrelih koncertantov. Delo krasi ovitek po grafiki «Delavska četrt* slikarja Lojzeta Spacala. ALOJZ SREBOTNJAK morala čakati do leta 1918, ko 'je šele zaživela. Univerza v stari Jugoslaviji Ljubljanski časopis »Slovenec* je dne o. julija 1919 priobčil sledečo vest: »Včerajšnji dan je zgodovinski dan za Slovenijo. Ob deset: uri predpoldne je zboroval ministerski svet, ki je na predlog ministra prosvete sklenil, da se osnuje v jeseni v Ljubljani vseučilišče in sicer s četvero popolnimi fakultetami (pravna, teološka, modroslovna in ‘ehnič-na) ter dvema letnikoma medicinske fakultete. S tem je naša davna želja izpolnjena.* Kakor je bil radosten prvi odmev na ustanovitev slovenske univerze, tako je morala slovenska javnost že od vsega začetka ugotavljati, da je bil odnos najvišjih državnih oblasti do mlade univerze vse prej kot pravilen. Dne 24. avgusta 1919 piše isti časopis: «Dne 16.7 je bil v parlamentu zakon sprejet. Od tedaj bo kmalu šest tednov. Je li morda ta zakon sankcioniran? Je li ž.e podpisan od regenta? Ni še! Zakon ni še zakon... Toda tudi če bi bil, kje bi bilo vseučilišče nastanjeno. Vsaka resna vlada skrbi vendar za to, da se vsaj zakoni resno vzamejo in izvršujejo. Kje je naša beograjska vlada napravila le najmanjši korak, uspešen in resen, da bi naše vseučilišče dobilo primerne prostore? Ni ga!» Dne 18. decembra pa poroča: «Pr’četek šolskega pouka je že davno za nami. Celo vseučilišče s petimi fakultetami v Ljubljani pa šteje še zmeraj 18 profesorjev, nekaj manj kot jih ima navadno vsaka srednja šola. Vprašanja glede inštitutov, knjižnic, prostorov, so odprta...* Slovenska univerza je začela svoje delo v skromnih razmerah in s skrajno pičlimi sredstvi. Razen tega je poleg štirih popolnih fakultet, pravne, filozofske, tehnične in teološke, medicina imela le dva letnika. V6a prizadevanja, da bi se medicina izpopolnila, so naletela na gluha ušesa. Razen tega pa je od časa do časa grozilo, da se bodo posamezne fakultete sploh ukinile. Le odločna zahteva vse slovenske javnosti je preprečila nameravano ukinitev in okrnitev univerze. Toda za to je bilo treba dosti prizadevanj in tudi trde borbe. Slovenska univerza \ sta- ri Jugoslaviji je sicer živela, vendar pa je zaradi skromnih sredstev in zaradi neprestanega pritiska večkrat komajda životarila. Vse drugačne skrbi pa je bila deležna univerza v novi državi Po osvoboditvi je slovenska univerza doživela velik, skoraj nesluten razmah. Ne samo da se je univerzitetni študij postavil na nove osnove in da so bila univerzi zagotovljena zadostna sredstva. Predvsem so po osvoboditvi začele delovati nove fakultete. V življenje sta stopili dve novi fakulteti, gospodarska in agronomsko-gozdarska fakulteta. Medicina pa je bila izpopolnjena in je takoj postala popolna fakulteta. Urejen je bil študij stomatologije. Prav tako je bila izpopolnjena tehnika, na kateri je bil otvorjen pouk nov h ved in urejen študij novih panog. Univerza pa je postala šele po osvoboditvi notranje svobodna m neodvisna učna in znanstvena ustanova, ki ima vse pogoje za razvoj vseh panog znanosti. Postala je, kar mora biti v življenju vsakega naroda, ko- vačnica novih visoko usposobljenih ljudi, ki bodo svoje znanje uporabljali v korist svojega ljudstva. Razumljivo je, da se je po osvoboditvi spričo novih pogojev in novih potreb o-gromno povečalo število študentov. Medtem ko jih je bilo ob ustanovitvi univerze leta 1919 vsega skupaj komaj 695, je število študentov v študijskem letu 1957-58 doseglo že 7116. Res da je število študentov iz leta v leto počasi raslo, vendar pa je število študentov šele po osvoboditvi doživelo pravi skok. Zadnje leto pred vojno je bilo vseh študentov na ljubljanski univerzi 2470. Po osvoboditvi pa jih je bilo leta 1947-48 že 4122! In to število je potem iz leta v leto naraščalo, tako da je lani doseglo rekordno število. Letos je po še ne dokončnih podatkih število študentov manjše. V rednem vpisnem roku se je vpisalo n'a ljubljansko univerzo nekoliko manj študentov, namreč 5331. Slovenska univerza se torej približuje svojemu jubileju s svetlimi perspektivami za svoj bodoči razvoj in vsestranski razmali. mere, ko so veiki duhovi in slavni pesniki v dobi kratkega življenja izpeli nedosegljivo poezijo ter z njo napolnili tudi po več zbirk. Vsi jugoslovanski narodi so se zlasti v zadnjih dneh oktobra spomnili petdesetletnice Kranjčevi-čeve smrti. Ta pesnik, ki se je rodil 1. 1865 V Senju, oijšel y Rim študirat bogoslovje pa se ž 19 leti vrnil V Zagreb,’ da se raje posveti u-čiteljskemu poklicu, ki ga je potem povedel v Mostar, Livno, Bijeljino in v Sarajevo, bja vedno ostal v jugoslovanski zgodovini kot velik -pesnik, mp-goče doslej naj-večji hrvaški pesnik, in pa kot velik človek svojega težkega časa. Bil je velik človek, . ker jp živel na Hrvaškem pa še več v Bosni ih Hercegovini v dobi najhujšega nacionalnega; političnega in socialnega zatira-I nja, pa se ni brez odpora uvrstil med suž. nje, temveč se je s svojo poezijo dvignil proti kruti stvarnosti. Kranjčeviča je doletela zla usoda, da je živel polovico svojega življenja v dobi, ko sta na Hrvat-skem ter v Bosni in Hercegovini vladala ban Khuen-Hedervary ter vrhovni u-pravnik Benjamin Kallaj (prvi od 1880-1903, drugi pa od 1882-1903), obadva predstavnika najbolj črne reakcije in zatiranja. Gotovo, tudi Kranjčevič' je v takih razmerah doživljal trenutke, ko je izgubljal perspektivo in obupoval. -Njegovo poezijo in življenjsko filozofijo so včasih pozneje označevali tudi s pesimizmom. Toda ta pesimizem je bij bolj registracija razmer njegovega časa, ne pa pesimizem, ki ne bi videl, pa še taKp daleč, nobene rešne poti. Ni bilo lahko Kranjčevičji v tisti’ 3o6i in v deželi, kjer je živel. V njegovi poeziji so vidna protislovja .človekd, ki sicer ne pozna novih td-kov v svetu ali ki o njih komaj nekaj ve, a pri tem vendar čuti potrebo rušiti in zanikati grozotno stvarnost krvi, nezakonitosti in nasi* j lja okrog sebe ter pri tem propoveduje pravico vseh ljudi na svetu do svobode. Ne da bi jo še popolnoma razumel, vendar iskreno pozdravlja rusko revolucijo 1. 1905. Pesnik ni živel 'izven življenja svojega časa in njet gova poezija ni bila brez odmeva med ljudstvom. Taki je že 1. 1906, dve leti pred njegovo smrtjo, delavski list v Mostarju objavil njegovo pesem «Kadr.iku» ter pozi-\ al «hrvatsko delovno ljudstvo, da se pokloni velikemu pesniku svobode, enakosti in bratstva*. Kranjčevič je zapustil dediščino, ki so jo morale vse poznejše generacije sprejeti —, kakorkoli že — toda niso je mogle odkloniti. Nekatere njegovih pesmi so dosegle poetski vrhunec, ki ga v hrvatski književnosti nihče za njim še ni presegel. I ilm «Izziy» (La sfida) postaja prav sedaj oL uveljavljanju zakona o liberalizaciji tržišča še posebno aktualen. Na sliki prizor, ko hoče Saivatore Aicllo, poglavar zelo organizirane skupine trgovcev, na radikalen in enostaven način z levolverjem odstraniti \ ita Polara, ki namerava razbiti zaprti krog omenjene skupine RAZGOVOR Z NAČELNIKOM Bogato, zanimivo in plodno delo slovenskih tabornikov na Tržaškem Dvanajst zapovedi o Tabornik je koristen elan človeške družbe, zato je odločen in vztrajen, skromen in varčen, discipliniran in zvest, je vzdržen in čist, delaven in utrjuje telo, je preprost in ljubitelj prirode, je pošten in govori resnico, je pravičen in iskren, stremi k napredku in k znanju, je dober tovariš in pomaga drugim, je vljuden in gostoljuben, veder in se veseli življenja. Po uspešno opravljenem prvem izpitu dajo člani na svečan način taborniško obljubo, ki se glasi: Dajem častno besedo, da bom po svojih močeh vsakomur brat, da se bom boril za svobodo, pravico in resnico ter da bom živel in delal po taborniških zakonih. Poleti so naredili vrsto izletov in taborjenj Na potovanjih so spoznali mladino polovice sveta - Sedaj urejajo vode ^medvedkov> in ičebelic», kot nazivajo najmlajše tabornike Vse delo tudi med letom sloni na življenju v naravi, kjer vzgajamo spoštovanje do narave. Vendar pa istočasno mladega človeka vključujemo v družbo, kar pride najbolje do izraza na taborjenju, kjer smo drug od drugega odvisni. Vsi se zvrste: postavljanje šotorov, kuhanje, stražar jen je... vsak pride na vrsto za vse. S tem se vzgaja spoštovanje do dela in se mladina nauči cele vrste koristnih stvari. Na obrazu načelnika je zaigrala hudomušna poteza in z očitnim veseljem je nadaljeval: Pred tedni Je bit občni zbor tržaške slovenske taborniške organizacije rodu (Modrega vala«. toda v kratkem poročilu nismo mogli podrobneje orisati tako bogatega in pestrega dela, s katerim se lahko upravičeno ponaša ta mlada organizacija. Zato smo se obrnili na načelnika rodu Draga Pahorja, da nam je dal nekaj pojasnil. Vpr.: Tovariš načelnik ču-li smo in nekaj tudi poročali, da ste bili letos ob počitnicah izredno aktivni. Kod ste vse bili? Odg.: Upravičeno se »Pri-morski dnevnik* jezi, da s potovanja po Makedoniji nismo tako izčrpno poročali, kot bi to zanimivo potovanje zaslužilo. Sicer pa globoka doživetja in zlasti izredne makedonske gostoljubnosti m mogoče popisati, temveč jo je treba doživeti. Naš molk pa je bil delno tudi posledica velike zaposlenosti, saj so se letos ob počitnicah akcije kar prepletale. Z dvanajstdnevnega potovanja po Makedoniji smo takoj odšli rui rodova taborjenje v Martuljk. Se pred koncem taborjenja je odšla petčlanska delegacija na mednarodni zlet »Rdečih sokolov» na Dunaj. Člani, ki si iz raznih razlogov niso mogli privoščiti taborjenja na Gorenjskem, pa so taborili v avgustu 34 dni ob dru-gem Belopeškem jezeru. Manjša delegacija je odšla »na prakso» na tekmovanje «medvedkov» in «čebelic» (kot nazivamo najmlajše tabornike) pri Novem mestu. Končno se je še šest naših tabornikov udeležilo treh tečajev v taborniški gozdni šoli. — O teh akcijah bodo napisali svoje vtise taborniki sami. Vpr.; Vaše delo se prav gotovo ni omejilo samo na te poletne akcije, saj ne bi mogli brez trdne organizacije izvesti tako obširnega poletnega programa. Bi povedali kaj več o teh organizacijskih vprašanjih? Odg.: Ta uspeh je bil mogoč po petletnem vztrajnem delu. Taborništvo je bilo na Tržaškem brez vsake tradicije in se je začelo z delom pred petimi leti brez vsakih izkušenj in brez vodilnega kadra, katerega je bilo treba šele ustvariti. Taborniška organizacija je vzgojna organizacija in ima poleg svojih običajnih društvenih pravil tudi izgrajena načela in cilje, ki so izraženi v dvanajstih zakonih. Metode? Najbolje bi jih obrazložil z začetkom, ko je ustanovitelj Amerikanec Se-ton prebival na stroji farmi in imel hude preglavice z mladino, ki je vsa razposajena in razdivjana povzročala hudo škodo po njegovih nasadih. Pa mu je šinila v glavo pametna zamisel: povabil je razgrajače na izlet, jih tam dobro pogostil in jim nato pričel pripovedovati napete zgodbe o Indijancih. Tudi mi med letom in poleti stremimo, da na prijeten način s pomočjo borbenih iger izvedemo svoj program. Pa naj govori konkreten primer; Pogosto prirejamo taborniški pohod, ki ni tekma, kdo bo prej prišel na cilj. Z določenega mesta odide tabornik, ko mu je vodja tekme povedal neko sporočilo obsegajoče 12-15 besed. Na vmesnem cilju mora to sporočilo povedati zapisnikarju. Tu si ogleda 10 različnih razstavljenih predmetov (nož, svinčnik itd.) in se vrne na izhodiščno točko. Vso pot pa mora prehoditi v točno določenem času —r brez ure. Nato se seštejejo točke za prenos sporočila, zn število predmetov, fci si jih je zapomnil in čas. Na zadnjem taborjenju so taborniki urejali vse, res vse, sami. In pogosto s presenetljivimi uspehi. Tako smo na primer imeli hude težave s tajnico kranjskega okraja, ki je na vsak način zahtevala tudi od nas tabornikov, da plačamo turistično takso in mi Tržačani bi morali plačati celo dvojno takso. Poleg nas so bili Mariborčani, ki sta jih vodili dve profesorici in ubogi Mariborčani so plačali takso, kljub dolgim pogajanjem, ki sta jih vodih omenjeni profesorici. Naša mlada blagajničarka pa je «izbrskala» zakon, ki omogoča oproščanje plačevanja takse in ni plačala nič. Vpr.; Novinarska žilica nam ne da miru, da ne bi izvedeli #resnice» o «vele-važnemi) vprašanju. Si taborniki v resnici sami kuhajo? In če, kakšna je ta kuha? vor raztegnili še na neko angleško mesto. Ti francoski taborniki so bili med pohodom na Vršič pri nas v gosteh na kosilu in večerji. Na taborjenju pri Belopeških jezerih pa smo se srečali s starimi znanci - katoliškimi skavti iz Rima. Največ mednarodnih vezi pa so taborniki seveda sklenili na Dunaju, kjer je bila zbrana skoro vsa Evropa: Francozi. Nemci, Holandci, Norvežani itd. Vpr. In načrti za bodočnost? Odg.: Sedaj smo se lotili tn organizacije »čebelic» «medvedkov», kamor bomo vključili fante in dekleta od 10 do 14 let. V skoro vseh družinah že formirajo vode. Taborniki, ki so v teh petih letih odrasli v taborniški organizaciji bodo sprejeli vodstvo, da bodo s primernim delom vključili to mladino v taborniško vzgojo. Pri starejših tabornikih pa bo v počitniških mesecih prešlo težišče s taborenj na potovanja, da bi razširili poznavanje sveta in da bi se mladina čim bolj zbližala. B. S- :::c: ■ \ vš " v' ’ * * Letošnji tabor na Gorenjskem .................................................................................................................................................... muhi..................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i»iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiitiiiiiiiiiHiii>.iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiih"""" Odg.: Sami! To je načelno vprašanje. In brez šale, ne slabo. Vsi se zelo potrudijo, da odkrijejo vse kuhinjske skrivnosti. Uporabljajo dišave, prikuhe in druge take dokaj zahtevne stvari. Tudi tu pride na vrsto iznajdljivost. Tako so se na primer taborniki 'Ob Belopeških jezerih specializirali: vsak je kuhal samo eno jed in jedli so vedno zelo dobro. Naj-hujši kuhinjski pregreški so bili do sedaj: prismojena jed (kar se kaj lahko zgodi, ker se kuha na primitiven način in v velikih količinah) in preveč zakuhe na juhi. Vpr.: Na svojih potovanjih ste prav gotovo spoznali tudi mladino drugih narodnosti. Odg.: Na potovanju v Makedonijo smo se spoznali s Srbi in Makedonci, v Beogradu pa smo se srečali s poljskimi iharcerji» (tako se imenuje njih taborniška organizacija). Letos je namreč prišlo do množične izmenjave med poljskimi in jugoslovanskimi taborniki in so Poljaki taborili tudi v dveh krajih v Sloveniji: v Bohinju in v Ankaranu. Na taborjenju smo imeli v gosteh mladino iz francoskega provensalskega mesta Cio-tat. To mesto ima dogovor s Kranjem, da vsako leto izmenjajo skupino mladincev in sedaj bodo ta dogo- Gid Petre nova 20-let Nova švedska izredno talentirana igralka je zelo podobna slavni Greti Od «božanske» Grete Garbo dalje je Švedska zaslovela kot domovina dobrih igralk in igralcev. Moramo reči, da je slo-\es utemeljen, saj smo spoznali že mnogo švedskih igralk, ki so zaradi svojih igralskih sposobnosti zaslovele ne samo doma, temveč tudi v svetu. Naj omenimo samo eno, ki nam je med vsemi morda najbolj znana — Ingrid Bergman. Ingrid Bergman prihaja iz iste dramske šole. v kateri je študirala tudi Greta Garbo. Bila je znana kot dobra gledališka igralka doma še preden je zaslovela v tujini kot filmska igralka. Dve Oskarjevi nagradi, ki ju je za svojo igro prejela jasno kažeta, da gre res za igralko, ki je vredna naslednica božanske Grete. Od Ingrid Bergman dalje je še večkrat prišla v svet vest, da so odkrili na Švedskem novo Greto Garbo, ali vredno naslednico Ingrid Bergman. V vseh primerih so se izkazale vesti bolj netočne, OP VELJAVEN OD 10. DO 16. NOVEMBRA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Spoznali boste simpatične osebe in preživeli vesel teden. Nekaj zaprek na delu v začetku tedna, toda na koncu zmaga. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Vzbudili boste zanimanje neke osebe. Prijetne urice, toda srčni mir bo porušen. Darilo. Možnost novosti na delovnem področju. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Nepremišljenost vas lahko drago stane. Prijetne novosti vas bodo razveselile. Novi načrti in novi sporazumi, ki bodo za vas zelo ugodni. Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Zvez de so vam prijateljice. Ime’i boste uspeh. Sestanek boste odpovedali. Delo nepričakovano naporno in donosno. Rak (od 21. «. do 22. 7.) Čudna toda prijetna poznanstva. ki lahko privedejo do nepričakovanih novosti. Spremembe družinskega značaja Usoda vam je naklonjena. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Iz slučajnih srečanj se lahko porodi trdnejše čustvo. Ne pripovedujte okoli svojih tajnosti. Zagrabite za prilož nosti, ki se vam ponujajo. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Zanimive novosti v začetku tedna. O seba, ki vas zanima. vas bo obiskala. Vaše žrtve in napori bodo poplačani. Razgovor. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Veliko veselje v vašem srcu. Mnogo laskavih besed. Darilo. Bodite odločnejši, ker drugače lahko zamudite priložnost. I Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Mirno lahko pričakujete dobre novice in nikar se ne razburjajte p o nepotrebnem Obstaja možnost, da bistveno popravite svoj gospodarski položaj. Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Obstaja nevarnost zaprek in nasprotovanj pri srčni zadevi. Teden bo zelo naporen. Čuvajte si zdravje. Koristno srečanje. Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Ne- pričakovano b o vzrastlo nagnjenje do prijetne osebe, ki jo že poznate. Boriti se boste morali s tekmeci. Napravite načrt in izvedite ga! Ribe (od 20. 12. do 20. 3.) Nekoliko negotove in mračne trenutke boste srečno prebrodili. Predvideva se zanimivo in koristno potovanje. Zaupajte prijateljem. I saj je šlo za igralke, ki še zdaleč ne bodo dosegle obeh navedenih igralk in njune slave. Vendar so s: s takšno reklamo utrle pot v filmski svet ter so danes bolj ali manj znane filmske igralke( v Ameriki, kot tudi v ‘Evropi. No, pred dnevi so časopisi objavili zopet vest o »resnični* naslednici Grete Garbo. Gre za komaj 20-letno Gi6 Petrč, ki stanuje s svojo družino v Stokholmu in ki jo že sedaj smatrajo za najboljšo gledališko igralko na švedskem. Gib je tudi po zunanjosti zelo podobna Greti Garbo. Nosi njeno pričesko ter ima njene oči in njen nasmeh, še v šolo Je hodila, ko je kazala mnogo več veselja za gledališče, kot pa za učenje. Edino jezike se je rada učila ter govori danes zelo dobro kar štiri jezike. Večkrat so jo profesorji v šoli zalotili, ko je na skrivaj čitala razna gledališka dela, namesto da bi bila sledila pouku. Nekoč jo je hotel njen profesor ostro kaznovati, ker jo je zalotil pri čitanju neke knjige. Toda tistega dne jt bila v šoli šolska pri-leditev, na kateri je tudi Gib nastopila v majhni vlogi. Baje je bila profesorju tako všeč, da ji je cprostil njen «greh» in da je imel tudi kasneje vedno razumevanje za »igralko. Ko ji je bilo 16 let se je hotela na vsak način vpisati v igralsko šolo. Starši ji niso branili, ker so vedeli, da bi bilo vse zaman. Toda kako priti v šolo, ki sprejema res najbolj nadarjene igralke. Tisto leto se jih je prijavilo knr 127. Gib je bila o-bupana. Prav gotovo jo ne bodo sprejeli. Bogve koliko je med kandidatkami boljših igralk od nje. Mama jo je tolažila in hrabrila. Skoraj mesec dni so trajali sprejemni izpiti, nato so kandidatke dobile sporočilo naj se javijo naslednjega dne, da izvejo za rezultate. Gib, vso noč ni mogla spati. Že zgodaj zjutraj je bila pred šolo. Toda šele okrog desetih s° jjl vili rezultate: Gib j® la ena izmed štirih ka didatk, ki so bile sprejete v šolo. Seveda J takoj dobila povabilo, nastopi v gledališču, P tudi v filmu Sama P vi, da ji je igranjei v S dališču mnogo bolj v®—, (Nadaljevanje na 5. strani) HifiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiHiiiinniitiiiiiiliilitiiiiiiHHiliilltlitiliiiHitl||lll,1tl Fižolčki ® Spisal in narisal Milko ‘Bamb}i Zjutraj je Minka nemalo ostrmela, ko je ug* lesketajoči se kupček. Ostrmela je tudi njcna , niica: «Joj, kdo nama je podaril toliko ^ena!^rt» je vsa srečna jecljala. «1, kdo neki? Palčki v®n. se je postavila Minka. Ravno tedaj je vstopil ^ ^ gospodar, da ju požene na cesto, ker nista P .e stanovanja. Kako je šele ta ostrmel! S pogledo«11 kar požiral zlati kupček. - FRANC t M Okrutna »ta »Flavtov oče, poslušajte me in ne bodite jezni! Morda že veste, da imam vašo Reziko rad. Iz srca želim, da bi čim najprej postala gospodinja na mojem domu. Skesano vam priznam, da sem večkrat prenočil v njeni kamrici in zavoljo tega zdaj revica joka, pa ni potrebno, da joka, ker sem fant poštenjak in bom naredil svojo dolžnost kakor se spodobi. Ne zamerite, saj ste bili tudi vi nekoč mladi in veste, kaj je topla kri! Recite, da ste zadovoljni in mi povejte, kdaj naj pridem snubit.* »Hentajte!* je rekel Flavlov oče in se zmedeno praskal po glavi. «Take zgodbe ni bilo odkar svet stoji. Rezika res joče, toda ona trdi. da je njene nesreče kriv edinole Lojze Boben in noče o tebi nič slišati. Ta Lojze pa bojda pravi da je res velik grešnik, ni pa nikoli grešil z Reziko, temveč je zvesto hodil samo k Anici Trompeti, ki da jo ljubi čez vse na svetu in je ne zamenja za sedemnajst najlepših Rezik ali Matild. In trdi, da bi Anica ne smela jokati, saj io bo kmalu odvedel na svoj dom. In še to pravi, da si k naši Reziki hodil samo ti in naj kar tebi pripišemo vse posledice. Ampak, ker Rezika pravi drugače — daj, % I I * i I * Pepe, lepo po resnici mi povej — ali sta k naši Reziki hodila oba?* Pepe se je pa primojdušal da ne, da je Rezika samo njegova in ima vanjo toliko zaupanja, da bi zidal nanjo grad in pristavo. Če zdaj Rezika tako čudno govori, je kriva žalost, ki je v njej in ki jo po nepotrebnem bega. Tudi je Lojze izvrsten fant in ima rad samo svojo Anico in Rezike niti ne pogleda.* Flavtov oče se je potolažil. Stisnil je Pepetu roko in modro povedal: «Dandanes so vsa dekleta prismode. Ko sem bil mlad so tudi v največji temi znale ločiti fanta od fanta. Zmeraj sem mislil, da je naša Rezika brihtna punca, pa ti niti lastnega fanta v postelji ne spozna! Ji bom že povedal nekaj gorkih zvečer * Očka ni opazil, kako hudomušno so se svetile Pepetu oči. Ob sončnem zatonu drugega dne si je Lojze Boben zlikal škornje in se kakor možak napotil k Trompetovim v vas. Našel je v kuhinji zbrano vso družino in lepo je pozdravil. «Dober večer, božji ljudje!* Vsi, kar jih je bilo, so odgovorili »Hm!* in brz nato so mlajši drug za drugim zginili skozi vrata na dvorišče. Ostala je le Anica, ki je objokanih oči sedela pri ognjišču in šivala, ter stara dva. Lojze ni bil boječ fant in je delal po premišljenem načrtu. «Anica moja mila in vi oče in mati, dapustite, da nekaj povem. Dobro veste, da sem fant poštenjak. Z Anico sva res grešila, na temu je kriva najina velika ljubezen in mladostna kri — kajneda, Anica? Kadar vlada ljubezen, je ni sile, ki bi imela proti njej kaj moči. Zakaj Anica, zdaj žaluješ, ko bi morala biti ponosna? Saj bova te bridkosti hitro premagala. Prišel sem, da se lepo in pametno pomenimo, kdaj naj pridem snubit in kdaj naj bo potem svatovanje. Naša hiša težko čaka mlade gospodinje.* Trompetova mati se je useknila v predpasnik in je rekla: »Anica tebe ničesar ne dolži. Pravi, da je njenega stanja kriv tisti dolgopeti ničvrednež Tone Klarinet, ki pa najodločnejše to zdaj taji. Pravi, da se je ženil le pri Binci Kitari in da ni imel z našo Anico nikoli niti najmanjšega opravka. Oh, vsi svetniki nebeški, kaj sem dočakala! Moja hčerka Anica, samo čisto zlato, zdaj pa ne ve, s kom se je spečala! Otrok nesrečni, povej vendar resnico! Nemogoče je, da bi se nedolžen fant iz proste volje obtožil takega greha.* Anica je pa molčala, le solze o ji polzele po licih. Tako je bila zmedena, da ni niti sama več vedela ali je žrtev čarovnije ali kaj. Trompetov oče se je tedaj odhrkal in povedal svoje: »Vse kaže, da bo držala ?ojzetova trditev. Vidim, da je le on fant kakor se spodobi. Tisto, kar ta avša trdi o Tonetu, tisto je bosa. Sanjalo se je kozi in misli zdaj, da je res. Na roko, Lojze! Fant si od fare' in svatovanje bomo naredili še pred novo luno.* Ko je Lojze odhajal, je iz same prešerne zlobe zavriskal n,, vasi. Vse to je videl in *lišal bogec Amorček v nebesih in se je smehljal. Potem je vzel kredo in narisal novo znamenje v knjiao človeških usod. V tistem hipu je v srcih treh deklet od župnije popolnoma ugasnila prvotna ljubezen do prvih izvoljencev. Je rekla Binca Kitara sama pri sebi: »Podlež je Pepe Cimbal. Kako odločno taji ta mrha svoj greh! Ne bi ga več vzela, tudi če bi bil zlat! Tone je pa res blaga duša in kako me ima ubožec rad! Tuji greh vzame nase in še mene hoče prepričati, da je njegov Ni boljšega fanta pod božjim soncem in zato mu bom zmeraj zvesta in dobra žena!* In je v mislih govorila -tezika Flavta: »Kdo bi si mislil, da je Lojze Boben tak lump! Prež vsakega sramu trdi, da ni bil pri meni nikoli. Nesnaga! Kako drugačen je ta prezlati moj fant Pepe Cimbal! Kako velikodušen in plemenit je! Ne bo me prepričal, da ne ve, kdo je kriv moje nesreče. Prav dobro ve, le dober je tako, da je vzel krivdo onega nesramneža nase. Na vsem svetu bi ne našla boljšega človeka Do zadnje ure življenja ga bom ljubila!* Anica Trompeta pa je rekla, ko je bila sama: »Kako krasen človek in dobrotljiv je ta Lojze Boben! Ko bi po vsem svetu hodila 'z lučjo, bi ne našla boljšega. Ah, ta preblaga duša! Mirno vzame greh drugega nase in se dela, kakor da je on grešnik. Mene pa ne bo prepetnajstil! Prav dobro vem, da uganja to pretvezo iz same čiste ljubezni do mene. Do zadnjega hipa svojega življenja ga bom ljubila! Tisti Tone Klarinet je pa podlež brez vsake časti. Ne bi ga vzela več, če bi me v svilo odeval!* In je potem tako naneslo, da se je svatba vseh treh parov imela vršiti istega dne in iste nedelje jih je župnik Citra oklical. In ko je bilo vse nepreklicno urejeno in je manjkalo samo še poroka, so se vsi trije vražji fantje od fare poslednjo ne- deljo fantovske svobode skrivoma zbrali v zadnji sobi Gramofonove krčme, da svečano proslavijo srečen izid okrutne zarote. Poklicali so najp?e? tri Stefane najboljšega istrskega rejoška in potem so spodili krčmarja Gramofona iz sobe. In so slovesnega razpoloženja drug drugemu čestitali in potem pili kakor žabe. In ko so bil* dovolj razigrani, je Tone Klarinet vstal in povedal nekaj možatih besed. »Tovariši in prijatelji!* je rekel svečano. nenavaden in bistroumen način smo dosegli, kar so želela naša srca. Dali si bomo zdaj sveto obljubo, da ne bomo nikoli in pod 'nobenim pogojem razodeli svetu našo zvijačo. Od zdaj naprej mora biti ta zgodba pokopana v grobu pozabe in večnega molka. In ljubiti moramo prve otroke svojih žen z isto toploto kot svoje lastne. Nikdar se ne sme pokazati razlika. Dali si bomo obljubo in če jo o° kdo čez leta prelomil, bo vreden vsega zaničevanja in zemlja naj ga požre — amen!* ,, In fantje so vstali in z roko na srcu ponovu1 sveto obljubo. . Tako se je srečno končala ta prebridka , ba. Bili so srečni vsi prizadeti in bili so srečn celo vaščani, ko jim je klepetanje začelo °dP?„ dovati, samo župnik Citra ni bil vovsem srečen-Neko nedeljo je močno grmel čez razrvano mlad -no in čez lahkomiselne starše, ki ne znajo P° ,rt dovolj. Primerjal je Dolino na hribu Sodomi Gomori in je vsipal nanjo polna prgišča gorečeg žvepla. Tako močno se je razvnel, da je bil pozneje pri kosilu hudo nejevoljen in so se m od svete jeze bliskale oči. Poredni bogec Amorček, ki je tako spretno organiziral vso zadevščino, je videl tudi čemernega župnika in njegovo jezo, pa je iz nenadne h domušnostl položil na lok čisto novo strelico, pomeril tn — vše .— je sinila strelica v ravni er proti farovžu. In takrat se je gospod župnik n nadoma nasmehnil in objel mladostno kuhanem ki je prišla, da pospravi krožnike. Z levico j° ? objel, z desnico ji je pa privzdignil mehko bra ter se ji zagledal v tople in dobrotne oči. Lokavo se je smehljal bogec Amorček, na pa je zaprl nebeško linico za nedoločen čas. Konec 1 I f $ I 40* j ?®or^fnevnik’ — 5 — 9. novembra 1951 OGORČENJE STARŠEV ZARADI NEIZPOLNJENE OBLJUBE Otroški vrtec v Ricmanjih kljub obljubam še ni odprt! v ^Isko skrbništvo je dalo svoj pristanek, ustanova za otroške vrtce l1tla na razpolago tudi opremo, le vladni komisar ne da dovoljenja 2ai - .... Moramo spet načeti v p, atlie otroškega vrtca <**njih. Kljub zagoto-Kj Sadnega generalne- jj . pisarja dr. Palamare, c|J *absko leto delegaciji jjJre uprave zagotovil, '!t«n ° 2 'et;ošnjim šolskim prii tu odprli toliko pri-lo ahi vrtec, za katerega tj Tj^apolago povsem no-^Prostori, šolsko skrbni-w Je na dopis občinske ^ P° vol j no odgovori-k "av tako tudi ustanova (ij °ške vrtce, ki pravi, i), ustanovitev vrtca Pripravljeno, saj je na ij*0 tUdi Že °Prema ^ čaka samo na pristala 'tiroma dekret vladne-i^^eralnega komisarja. I^t^itno je, da vladni tj/^ihi komisar tega pri-d^Jhi dal, kot tudi ni IV. v°ril na nismo občin- 'iPrav To "‘we-■ *° dejstva. Razumlji- i^Je’ da so starši, pred- S . matere, zaradi te- H 0 razburjene, kajti ni ( „ ^eno, ce morajo svo- < J**« pošiljati v otro- 0 k Domju, saj je c**0 S precejšnjimi !gUhl ■ ‘ da ne g°vorimo o K jenem času, vremen-Hj hepriiikah itd. Kako 5jj 81 želijo imeti vrtec v tv0 batn priča tudi dej-i|4’ da so pred leti, ko je tam vasi ustanovljena W.nska osnovna šola, c .j® iu starši sploh javit .testirali zaradi dvoj-«p. ere, ki velja za Slo-4 j1 hiedtem ko so za 5 ko . odprli italijan- :li . hovno šolo, niso ho-f^.a več kot 20 otrok od-^ slovenskega otroškega bije‘ Razburjenje in ogor-'čj kSe j® poleglo komaj %is° vladni generalni it^o ar Zagotovil, da bodo ^ .°dpiii v tem šolskem Ji ’s °^a sedaj smo že sko-* 6(51 novembra in nih- ali ,...Ve ali bodo vrtec od-Mev np' V1«10, da je tako po- 1 v5 je nepravilno in tu-« jo a obsojanja vredno. ‘isof v'adni generalni ko-Vowi°bfcinski delegaciji ^tt k- da bo vrtec let°s ržatj’ moral to obljubo ati. -„ali Pa jo sploh ne a ker ie bila ol> HoiJfcha, j0 je treba tudi Mii , • To še posebno za-1 ker gre za števi- 'Ujo , * ki povsem zado-tltOK,in opravičuje željo Sv" zahtevo prizadetih "i v5f>h faradi tega v ime-;lihoVm Prizadetih otrok in 'o, j, h staršev zahteva-v'adni generalni ko-l tou SVo-1o obljubo izpol-^jlh° da bo vrtec v Ric-v najkrajšem času Na dan mrtvih smo imeli na pokopališču spominsko proslavo in je pevski zbor zapel tudi »Žrtvam«. Karabinjerji pa so se zelo zanimali, kdo je položil vence k spomeniku padlim. Res ne vemo, kaj se imajo karabinjerji vtikati v to zadevo, kajti doslej še ni bilo nobenega zakona, ki bi nam prepovedal, da s cvetjem in venci počastimo spomin naših ljudi, ki so padli v borbi proti naci-fašizmu. Končno naj še izrazimo naše nezadovljstvo ker je napovedana predstava Slovenskega narodnega gledališča, ki bi morala biti pretekli torek, cdpadla. Ne vemo 'očno, kaj je temu vzrok, vendar pa želimo, da b- se »tehnične ovire« čimprej odstranile in da bi lahko že v kratkem pozdravili v naši sredi ansambel SNG. PADRICE B0R5T Preteklo sredo so začeli popravljati pot, ki vodi skozi našo vas. Ko bodo cestišče u-redili, to se pravi, zamašili luknje in ga planirali, bodo cesto asfaltirali. Pjdporni Židovi so že napravljeni in tudi dela v zvezi z novo kanalizacijo so že končana. Omenimo naj še. da je bilo tudi pokopališče razširjeno in so bila vsa dela končana že pred prazniki. Za vse svete je bilo pokopališče blagoslovljeno in takrat je tudi zapel naš pevski zbor, ki vseskozi pridno vadi.. Zapeli smo »Blagor mu», «Vstani človek«, ob spomeniku padlim pa smo zapeli še »Žrtvam«. Vse vaške gostilne so dobro založene z novim domačim vinom, ki ga zlasti tržaški izletniki zelo hvalijo. Po kleteh pa je še precej vina, kajti doslej ni bilo mnogo povpraševanja. Očitno je, da nam bodo italijanska vina delala hudo konkurenco, ne zaradi kvalitete, pač pa zaradi razmeroma nizkih cen, ki so posledica dobre letine v Italiji. Z letošnjo letino šmo še kar zadovoljni, le sena je bilo malo, saj ga nismo pridelali niti polovico kot v prejš-rjih letih. V vasi imamo okoli 70 glav živine in zato nam vprašanje sena povzroča velike preglavice. Vprašujemo se namreč, kje bomo dobili seno jn po kakšni ceni, da bomo lahko ohranili živino čez zimo. Ne bi škodilo, ko bi se kmetijsko nadzorništvo nekoliko pozanimalo za to vprašanje ter podvzelo primerne ukrepe, da bi nam zagotovili zadostne količine senu po primernih cenah. V tej zvezi bi radi tudi izrazili željo, da se napajališče, ki je sedaj na pokrajinski ce-sli, premesti na drugo mesto, najraje za kalom. To je potrebno predvsem zaradi tega, ker je pokrajinska cesta zelo prometna in človek nikoli ne ve, kdaj lahko pride do nesreče. Sedaj pa še nekaj besed o prosvetnem življenju; po pro-s;Evi 60-letnice obstoja domačega prosvetnega društva, ki je bila 13. julija, je zaradi poletnih počitnic, predvsem pa zaradi dela na polju, prosvetno delo začasno prenehalo. Z rednimi vajami moškega in mešanega pevskega zbora, ki ga vodi domačin Svetko Grgič, smo začeli spet okrog 15. oktobra in prvič smo nastopili na dan mrtvih, ko smo zapeli nekaj žalostink na pokopališču v Bazovici. Sedaj imamo vaje dvakrat na teden, ker imamo v načrtu kakšen nastop na radiu in morda tudi na Prešernovi proslavi. VELIKt REPEN Pretekli torek so prinesli v našo vas brzojavko, ki je zelo užalostila Celedinovo družino. Brzojav je namreč sporočil, da je v daljni Av- ................ V- Redek jubilej v Skednju klCMANJE *li I1,011 vas so asfaltira-v' *kovane z granitni-jj S|, 'e dohodni cesti IV,, iu upravlja pokra- j '**£ -,prava, sta še neasfal- l'Jva s^a obe ces*’ ze’ V rhi, posebno še ker . Pokrajinske upra-j*l° z drobnim gra- ' le zelo nevaren »ki vozilom. Želeli bi, krajinska uprava o-c*stišči asfaltirala. Niti najstarejši ljudje v Skednju ne pomnijo, da bi kdo praznoval šestdeset let skupnega zakonskega življenja, kot sta ga pred dnevi praznovala zakonca Ivan Flego in Joslpina Godina Ivan Flego Je bil rojen 23. septembra 1*74 v Skednju kot sin stare in zavedne slovenske družine. Od svojega dvanajstega leta, ko je prvič nastopil službo vajenca v neki mizarski delavnici. Je trdo delal vse življenje in si ustvaril lastno delavnico, v kateri sedaj, kljub svojim 84 letom, rad kaj napravi. Omenimo naj, da je še pred leti, ko Je bil star ze 79 let, sam napravil povsem novo opremo za trgovino, ki Jo ima v mestu njegova hčerka. V mladih letih Je pridno sodeloval pri domačem društvu »Velesila«, kjer Je bil vse do konca vojne ozi roma do razpustitve društva marljiv odbornik. Leta 1*97 Je bil tudi član pripravljalnega odbora za ustanovitev Slovenske čitalnice, do- ber pevec ln kot smo že o-menili, vsestransko marljiv in delaven odbornik. Tudi njegova soproga Je od svojih dekliških let so delovala v «Velesili», saj je prvič nastopila kot članica Igralske skupine, ko JI je bilo komaj 16 let. Čeprav ima danes že *2 let pa se Se vedno spominja — kot da bi bilo včeraj — celega prvega dejanja (Zupanove Micke*, v kateri je nastopala prav v vlogi Micike. Sodelovala Je tudi kot sopranistka v pevskem zboru, in sicer vse dotlej, dokler so Ji vedno večje družinske skrbi to dovoljevale. Srečna zakonca, ki sta se poročila 24. oktobra 1*98, sta vzgolifa šest zavednih otrok, tri sinove in tri hčere, v krogu katerih sta praznovala šestdesetletnico skupnega življenja. Ob njunem redkem jubileju jima iskreno čestitamo in Jima želimo, da bi preživela še mnogo le* skupnega življenja v zdravju, sreči in zadovoljstvu! straliji umrla domača hči, komaj 23 let stara Zofka por. Furlan. Pokojnica se je izselila v Avstralijo dne 18. septembra 1956. V novi domovini se je poročila, a usoda je hotela, da je bila poročena komaj 14 mesecev, ko jo je smrt iztrgala iz kroga njene družine. Nič točnega se ne ve, kako oziroma zakaj je umrla, vendar pravijo, da bodo bržkone njeno truplo pripeljali v rojst. no vas. 2alujočemu možu kot tudi staršem in svojcem naše iskreno sožalje! •>: . ' Po naših vaseh že kuhajo žganje •iiiiiimiiiiniiiiiiimtiitHHiiiimiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiMmitiiiiiimmiiiiitimiiimtiiimiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiitiiii SV. RARRARA Ivan Čač \^ i % l \ \ \ Pretekli torek nas j* povsem nepričakovano zadela huda novica, da je tragično preminil komaj 37 let star gostilničar Ivan Cač, ki ga je med delom pri obnavljanju gostilne ubil električni tok. Pokojnik, ki izhaja iz zavedne in stare slovenske Roko-tove družine, je bil med va-š ani zelo priljubljen, saj sta pa odlikovala predvsem dobrosrčnost in prijaznost. Od mladih let je delal v ladje-i.elnici Sv. Ma-ka, pred devetimi leti pa je prevzel nekdanjo gostilno »Korošec« v svoje roke in ves prosti čas posvetil gostom, ki so v vedno večjem številu prihajali v njegov .okal. Pred približno tremi tedni je začel gostilno obnavljati in ko je v torek nameščal električno peč, ki naj bi osušila zid, je prišlo do nesreče, ki je globoko užalostila ne samo svojce, temveč tud i vse vaščane t in sploh vse, ki so ga poznali. V naši vasi še ni bilo toliko ljudi, kot v četrtek popoldne, ko smo pokojnika s premili na zadnji poti. Vsa vas se je udeležila pogreba, mnoge ljudi pa je prišlo tudi iz Milj, Trsta in z onkraj meje, kar kaže, kako zelo je bil pokojni Ivan Cač znan in priljubljen. V pogrebnem sprevodu so nosili šest vencev, med njimi tudi venec, ki pa je nosila delegacija delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka ter mnogo cvetja, ki je zasulo prerano izkopan grob. Vdovi in malemu sinku, ki ju je strašna nesreča tako hudo prizadela, izražamo naše najgloblje sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika». SAMOTORICA Zvedeli smo da je bilo na pobudo občine in pokrajinske turistične ustanove odobreno delo za ureditev ceste, ki vodi k Sv. Lenartu. Pravijo, da je bil potrebni denar že nakazan in da je uprava SKLAD že dobila nalog, da pot cimprej ured' Pozdravljamo to odločitev, sai bo naša va3 mr.ogo pridobila z ureditvijo poti k Sv. Lenartu, ki je postal posebno v zadnjih letih zelo privlačna izletniška točka številnih Tržačanov. Zato pričakujemo, da bodo Tržačn-ni, potem ko bodo lahko prišli z vozili prav do Sv. Lenarta, v še večjem številu obiskali našo vas. BOLJUNEC Turistična sezona je za nami in moramo reči, da je bila letos kar ugodna. Vsako nedeljo is ob praznikih je bila Gliničica polna tržaških izletnikov, ki se najraje pripeljejo s svojimi vozili do planinske koče, od tam pa jo mahnejo ob potoku navzgor ali pa plezajo po grebenih na eni ali drugi strani Glinščice. Toda na račun poti, ki vodi v Glinščico, je bilo slišati mnogo pritožb, ker cesta še zdaj ni asfaltirana. V interesu tujskega prometa, od katerega ima nedvomno koristi tudi občinska uprava, bi bilo prav, da bi to pot še pred začetkom nove turistične sezo- 5e asfaltirali. Omeniti je tu-i treba, da nanese voda ob vsakem dežju pesek in drugo umazanijo na dvorišče hiše tik ob mostu, kar povzroča stanovalcem same nevšečnosti. To se dogaja zaradi tega, ker cesta visi proti dvorišču, odtočni kanal pa je na drugi strani. Cas bi bil, da se po to. likih letih ta zadeva uredi in cesta primerno p spravi. Naša želja je tudi, da bi pot, ki vodi s trga do vode in h kamnolomu, asfaltirali. Tu naj tudi omenimo, da so delavci, ki so zaposleni v kamnolomu, že dzakrat stavkali, in sicer v ekviru stavkovnega gibanja, ki je bilo napovedano v državnem merilu. Nič se še ne ve, če so delavci, 14 po številu, dosegli kakšna izboljšanja. Končno naj še omenimo vprašanje naše kino dvorane. Lastnik pravi, da je dvrrana nared, v kabini so pripravljeni projekcijski aparati, in da sedaj čaka samo na komisijo za kolavdacijo. Ta komisija bi morala dvorano kolavdira-ti že pred desetimi dnevi, toda očitno je, da se gospodom prav nič ne mudi. Ce hočemo v kino, moramo stopiti v Dolino ali pa v Trst, kar je zvezano z velikim; stroški. Zato bi želeli, da lastnik dvorane, predvsem pa pristojne oblasti v Trstu takoj poskrbijo, da bomo lahko v najkrajšem času gledali filme v domači kino dvorani. DOLINA 2e dalj časa se govori, da bodo asfaltirali pot, ki gre od spomenika v vasi Uo nove ceste na Zgornjici. Doslej pa še nismo videli nič takega, kar bi kazalo, da bodo z deli v kratkem pričeli. Želeli bi, da se asfaltiranje te poti čim- prej opravi. Se vedno tudi črkamo, da bodo popravili zid pod zvonikom, ki je zelo nevaren, saj človek nikoli ne ve. kdaj se bo zgodila nesreča. Tudi pot ie potrebna popravila, med- tem ko bi priporočali nekaj več snage v bližnji okolici, ki >e postala že pravo smetišče. Brv čez potok ob pralnici pri Cempetu je že pol leta v zelo slabem stanju. Deske so namreč segnile in zato so v njih velike luknje, tako da morajo perice zelo paziti, ko gredo čez brv. Tu li tukaj se lahko zgodi nesreča, in zato bi bilo prav, da bi brv takoj popravili in jo tudi opremili z ograjo. Za zaključek nai še Izrazimo željo, da bi domače pro- svetno društvo organiziralo kakšno prosvetno prireditev, pa tudi kakšen zabavni večer ne bi škodil. GABROVEC Se sedaj ni rešeno vprašanje otroškega vrtca v naši vasi in v Zgoniku. Zvedeli smo, aa je bil pred dnevi dostavljen občini dopis prefekture, v katerem zahteva nekatera pojasnila v zvezi s sklepom občinske uprave glede nastavitve otroškh vrtnaric. Iz tega sklepamo, da bo minilo še precej oasa, preden bo vrtec odprt. Zvedeli smo tudi, da je občina prvo vlogo v zvezi s tem vprašanjeift napravila že junija meseca, a je bila vloga zavrnjena. Res ne razumemo, zakaj je treba toliko čakati na otvoritev vrtcev, kajti ni r.am vseeno če so naši otroci doma ali pod nadzorstvom učiteljic. Zato bi želeli da se zadeva činiprej uredi. Gio Petre nova 20-letna Greta Garbo (Nadaljevanje s 4. strani) — ve pa, da si bo lahko utrdila sloves samo, če jo bodo v svetu spoznali tudi kot filmsko igralko. Zato je pripravljena sprejeti ponudbo, ki ji jo je pred časom poslala neka ameriška filmska družba. Toda kot rečeno, to ne bo njena prva izkušnja v filmu. Gid je nastopila do sedaj že v več filmih. Za snemanje pri prvem je morala celo v A-friko. Film, ki je nosil naslov «Gorila» ne spada med dobre filme, vendar trdijo kritiki, da s* je Gid tudi v tem prvem poskusu kar dobro obnesla. Gid se tega filma raca spominja ne toliko za-tadi njegove vsebine, temveč zaradi potovanja in doživetij v vroči Afriki, ki je tako različna _od njene domovine. To poletje je Gid nastopala v gledališču v Stockholmu, kjer je igrala eiavno vlogo v Shakespearovi drami «Sen kresne i»oči> Kritiki so se o tej njeni vlogi zelo laskavo izrazili ter ji prerokujejo še lepo bodočnost. Dramo, ki so jo uprizorili na prostem so ponavljali skozi vsak večer kar dva meseca. In pravijo, da ima za uspeh največ zasluge prav mlada Gid, ki se je že kar navadila, da jo imenujejo novo Greto. Gid si želi. da bi lahko prišla tudi v Italijo ter da bi lahko igrala v filmu, ki bi ga režiral .Vit-torio De Sica, ali pa Fellini. Oba italijanska režiserja sta ji najbolj všeč ter smatra, da bi lahko pod njumr.i vodstvom pokazala svoje resnične sposobnosti tudi kot filmska igralka KRIŽANKA Besede pomenijo: VODORAVNO; razkazova-lec, predvajalec, >2. odločilna sprememba, konfnit preobrat, 18. drevesa in sadovi, 19. nekdanji naziv za Arabca, 21. zaničljiv naziv za tistega, ki ne zna svojega izdelka izdelati tako, da bi bil čist, ličen, 22. vrsta bombažne tksivne, 24. Zanjo je pristojen zdraVni>, 26. mestece v Istri, 27. ime prve slovenske filmske igralke. 28. število, 30. zdravica, 32. enote ploskovne mere, 33. medmet, 34. vrsta lirske pesmi, 36. otrok v tuji reji, 38. igralna karta, 39. nabašem, nadpovprečno napolnim, 41. vprašalni pa tudi nedoločni zaimek, 42. okrajšava za revizor, 44. stresem se od strahu, 46. majhni plugi, 48 del jezdečeve opreme, 49. oziralni zaimek, 51. prostor v gimnazijskem razredu. 52. pojeden, popit, 54. moderen, sedanji, 56. poudarjena pritrdilni-ca, 57. čar, vabljivost, 59. bajeslovni enooki velikan, 61. pripovedna pesem, 63. lovec ra gozdne ptice, 66 začrtanje, 67. slovenski tednik, 68. poziv psu, naj skoči, 70. splošno znan, 72. privlačnost, mikavnost, 73. pripadnik angleških naseljencev v Južni Afriki, 74. izdelek iz maka. 76. mrčes, 78. žensko ime, 79. kos pohištva, 81. dolivam, 83. plemenski, 84. odkritosrčen, 85. obdelovalci zemlje, ki so se specializirali za posebno kmetijsko stroko. NAVPIČNO; 1. vrsta pustne maske, 2. muza ljubezenskega pesništva, 3. muslimanom sveto mesto, 4. medmet 5. stavčna nikalnica, 6. avtomobilski znak za trža*ko o-zemlje. 7. ntok na Jadranu, 8. židovsko moško ime, 9. vrsta uradne obleke, oklešček. krepelce, 11, prebivalec majhne deželice v Beneški Sloveniji, 13. prva in tretja črka besede pod 65. navp., 14. avstralska ptica, 15. južnosf-iška ovca, 10. del njive, 17. akademski naslov za lekarnarja, 20. nenasitnost, 23 brez privlačnosti, 25. reka v Angliji, 28. pre-piren, bojen, 29. msitljiv, siten, 31. kamenina, 34. lakaj, strežnik, 35. moško ime. 37. otok v Sundskem otočju, 39. smrt povzročajoče sredstvo, 40. poljska cvetlica, 43. slovensko ime za Udme, 44. število, 45. otok v Irskem morju, 46. brišem za radirko, 47. poceni, 48. hoja z\ oddih in razvedrilo (množ.), 50. nasilna tatvina, 56. vrsta peciva, 53. prinaša obmorskim prebivalcem vsakdanji kruh 55. prevozno sredstvo, 57. moško ime, 58. utežne enote za tehtanje dragih kamnov, 60. deli knjige, 62. statistična akcija, 64. glasbeni instrument, 65. žagan, 67. pripadnik naroda, ki živi v Aziji, 69 čivk, ptičji klic, 71. nedoločni zaimek, 73. roman Dostojevskega, 75. pomladanski, 77. ne-oblečen, 28. češko moško ime, 80. nikalnica, 82. kratica za mister, 83. prva in tretja čoka besede pod 46. navp. Rešitev križanke: VODORAVNO; 1. Ar gos, J. pukam, 9. kolar, 14. rdeč, 15, sodim, 16. padec, 17. he, IS. gin, 19, Dumas, 20. kobra, 21. bel, 22. em, 23. bober, 24, kodri, 25. Jaro, 26. teist, 27. ra-spi, 28. nered, 29. tros, 31. takoj, 33. rosen, 35. di, 36. ion, 37. hilav, 38. pelin, 39. nič, 40. nj, 41. liter, 42. trden, 43. dete, 44. pisun, 45. brest, 46. Piran, 47. Lofiti, 48. lokve, 49. kamor, 50. luč. 51. Ervin, 53. zdrav, 55. dno, 57. Ag, 5*. hrast, 59. tenor, 60. gnoj, 61. briti, 62. namig, 63. Arosa, 64. igrači, 66. silak, 67 hrust, 68. nežne, 69. načet, 70. Grant, 72. as, 73. Anton, 74. c imet, 75. Tito. NAVPIČNO; 1. Argentina, 2. rdim, 3. gen, 4. oč, 5. pome talen, 6. udar, 7. kis, 8. Am, 9. kabriolet, 10. odri, 11. Lea, 12. Ac, 13. melodičen, 15. sub• stituirati, 16. podpredsednik, 17. hereditarnost, 19. dol, 20. koš, 21. bar, 23. bos, 24. kaj, 25. jen, 26. ton, 27. rov, 28, Ne n, 30, roj, 32. kar, 34. sin, 37. histeričen, 38. prevzemati, 39. nerodnosti, 41. lih, 42 trk, 43. dim, 44. pač, 45. bon, 4t, pav, 47. lug. 48. lit, 49 kar, 50. lavina, 52. vsi, 54. rog, 56. oja, 58. hrana, 59 talec, 60. grunt, 61. brž, 62. nič, 63. ere, 65. ges, 66. San, 67. hrt, 69. no, 70. ge, 71. do. HA OiVJEf*2APAOt/ NRZPVCSTNEMU /N-\ t)U4NCU JE T/M ODVZEL PJtfS Z N4BOJI SEDAJ PA PRIDE NAJTEŽE : PA S BOM VRGEL NA OGENJ IN ko BODO A/£Ao // 7n/*r/ i OtC,TIM- upoma >5*0/ bova TER SKU :/ kONJE. TODA TO BO TEZ PREIZKUŠNJA. PRIJATELJ/ ZORNOSl BORIS s* TIM JE ODPRL VRATA IN VRGEL PAS Z NABOJI V OGENJ ( WOAH / .. KMALU POTEM KAJ s£d&AJ4^PADL‘ S° EKSPOZUE NABOJEV SO POVZROČILE ZMES- SEDAJAL/ NIKOLI, OOROONl y X 8 KONJI SO TUl N/TOO ! (Nadaljevanje sledil PrliSorUcTdnevnlk — 6 — 9. novembra 1358 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13.5, najnižja 9.1, zračni tiak 1013.8 pada, veter 4 km ju-govzhednik, vlaga 68 odst., nebo pcoblačeno, morje mirno, temperatura morja 15 8 stopinje padavine 1.7 mm Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA J. Orest, f eedor ^ Sonce vzide ob 6 55 in ^una 16.42. Dolžina dneva 9.'»<• l539. vzide ob 4.22 in zatone Jutri, PONEDELJEK, 1 • Andrej, Golobica V Lonjerju In Dolini proslavo oktobrske revolucij e Tov. Dekleva in Štoka poudarila nujnost izvajanja Leninovih tez Uresničenje socialistične družbe sloni predvsem na svobodni pobudi združenih delavcev - Pester spored z borbenimi pesmimi in recitacijami Na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju je bila sinoči pod okriljem Neodvisne socia-Litične zveze proslava 41. obletnice oktobrske revolucije. Dvorana je bila okrašena z zaenjem, na čelni steni pa je ni rdečem ozadju visela Leninova slika. Po odigranju »Opternacionale« je spregovoril dr. Jože Dekleva, ki je pdudaril pomen oktobrske revolucije, saj je ta prinesla čifeveštvu, to se pravi delavca«, zatiranim narodom in proletarcem stvarno perspektivo osvoboditve. Potem ko je govornik prikazal, kako je do revolucije prišlo in orisal njen zmagoviti konec v prestolnici carizma, je poudaril njen ogromen odmev v Ev-repi, v azijskih deželah in v Afriki. Medtem ko so s prvimi odločbami revolucije v notranje sti nacionalizirali zemljo, postavili pod delavsko nadzorstvo tovarne in podjetja, rtaci nalizirali banke itd., so v zunanji politiki proglašali načela in spodbujali akcije, katerih namen je bil, že pri korenin prizadeti vojno politiko kapitalistične buržoazije, to je njene načrte po osvajanju in po razdelitvi področij in kolonialnih posesti v »vetu. Dr. Jože Dekleva je nato citiral Lenina ter analiziral položaj v povojnih letih, ko te je uveljavil v Italiji in Nemčiji fašizem, ki je bil najbolj nasilno in najbolj reakcionarno trinoštvo, kar jih pomni zgodovina. Nato je ana-ltzir .l položaj tik pred drugo svetovno vojno in razdobje v zadnji svetovni vojni. Dr. Dekleva je zatem poudaril, da če zmaga nad fašizmom, zmagovita vojna ZS SR, zmagovita socialistična revolucija v Jugoslaviji ter pot socialistične izgradnje, ki s o jo ubrale države Vzhodne Evrope, ogromno okrepila socialistične sile v sve*u, čeprav je prišlo tudi do poraza, zastoja in ustrezne konsolidacije kapitalističnih ter imperialističnih sil. Ko je analiziral od lose med socialističnimi- državami v procesu socialistične izgradnje, se je govornik dotaknil tudi koroin-iormovske resolucije iz letu 1918, ki je na hrupen način odkrila obstoj teh vprašanj. Govornik je pri tem poudaril, dAsflcigiizem ne more dopuščati razlike glede pravic med malimi in velikimi državami, kajti takšna politika ograža bolj kot karkoli solidarnost in dejansko enotnost socialističnih sil, zaradi česar je ori-šld tudi do znanih kritičnih pripomb. Dr. Dekleva je nato citiral Lenina, ki j- ostro obrodil tisi«, ki so smatrali, da je ures-niienje socialistične družbe, k* sloni na svobodni pobudi združenih delavcev, utopistič-no, potem pa je tudi dejal: Da se omogoči uveljavljanje pohude od spodaj da se sprostijo ogromne energije ijud-sl»a, se morajo razvijati organi neposredne demokracije Ob občnem zboru SPZ (Nadaljevanje s J. Hrani) nosti. Saj je posredovanje naprednosti vendar temeljna zahteva resnične prosvete. * Delo prosvetnih delavcev bo slej ko prej tudi v bodoče težko in lahko še težje kot doslej. Zato pa bo toliko bolj hvalevredno že spričo dejstva, da se oni ven-uar tako pozitivno razlikujejo od vseh tistih — ponekod precej številnih — potencialnih prosvetnih de-luvcev, ki so na žalost ne-delavci in ki s svojim nedelom ne samo — razumljivo — ne nudijo koristi, temveč z njim celo škodljivo vplivajo na svojo o-kolico. (In niti ni treba, da bi imenoma navajali kraj, kjer je slovenskih intelektualcev na pretek, koristi za ljudstvo pa od njih nobene; nekaj izjem te nerazveseljive ugotovitve ne njore omajati.) Prosvetno delo ne donaša materialnih koristi, pogosto še zadoščenja malo. Toda v vseh tiskih, ki se mu z voljo, ljubeznijo in vztrajnostjo predajajo, naj bo vendar lepa zavest, da je njihovo delo koristno, da mora prej a|i slej le roditi sad, za katerega bodo mogoče še pozni rodovi hvaležni. Naj današnji občni zbor Slovenske prosvetne zveze preveva optimizem, ki naj ne bo izraz neresne brezskrbnosti, pač pa zavesti irt prepričanja, da gre prosvetno delo kljub težavam iS vsakovrstnim oviram naprej k nadaljnjim u-spehom, katerih plodni u-činek naj naše ljudstvo vedno bolj občuti. Ko našim prosvetnim delavcem, zbranim na občnem zboru, izrekamo zaupanje, izražamo obenem željo, da bi se jim pri njihovem delu priključili še drugi. In s to željo jih na današnjem občnem zboru pozdravljamo. 1 RADO RAUBER in samouprave, ki so tudi lahko različni po obliki in stopnji učinkovitosti, ustrezno z materialnimi in kulturnimi pogoji posameznih držav ali iitma in stopnje razvoja, doseženega v socialistični izgradnji. Ustanovitev delavskih svetov, ki upravljajo podjetja ter komun z velikim številom drugih samoupravnih organov v Jugoslaviji dokazuje, da ne gre za utopije, marveč za nujen razvoj v socialistični družbi. Ustanovitelji znanstvenega socializma Mara, Engels in sam Lenin so večkrat pribili to resnico v njihovih specifičnih delih in drugih revolucionarnih spisih. Ta naloga ni lahka, marveč težka in dolgotrajna; toda če jo zanemarjamo, ali še slabše, če jo od-stianimo z dnevnega reda nalog socialistične izgradnje, gremo naproti resni nevarnosti ter se ustvarjajo hude ovire gospodarskemu, družbenemu in političnemu napredku. Postopno se uvajata praksa in zarr:sel, da ukazi od zgoraj rešujejo vse; vodstveni •'parat se preobrazi in sprevrže v birokatizem, ki zanika sleherni demokratizem in ki goji največje nezaupanje v . posobnost in v pobudo delavcev ter v žive sile njihovega socialističnega razvoja. Dr. Dekleva je nato poudaril borbo za mir in številne naloge, ki stojijo pred nami. Potem pa je še enkrat po-uuaril, da je monopoliziranje modrosti, vsiljevanje rešitve od zgoraj ne ie neumno, marveč zavira in hromi razvoj, /ato pravimo danes; Spričo veličastnih in težkih nalog ter svetlih ciljev, ki se odpirajo človeštvu, pustite, naj vsaka živa sila, vsako primitivno in novo vrenje, vsako gibanje, ki se bori za socialni napredek in za socializem, prispeva v debati in v akciji svoj dtlež k skupni stvari za skupno zmago nad nazadnjaškimi in konservativnimi silami! Po govoru dr. Dekleve je domači pevski zbor zapel cUratje le k soncu« ter »Na emu glej«, potem pa je Riko Lavrenčič recitiral Klopčičevo «Udar na udar«, Gabrijela Orel pa Kajunovo »Jesenska«. Sledila je .se recitacija Fuhija Pečarja, ki je recitiral Brnčičevo «Rdeči oblaki«, medtem ko je zelo uspelo -peoriav* -zaključil pev»ki zbor pod vodstvom Justa Lavrenčiča, ki je zapel še »Naglo puške«, »Le vkup uboga gmajna« ter za zaključek »InterhacionalG«. Svečana proslava 4l. obletnice oktobrske revolucije je biia tudi v Dolini, kjer je go-• oril tov. Franc Stoka in nakazal v svojem govoru podobne misli kot tov. Dekleva. Izjava federacije PSI o deželni avtonomiji V zvezi z vestmi o utesnje-valnih kriterijih vladnega načrta za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina spominja tržaška federacija PSI meščane na svoj ustavni zakonski načrt, ki so ga predložili v senatu senatorji Solari, Tolloy, Lussi, Negri in Parri in v katerem se za tržaško področje iz-rjeno zahteva »status« avtar-hične teritorialne ustanove, izven Ce .kih meja države in z neposrednimi odnosi z državo, kar se tiče vprašanj izvirajočih iz posebnih empo-rijskih nalog Trsta in iz iz-venc.irinskega položaja lil« mora imeti Trst lasten teritorialni svet z zakonodajno močjo, kar se tiče omenjenih vprašanj. Socialistični parlamentarci bodo odločno zagovarjali ta ustavni zakonski načrt, za katerega je potrebna večina. Federacija PSI poziva prebivalstvo, naj odločno podpre zahtevo po samoupravi mesta, kajti le od uresničenja te zahteve bo odvisno, ali postane važuo trgovsko stičišče evropskih narodov ali pa se skrči v navadno obmejno postojanko. Pogled na zaprto prodajalno Delavskih zadrug imiiiiiiiiitiiiiiiiiMiMiiiiiitiiiiiiimiftHimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiitMiiiHmiiiiiiiiiiimiiiiiiniiittitmitiiiiiiiii Proti načrtom komisarske uprave Velik uspeh včerajšnje stavke uslužbencev Delavskih zadrug Stavkalo je 93 odstotkov vseh zaposlenih uslužbencev in delavcev - Zaprte so bile skoraj vse prodajalne Včeraj je bila izredna e-notna stavka uslužbencev in delavcev Delavskih zadrug, saj so tokrat stavkali tudi nekateri uradniki in poslovodje, ki se do sedaj še niso nikoli udeležili nobenega stavkovne* ga gibanja. To pomeni, da so razlogi, zaradi katerih sta obe sindikalni organizaciji proglasili stavko, v resnici občuteni in da obstaja nevarnost za veliko večino zaposlenega o-sebja. Fo podatkih obeh sindikalnih organizacij je stavkalo 93 odst. vseh zaposlenih delavcev in uslužbencev (pri čemer je vključeno tudi vodilno esebje), saj se ni udeležilo stavke od okoli 400 uslužbencev le 32 uslužbencev. Rezujtati po posameznih oddelkih so naslednji; Stoodstotno so stavkali v centralnem skladišču, oddelku za avtomobilske prevoze in oddelku za notranje usluge. ______________ Od 120 uradnikov so delali trije, poleg tega pa še komisarji, direktorji in nekateri načelniki oddelkov ter nadzorniki. Od 69 prodajaln, ;cl so v mestu in bližnji okolici, so poslovodje odprli 18 prodajaln v jutranjih urah, vendar so koro v vseh bili sami, razen v kolikor jim niso pri-kočili na pomoč nadzorniki. Popoldne so zaprli še številne izmed teh prodajaln, kot na primer prodajalno pri Sv. Ivanu. Uslužbenci Delavskih zadrug so se dopoldne skoro v celoti udeležili skupščine, ki je bila ha sindikalnem sedežu v Ul. Duca D’Aosta in kjer so prebrali pismo predsednika Delavakih zadrug. V pismu je govora, da bodo štiri odpuščene delavce ponovno sprejeli za »stalno« in istočasno v kategorijo'«.iestalno zaposlenih pomožnih delavcev«. Foleg tega se v pismu potrjuje, da bodo v ponedeljek poslali akte, da pridejo na pomoč tehniki nacionalnega odbora za produktivnost kar ? drugimi besedami pomeni, aa direkcija vztraja na svojem stališču in namerava izvršiti načrt za postopno likvidacijo Delavskih zadrug. Razumljivo je, da delavci niso mogli upoštevati takih predlogov in so se izrazili, da jih hoče imeti direkcija za norce. Na skupščini so izvolili de- Ta načrt zahteva tudi, da Jegacijo delavcev, ki je ob-MiiiiiimiHmliMfilmiiiiiiiiiMiiiiiimiHiMHiimtiiiiiitiifiiiiiiiitiMiinimiiiHiiimiiiimiiimim Nenavadna nezgoda Vnel se je razliti bencin a gasilski aparati niso delovali Prisebnosti gasilca se je treba zahvaliti, da ni nastal požar, ker je bila blizu bencinska črpalka Ob začetku drevoreda D'An-nunzio pri bencinski črpalki blizu Trga Garibaldi je bil včeraj okoii 9. ure velik direndaj in se je zbralo veliko število radovednežev, ki so opazovali neobičajni dogodek. Mlad motorist je namreč i-mel opravka s svojim starim motorjem. Pri črpalki je naročil dva litra bencina, toda motor se ni hotel prižgati. Kje je krivda? Zazdelo se mu je, da je verjetno padlo v rezervoar nekaj kapljic vode. Zaradi tega je motorist obrnil irotor, da bi izlil nekaj olja in bencina. Pognal je motor in je kazalo, da se bo prižgal, toda iskra je povzročila nevšečnost. Vnelo se je namreč nekaj bencina in je bila nevarnost, da bo zgorel motor, kakor tudi da bo eksplodiral rezervoar in povzročil še večji požar zaradi bližine bencinske črpalke. Motorist se je tega zavedal in je naglo odpeljal motor nekoliko v stran. Tedaj je privozil mimo neki gasilec. Ustavil je motor in naglo skočil na trolejbus ki se je tam ustavil. Zagrabil, je za gasilski aparat na trolejbu-su in hotel pogasiti požar, toda aparat je 'bil prazen. Gasilec je tedaj spet skočil na drugi avtobus, toda tudi ta naprava ni funkcionirala. Prav tako nista bila za uporabo a- parata pri gasilski črpalki. Na srečo je tedaj privozil mimo z avtom neki zdravnik, ki je s svojim malim aparatom rešil vso zadevo. Samomor upokojenca Kdor je včeraj okrog poldne šel ali se peljal po Istrski ulici, je bil priča tragičnega dogodka. Z mosta pri hiši št. 75 v omenjeni ulici se je namreč vrgel 62-letni Lodo-vico Piemontesi od Gornje Magdalene 136. Nekdo je takoj obvestil reševalno postajo od koder je nemudoma prispel rešilni avto, s katerim so nesrečneža odpeljali v glavno bolnišnico, kjer je čez pet minut podlegel hudim poškodbam. Piemontesi se je namreč hudo pobil po telesu, zlomil obe nogi, prebil lobanjo in dobil pretres možganov. Gre skoraj gotovo za samomor, vzroki pa niso še znani. Pravijo, da je pokojnik imel raka na jetrih in da ga je verjetno to spravilo, da si je na tak način vzel življenje. Nesrečnež, ki je bil v pokoju, je bival pri Gornji Magdaleni in se je okrog poldne odpravil z doma. Bil je skromno oblečen, v žepih pa je i-mel le nekaj denarja. iskala predstavnike nekaterih političnih strank. T iko so bili člani te delegacije pri poslancu Vidaliju, ki je zagotovil, da bo še enkrat interveniral v Rimu. Predstavnik KD pa je dejal, da njih stranka nima nobenega opravka z Delavskimi zadrugam; in pri tem »pozabil«, da je v upravnem odboru tudi demokrist-ianski predstavnik. Končne »o bili člani delegacije tudi ".a tajništvih PRI in PSDI, kjer sc povsod vodilni predstavniki zagotovili podporo. V tej zvezi se čujejo glasovi, da namerava politično vodstvo PS Dl enega izmed komisarjev vreči -iz stranke, ker noče izvesti sklepa vodstva in voditi akcijo, da se izvede demokra-‘i.zacija Delavskih zadrug. . Končno so delavci na skupščini soglasno sklenili, da bodo nadaljevali z borbo, dokler ne dosežejo zastavljenih ciljev in so v ta namen ponovno pooblastili sindikate, da vodijo to borbo. O stavki sta tajništvi sindikalnih organizacij izdali uradni poročili, v katerih se ugotavlja dober uspeh stavke in kjer se poudarja, da je treba obnoviti sindikalne svoboščine v podjetju. Motociklist podrl kolesarja iz Boljunca Ko se je sinoči 28-letni Edvard Pečenič iz Boljunca 91 peljal s kolesom od Domja proti domu, je za njim privozil mrtorist in ga povozil. Kolesar je zletel na tla in se precej pobil po nogah, si zvinil zapestje desne roke ter si verjetno polomil rebra. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek. kier se bo moral zdraviti 10 do 30 dni. «»------ Srečen povratek Barkovljana Na morju so ga rešili jugoslovanski pomorščaki Moštvo jugoslovanske tovorne motorne ladje «Orion» je blizu Chioggie rešilo Giordana Visinija, o katerem smo poročali v naši včerajšnji številki. Višini se je že včeraj nekoliko po polnoči vrnil z zadnjim vlakom iz Benetk. Znancem, Barkovljanom in novinarjem, ki so ga včeraj obiskali, je pripovedoval, kako se je na malem čolnu boril z morjem in smrtjo. Odšel je na ribolov, pa ga je zajel vihar in valovi so ga odnesli daleč, da sploh ni vedel kje jc. Skoro obupal je, ko je zagledal rešilno barko Bil jc skrajni čas, ker je bil že ves izmučen. Moštvo «OrIona» je zapazilo čolnič in takoj krenilo proti njemu, da ga reši. Visinija so spravili na krov, mu nudili prvo pomoč in ga okrepčali, nato pa ga izročili oblastem v Benetkah, ki so takoj sporočile veselo vest žalostni ženi. Višini se je vrnil k svoji ženi v staro in zapuščeno barko v barkovljan-skem portiču, skrbi pa ga ker bo pač moral plačati lastniku čcin, s katerim se ie odpeljal na ribolov in ki še je potopil. «» ------ Nezgoda na zelenjadnem trgu Na osrednjem zelenjadnem trgu je včeraj zjutraj nerodno padel 28-)etni Carlo Bernich s Trga Valle 10. Pri padcu se je močno udaril po kolenu desne noge. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in bo ozdravel v dveh ali treh tednih. #»------- Padec starke Po stopnicah je sinoči nerodno padla 84-letna Chiara Costantini. iz Ul. S Cateri-na 9. Dobila je pretres mo-žgan in si zlomila ključnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Pred sejo občinskega sveta Fanlanijeva skupina v KD je v obč. svetu v manjšini Od 23 izvoljenih svetovalcev jih samo 9 pripada skupini «iniciative» Do sinoči ni bil še objav-1 Pordenona, da se sestanejo ljen občinski program demokristjanov, republikancev in socialdemokratov, ki so se sporazumeli za sestavo demo-kristjansko - republikanskega odbora z zunanjo podporo PSDI. Pričakuje pa se, da bodo osnovne točke programa znane najkasneje do jutri,. saj ga morajo tri stranke predložiti občinskemu svetu na torkovi seji. Sicer pa ni^.nobena skrivnost, da se je tudi sestava programa bodočega občinskega odbora zavlekla predvsem zaradi notranjega spora v tukajšnji KD. Pokrajinsko vodstvo, ki je v rokah Fanfanijevih «ini-ciativistov«, je v zadnjih mesecih zabredlo v težave zaradi povezave med desnim krilom stranke z Romanovim centrom, kar se je najbolj vidno izrazilo pri izvolitvi demokristjanskih svetovalcev. Desnici in centru je zlasti ob podpori Katoliške akcije uspelo izvoliti veliko število svojih ljudi ter tako imenovanih «nevtralistov», ki so po večini usmerjeni na desno. Od 23 izvoljenih demokrist-janskih svetovalcev, jih samo devet pripada »iniciativi«. Zaradi tega je sedaj Fanfa-nijeva skupina v občinskem svetu dejansko v manjšini. Zato je nastalo tudi vprašanje razdelitve odborniških mest med pripadniki vseh struj v stranki, čeprav so fan-fanijevci pred volitvami nameravali sami zasesti vsa od-borniška mesta. Pokrajinsko vodstvo KD danes ni več sposobno odločati o imenovanju odbornikov, ker ima o tem končno besedo skupina svetovalcev. kjer so pristaši vodstva v manjšini. Na sinočnjem sestanku demokristjanskih svetovalcev so baje dokončno določili imena članov oodočega občinskega odbora. Sestanek odbora Delavske zbornice Sinoči se je sestal izvršni (.dbor nove Delavsko zbornice in so najprej jjočastili spomin generalnega tajnika CGIL Di Vittoria, ki je umrl pred e-r,im letom. Nato so sklenili predlagati sorodnim organizacijam iz Gorice, Vidma in ir; da bodo razpravljali o vprašanjih povezanih z ustanovitvijo dežele Furlanija -Julijska krajina. Sklenili so tudi sklicati novo zasedanje, posvečeno prometu in skupščino uslužbencev javnih ustanov, da bi razpravljali o važnih zahtevah, ki so jih predložili vladi že pred tremi meseci. «»------- Nesreča na delu Na delu v ladjedelnici Fel-szegy v Miljah se je včeraj popoldne ponesrečil 20-letni Sergio Spagnoletto, ki biva v begunskem taborišču pri O-rehu. Varil je debelo kovina-sto ploščo, pa mu je padla na levo nogo in mu jo poškodovala. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 8 do 40 dni. Včeraj premiera «Žveplene rože > Tržaško Stalno gledališče je včeraj zvečer uprizorilo Antonia Anianteja «Zvepleno rožo«. Nekaj več o predstavi bomo tako zaradi pozne ure kot zaradi pomanjkanja prostora napisali v torkovi številki. NSZ NA PROSEKU Proslava oktobrske revolucije V okviru proslav 41-letnice oktobrske revolucije bo Neodvisna socialistična zveza proslavila danes ob 17. uri na Proseku na svojem sedežu prvo zgodovinsko socialistično revolucijo. Vhod za člane in somišljenike samo z vabili. «»—— Nesreča motociklista Sinoči so sprejeli na opazovalni oddelek 34-letnega Ne-rina Coka z Lonjerske ceste 171, ki se je prevrnil z motorjem na Senenem trgu zaradi spolzke ceste. Pripeljal se je iz predora, krenil na levo, malo pritisnil na zavore in zletel na tla Pobil in opraskal se je po obrazu; zdraviti se bo moral 10 dni. HiimiiiiiiimifiiiinimiiiiiiimiiiMitiiiiiiiiimiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiHtmiMttiiHHiii DOPISI S PO Hfnrtinnvanie na Proseku Ee Porivajo otroci, ki občudu-Aiamnov anje na rroseKu je.q cenene igraČKe in slad. Na Proseku se na martinovanje prav skrbno pripravljamo. Vaškega patrona bomo počastili dopoldne, no bo domači župnik opravi! cerkvene obrede, potem pa bo praznik v hiši, ki ga bomo občutili predvsem pri dobrem in obilnem kosilu. Hiše bodo seveda polne gostov in ‘udi to bo pripomoglo k prazničnemu razpoloženju. Toda naše martinovanje je tadi martinovanje vseh, ki ljubijo sladko kapljico in ki jim gredo v slast dobre domače klobase. Znano je, da so ■ž martinovanjem združeni trije pojmi, in sicer Prosek, sladko vino in klobase. Morda zveni to nekam preveč prozaično, toda dejstev pač ni moč spreminjati. Lepo ali grdo vreme, za sv. Martina je na Proseku vedno živahno, gostilne so polne in po osmi-cah se tare ljudi, ki pridejo iz Trsta in tudi najbolj oddaljenih vasi. Za sv. Martina je na Proseku res lepo. Po cestah v vaši so razpostavljene stojnice, na katerih prodajajo kramarji vso mogočo robo. Okoli stojnic Giordano Višini llinilimilllMlIllllllllllHIIIHIItlllHHItniHIIIIMmillUlllllllllllinnillllllllllllllllllllllltllllllllllliiiUlMHMItllllllMttlllllHftlMtllHIIIIIIIIIIIIIKIIIH Izpred sodišča Bivši misinski pos ima srečo tudi pred sodnikom Ni vedel, kaj dela, ker se ga je preveč napil - Pogojna obsodba motociklista karijo, medtem ko starejši strokovnjaško ogledujejo in izbirajo med gorami copat, kuhinjske posode in drugimi rečmi, ki jih pri hiši vedno rabijo. Obvezen je seveda obisk gostiln, ki so se na naval gostov že dobro pripravile. Pri Puntarjevih so že pred dnevi zaklali nekaj prašičev, ki so se po dobrem receptu spre-j menili v pristne domače klobase in jih bo moč za sv. Martina tudi pokusiti. O vinu pa i,i treba dosti govora, saj vsakdo ve, da je proseško vino eno najboljših na celem tržaškem področju. Gostilničarji so z njim dobro založeni in v osmicah ga prav gotovo ne bo zmanjkalo, saj je bila letošnja letina prav dobra. zdi se, da bo za sv. Martina v vasi pet osmič, kar bo poznavalcem vina omogočilo, da se bodo lahko strokovnjaško izrazili o letošnjem pridelku. Za martinovanje je torej vse nared, le štruklje bo treba še speči, da jih bo dovolj za domače in za goste. Prose-čami si le še želimo, da bi bilo v torek lepo vreme, saj je mnogo bolj veselo, če se ni treba močiti v mrzlem jesenskem dežju. Toda vreme gor ali dol, martinovanje bo ob vsakem vremenu. Zato že danes vabimo vse Tržačane in okoličane, da nas za sv. Martina, ko vino dozori, obiščejo v kar največjem številu. — on RADIO Bivši misinski poslanec Fa-bio De Felice iz Rima je imel več sreče pred sodiščem, kot jo zasluži. De Felice je znan v našem mestu še izza marca 1953. leta, ko je skupno s svojim »kameradom« Cesarejem Pozzom sodeloval na demonstraciji, pri kateri je na Kor-zu eksplodirala bomba, ki je odrezala Pozzu nogo. Kot priznanje sta bila oba moža izvoljena na listi MSI za poslanca. Sedaj se je De Felice ponovno pokazat v našem mestu vendar kot obtoženec, češ da je izdal ček za 64.500 lir, ki pa ni imel kritja. Cek je mož dal Pozzu, ki ni imel denarja, da bi si plačal stanarino v hotelu ExeeIsior. Ko je uprava hotela vnovčiti ček v »Banco di Napoli«, pa so ugotovili, da ni bilo denarja, in tako je romala na sodišče prijava proti bivšemu poslancu. De Felice se je spočetka izgovarjal, da je hotel pomagati svojemu kolegu ter je podpisal ček s kasnejšim detu-mom. On ga je tudi naprosil, naj takoj po prihodu v Rim pošlje na banko telegrafsko položnico. Toda Pozzo se je zmotil in je položnico poslal na njegovo ime v poslansko zbornico v Rimu. Kasneje pa je De Felice našel nov izgovor: izjavil je, da je imel vedno kredit v banki, ker mu je blagajna poslanske zbornice pošiljala denar v oančni zavod, s katerim je bil dogovorjen, da lahko izdaja čeke na manjše vsote pa čeprav ne bi ti imeli tedaj kritja. Na njegovo smolo, je dodal še De Felice, se je plačilo njegovih poslanskih doklad zavleklo in tako ni bilo v banki nobenega kritja. Sodnik ga je oprostil, češ da dejanje ni kaznivo. Sodnik Tavetla, tož. Borgna, zapisn. Seelzo, obramba odv. Ferretti iz Rima. • * • Giovanni Castellani od Sv. M. M. Sp. je bil nekega večera tako pijan, da ni vedel, kaj dela. V notranjosti nekega bara nedaleč od komisariata javne varnosti v Ul. Caprin se je sprl z nekim odjemalcem, zaradi česar ga je neki podčastnik aretiral in ga odpeljal na policijsko postajo. Tu je Castellani, sodeč po izjavah podčastnika, začel žaliti agente in je podčastrika tudi napadel. Pri prerivanju naj bi Castellani tudi nerodno padel in se udaril v nos. Vročekrvneža so policijski organi prijavili sodišču pod obtožbo da je uporabil silo, dalje, da je žalil podčastnika in druge ter tudi zaradi pija- nosti. Mož se seveda dogodka | pazil neko žensko, ki je sto-ni spominjal in ko se je strez- -;i- - -- -■ — = -■ nil^ se je začudeno spraševal, kaj dela in kdo ga je pripeljal v policijsko celico. Izgovor pa ga ni rešil kazni, ker so ga sodniki obsodili zaradi prvih dveh obtožb ki so ju združili, in zaradi pijanosti na 4 mesece in 20 dni zapora ter na 2000 lir denarne kazni pogojno in brez vpisa v kazenski list, zaradi česar so odredili njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora, kjer je bil od 6. oktobra letos. • * ♦ Ko je 20-letni Aldo Comuzzi iz Ul. Panebianco julija lani vozil z motornim kolesom po Ul. Soncini proti domu, je o- pila s pločnika na desni strani ceste in je hotela na nasprotno stran. Fant se je hotel ženski izogniti, a se mu ni posrečilo. Hudo ranjeno žensko, ki so jo identificirali za 70-letno Josipino Zadnik vd. Lukaš od Sv. M. M. Sp., so morali sprejeti na II. kirurškem oddelku, kjer je dva dni kasneje podlegla poškodbam. Comuzzi se je moral sedaj braniti pred obtožbo nenamernega umora, a njegovi izgovori niso prepričali sodnikov ki so ga obsodili pogojno na 4 mesece zaporne kazni. Preds. Fabrio, tož. Maltese, zapisn. Urbani. dost brez mladost*! »»£755 kaj znaš: 13-30 •Zip!!titajo in P Naši poslušalci č«* klatg. zdrav'ja jo - IU 1 v aureja. ske skladbe . iz Zeli«; J5.40 Glasbeni odtcmki6 00 sUvo jeve operete 'po Vojvtv Kobe: zapiski * P™ 'iborovs« čini- 16.30 Pesmi m in j,n:o skladbe Janka Kav j vQj n, Lajovica; G'°°cJr; W: cert z orkestrom t-e«' Brtd». 17.30 Radijska igra - M>tj Grlileo Gal lei.18;« Jun); jj.00 kovič: Rapsodija v A m; }Loo rc; 22.15 za . Barnet s svojim ork**£J |0 M*-Arnold Schnenberg. l.zanda. simfonična P televizija vJlrt: 10.15 Oddaja » tekme; U-*j 11 40 Prenos šport"? ^ pnS Spored za Fr**, polčas nogometneJJU 19v* ja-Itallja; 18.45 dcKumefi F lm: 20.10 l^t poročtta;.^. nih Flmov: 20.30 ^ pisik) Lov na mfll.ion, 23-20 P lsnd; 22.10 Ml in %-ija. rc-čila in športna nede Slovenska zveza v Trstu J4 svoje članstv da- ob 8930 "n? fff Trstu,-Ul. Rorra _ teatro nuovo pred_ — 17. uri d-V® A‘ Danes ob fj: ,ur\ntnni* J* stava komedije - zolf° manieja »La ros ln, n»-(«2vep!ena roza). F' ynapr£)s‘ vr.st. .Abonma , ja vstoF n.ia naročila in ?, n’c pri gledališki ,*iagajni lc.f. 24-183 in Prl “ Pasaži Protti. VERDI V soboto ob 20.30 ®aerne sf stava z začetkom V zone s Puccinijevo „arte Vandoti). Abonma - leHje. ,Y in lože ter B za s nasioP'! giavnih vlogah o0.1*,.' inge Borkh, Nic2,'''id0 MaZ»' G useppe Savio, GBottegh«11’ m, Kaimonao »less3? ^ Glauco Scarlini m - oijvieO* ivladdalena. Dirigent ,g a-De Fabritiis. zbor0-\ Enn«> dolfo Fanfani, režija Frigerio. , . a,aaajni. Pri gledališki bi S ^ar-nadaljuje razdelje--'" > 5led0 i.ic za vse turnuse, pjpgte pa pričnejo prodaj vstopnice. tt£D l K - Excelsior. 15.00: *s!jŽtti, ^ narednike«, A. Grk ■ Cormick. . . R Sc*)1 Penice. uormicK. o soj- enice. 14.00: «lzziv*»> j ■ gCni no, J. Suacez, N. VJS « Nazionale. 13.30, 17.30, 'VstopiiS‘ set božjih zapovedi«- ^ 350 lir, otroo * T Izkaznice neveljavne- ^ i Arcobaleno 14.00: ‘ ,rayl?f-, lienia« M. Clift- E- *.<•». zjtiijrt/;, iv». V/.**" . , #10' kaznice neveljavne-. upercinema. 14.00: « jre 1 bin«, Da« Dailey, cinemascope. dVe1?-^ Fhodrammatico. 14.30/’, sti«, Ester Williams> j, ier. Terhnicolor. ., (*• j, Giattacielo. 13.30: Sj$l»>. ce» (Tretji čet p, Schneider K. ^^LiuieiOJ-nirt Cristallo. 14.00: «/ra iz*3*" VVinter, M. Ferrer. prepovedane. oei^^N- Capitol. 14.00: «4- Goser. *, R Schneider, H»*“. ,£>n> ai- Astra Roirno 14-30;,t iecn" OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA, SMRTI IN POROKE stavec Tuliio Alessandro Riva In delavka Rosa Brunelli, lekarnar Damiamo Degrassi in šivilja Flia- na Arnianl, tehnik Llbero Porta-ltoni in Anne Marie Aniiker. NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembra Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussl. Ul. Cavana 11; Al Gale-no. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Ali« Minerva. Trg Sv Frančiška l: Ravasini, Trg Liberta 6: dr. Vdani, Barkovlje- Nicoli, Skedenj l K A it V A OBVKNT1I.A J Tržaški filatelistični klub »L. Košir«, Danes, 9. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo novitete. , ilAIHIVI IN PKIMPiil Kij Dne 8. novembra se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 8 oseb, poroka je bila ena POROČILA STA SE: stražnik ■avne varnosti Ugo Troochin in gospodinja Vesprina Zangaci UMRLI SO: 76-letna Teresa Tomasi, 38-letna Albina Gerdina por, Ceglar, 44-letna Lucla Cossi por. Fabret-O; 60-letni Guido Nagode. 63-letni Anton Skrij, 83-let-r,a Maria Masi vd. Cacciari, «9-letna Italia Furlanetto vd. Toma-desso 68-letna Luigia Melloni por Mase. OKLICI: mizar Nerio Mucha in gospodinja Renata Stok, agent javne varnosti Vincenzo Schetti-ni ip gospodinja Caterina Mar-gioLa, mehanik Renato Turco In gospodinja Rosilda Flaugnacco, karabinjer Vincenzo Galdino in gospodinja Concetta Arlstodemo, carinski inšpektor Arduino Ka-giolino in gospodinja Elvira Pa-sbuinelli, kipar Giovanni Spagno. li in gospodinja Giulia-na Fazien-za, uraonik Giuseppe Omeri in gospodinja Pierina CoDpbia. Inštalater Fvlvlo Marvlni iti uradnica Biancamrria Lestan, upokojenec Fausto St: epov ič in gospodinja Maria Pacco, pomorščak Elio Galet kn šivilja Bruna Bi-dmotto, težsk Giuseppe Cerniva-m in gospodinja Maria Babich, Inštalater Pittro Gottardi in delavka Maria Chelleri, špediter Eliglu Cuperio in delavka Giatina Petrini, inštalater Ennio Gergič in prodajalka Gianna Mirusich, doktor kemije Ennio CaUigarts in učiteljica Carine« steha, kmetovalec Nino Pizzigati In uradnica Liliana Morigi. slikar Basi-Lo Gnili in šivilja Olimpia Gio-vannini, zidar Gerardo Padicelli in šivilj? Carla Maier, jlektrfar Guido Novel in irherka Giorgi-na Pečar, kmetovalec Giovanni Nesijji 'n gospodinja Adelma Bordon, zaprisežen stražnik Glacomo Guaccione in gospodinja Gabriel-la Lo Bosco; pomorščak Guido Medan in gospodinja Leonor Moutss-Pena, tapetnik Angelo Pi- _ - ... ii sani ki delavka Alda Plocar. la-1 Dvanajstke dobe 4.900.384 lir; dijski inžen-ir Leonardo Jeroniti enajstlte 147011 lir. desetke in profesorica Maria Gregoretti, I pa 12.986 lir. NEDELJA, 9. novembra 1351 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski folklorni motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena rna-tmeja; 11.00 Lahke melodije; 11.35 Kr.esco: Dve rapsodiji: 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj. zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; -'3.30 Glasba po željah; 15.0U Glasbeni varietč. 15.45 Rojanski mladinski zbor; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Plesna čajanka; 17.60 Anton Pavlovič Cehov: »Striček Vanja«, igra v štirih dejanjih; igrajo člani Slovenskega narodnega gledališča v Trs‘u — vodi Modest Sancin; 18.15 Fantazija dunajskih valčkov; 18.35 Beethoven: Sonata op lil št. 32 v.c-molu; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 I-estra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ritmi in pepevke: 21.00 Narava poje v pesmi: (27) «In bova spet sama in lahka, ko veje v novembru, srce«; 21.15 Ansambel rrfineo Vallisneri; 21.30 Spored operne glasbe; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Mariborski zbor »Slava Klavora«. 22 30 Schumann: Kvintet v Es-duru op. 44; 23.00 Orkester Norrie Paramor. II. PROGRAM 9.15 Dvajset tržaških popevk — III oddaja; 9.30 Valčki »Belle Epoque»; 9.45 Alessa- dro Mirt: »Sonata za klavir«; 12.20 Frarco Russo pri klavirju; 14.30 »II fo-gclar«, oddaja za videm.ko in goriško pokrajino; 17 30 Simfonični koncert: 19-45 Športna nedelja; 21.00 Glasbeni variete RADIO TRSI 10.15 Oddaja za ženske; 13 30 Nedeljska revija; 15.00 Spored na ploščah; 16 00 Festival; 18 30 Plesišč z nami; 20.30 Večerni variete RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.30, 13 30, 15 00. Poročila v italijanščini: 12.30. 17.15. 19.15. 22.30 600-7.15 Prenos RL; 8.00 Kme-tijska oddaja: »O združitvi ne-krierlh KZ na Goriškem — Pogovor med agronomom m Drejo«: 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Najraje sl zapoje, mo: »S pesmijo in besedo po .stra Roizno Trapo«, R. Lenvve , color ,i,.*, W- Mabarda. 13.31: den. S. Loren T H*, 5<-Aldebaran. 14.00. f Verr, 1 tija», D. Kerr, J- * |a>) color. „oiina Ariston. 14.00. »Da^ O »j,: A Ladd, V. Ob 10.00 in 10.30 , ' m*11 ;afiK£|. J- uo iu.uu i« ‘--..-ni te- ;• Walt Disneyeve r'5rejnlK'>,olor. Aurora. 15 00; »N ,tdin aer» Gabi n D. ue,01T-čdba A- Garibaldi. i5.00: Keatona«, Donala ing, Biyll-, R honda l"e u. Lot e 0070053)«'? M3' Ideale. 14.30: «Raz^ot, J' kie.a«, Br.gitt? Ba ?. ra' , M. Auer. jti ' Iinpero. 14.00: »Sla r», Germi. TV , ali m Italia. 15.00: “N.OCpVanf'0/ ^jf' J Simmons, a. r.a v sei-Moderno. 14.00: »ROJGat>H.V Snvma. 14.00: “' ano, A' . Fr? va.h us0d*£ Via se ’ 14 30: Villa. M.liy uepff Filippo 14.3O: IilvSd*” Vitim « Venelo J A1’ piisiljivi Godfrev r ^ n N,ven)aM «l L ilklh vcd,jak prl$ i" MaTino. 14.30. < ■ Hunscl*,a vesoljstva«. R pn' M. Fischer jObj/" ., Novo cine* l4-!fv(1‘ TV ^ * OCeon. 14*.00: »Zak«"5 1 pl sprejmem fak® ippo*^ bel, Trst, Viaic telefon 90-812. UNION Gorlško-beneški dnevnik Dogodki tedna Wna SAFOG Jutrj ,, v tj j . 00 na ministrstvu K« dTe .Udele^be nadalje-'■irnuZ med ministrom ittCnT f^nutijem in pred-K*Jaci( treh nndtkalnih or-vh n- Predlog'h sindikal- *nii a,n'Zacij- da bi se *Pfe-!itja IR',nteJni naii,t za pod-PUtljni; ' NaIPrej bodo raz-Huj ‘\° Podjetju IR! v Ge-toutii i v Neaplju in na S te 0 SAFOG v Gorici. i ttm j j ®. foezi naj povemo, tojjj Jn\n'5ter Starnuti spo-^ nndtkalnim organizaci-iiteu0 a epfejema njihovo za-p0 enspenziji vseh od- »-i,* metalurikih podjetij * državi, v ponede■ — V [J I •o *e Pmčno pogajanja torij, 2a ponovno za- ',febiV °*.e^ delavcev, ki bi if^ Wli začasno odpu- >** ministra Starnuti-Noe • '***n PeekHc vseh od-iltjjj w na diskusijo o jam-ponovno zaposlitev t t * k* *>i morebiti pri- >rit v za odpuste, je V b0I? co PTui uspeh enot-;tt j * italijanskih kovinar-Sj^Oq ** Posebej kovinarjev frot(}j ’ kj »o s stavkami in !«|j 'm' zborovanji poka- *• odločno voljo, da i, 1^1‘majo načrta IRI, ki ** 0 budo oškodoval zna- !«po,l„„r> P°djetje, kjer je Štej, °^o!i 800 oseb mo- HHj *P°I®, od katerih vsak ® eno družino. ^e#|*mbe voznega reda Ker 't p..° *e tako prebivalci 90re’ kakor tudi iz m z Čslavja pritožili tnltl‘Va mestnega avtobusa S|,t®’ da so zahteve pre- Va upravičene in da *ti jJU,r|mji avtobus odpe-'!i! °benem obžaluje, da etn p?le0 povabljen tudi len*"* Gorice, ki bi kot l e° mogel povedati kaj e ot osrednji voditelj že- ciji PSI in KPI KPI Pellegrini in y. »tt0 ‘ Solari rta med % 0 proračunu ministr- bedJoj*® državne udeležbe ^ ' ? interpelaciji, v ka-^'ebnj?,:te®°ta, nai vlada s npoda ufcreP‘ rei‘ važna ^ielj r®k(tn }l in emigracije, za-Sj^^Hogrini modemizaci-itlp,, }n CRDA z novi-*Vi j0 *’*‘°i jami, ki naj za-'*b j., Popolno zaposlitev ^ e‘®«cet). Mažerolah & '°dišs PTnvdni< videmske--JiJil z0® dr. Franz je za-Pre**fcat>o v zvezi z u-C UtnJSTne Cencig iz Maže-h^O i izvali nien mož. ^ijj Priznal, da je že v y ‘ kjer je bil na delu, izvedel iz pisem svojcev, da pričakuje njegova fena otroka. Ker mu žena ni hotela poslati poziva, da bi se vrnil domov in stvar uredil, je moral za poziv zaprositi mater. Zen o je zaklal, ker mu je rekla, da ga njena nosečnost nič ne briga in ker ji ni nič več do njega. Kazenski zakon predvideva za taka dejanja od 24 do 30 let ječe. «»------ Mladenka iz Štandreža se je poškodovala na zabavišču Včeraj ob 1240 je šla 12-letna Nadja Zavadlav iz Stan-dreža, Ul. Trivigiana 12, skupno z nekaterimi prijateljicami na obisk v zabavišče, ki je že nekaj dni na Trgu sv. Antona. Stopila je na neko vozilo, a iz tega je pedla in si opraskala desno nogo. Obvezali so jo v bolnišnici Brigata Pavia, kamor sc jo prepeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa. «»------ IZ JAMELJ Dograjeni so temelji osnovne šole Gradnja jameljske osnovne šole se je šele pričela; vendar so delavci tržiškega podjetja že zabetonirali temelje. Sedaj obsekujejo kamenje, s katerim bodo obložili fasado. Vprašanje vode so uspešno rešili s tem, da so pripeljali na gradilišče rezervoar, ki ga polnijo s pomočjo avtomobilske cisterne. *»------ DANES VOLIJO V RONKAH Dobri izgledi za uspeh levice Danes bo šlo 6.508 volivcev in volivk v Ronkah na volišča, da izvolijo novo občinsko upravo. Vse kaže, da bo tokrat zmagala levičarska lista, na kateri nastopajo socialisti m komunisti in na kateri je mdi slovenski kandidat Anton Gregoretti (Gergolet). V zadnjih dneh so namreč socialdemokrati poživili akcijo za oddajo belih glasovn e s strani svojih pristašev in enako so napravili tudi misovci, ki so taizdelili letak, na katerend je rečeno, da ne morejo voliti za Krščansko demokracijo, ker jih ni ta hotela na skupno listo. Krščanska demokracija je tako ostala popolnoma osamljena in glavna teža nje-r.e volilne propagande je bila v zadnjih dneh na pobijanju oddaje belih glasovnic. Volitve v Ronkah bodo vplivale tudi na prihodnje občinske volitve v dveh drugih občinah naše pokrajine, Roman-su in Villessu. Najdena predmeta Poveljslvo mestnih stražni-nikov sporoča, da so jim pošteni najditelji prinesli ukradeno kolo in zlato verižico. Kdor lahko dokaže, da so najdeni predmeti njegova last, naj jih pride ponj. Podgorska tekstilna tovarna Mezdno gibanje v oddelku za rajon FILC - CGIL bo organizirala v tem tednu sestanek delavcev 24- oktobra je bil sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in industrijci, lastniki podjetij za izdelovanje umetnih tkanin. Na tem sestanku so se podrobneje proučile zahteve za obnovo delovne pogodbe. Poluradno so delodajalci izjavili, da so naklonjeni nekaterim mezdnim izboljšavam (proizvodna nagrada), medtem to niso pristali na nobene spremembe estalih določil delovne pogodbe. Sindikalne organizacije se niso zadovoljile z rešitvijo, katero so nakazali industrijci in ki bi prinesla delavcem zelo malo koristi, veliko manjše od tistih, katere so dosegli kemični delavci. Sindikati so si po svoji strani prizadevali, da bi bili na sestanku sprejeti čim ugodnejši sklepi za delavce. Ker ni bilo mogoče priti do sporazuma, je bil določen ponovni sestanek za jutri v Rimu. Federacija kemičnih delavcev, včlanjena v Delavsko zbornico bo organizirala v tem tednu več sestankov za delavce, ki so zaposleni v oddelku za rajon podgorske tekstilne tovarne. Na teh sestankih bodo proučili zahteve, ki jih bodo predložili Zvezi industrij-cev v Gorici. Martinovanje SPD v nedeljo na Lokvah Slovensko planinsko društvo sporoča svojim članom in njihovim svojcem, da bo v nedeljo 16. novembra tradicionalno martinovanje na Lokvah. Odhod avtobusa iz Pod-gore ob 13. uri, s Travnika v Golici ob 13.15. Vožnja za člane je 400, za nečlane pa 500 lir. Martinovanje je združeno z večerjo, ki jo bode člani prejeli zastonj, nečlani pa bodo zanjo plačali 250 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš. «»------ Rojstva, smrti in poroke V goriški občini st je v tednu od 1. do 8. novembra podilo 17 otrok, umrlo je 10 o-;eb, poroke pa so bile štiri. ..RODILI SO SE; Annamaria Cosini, Alda Zanato, Silvana Cogoi, Arianna Tomsic, Ester Komjanc, Roberto Mascitti, GabrielJa Torroni, Alfonso Musina, Anhamaria Visintin, Paolo Spano, Luoiano Marco-nato, Massimo Battello, Adriano Vida, Patrizia Delioh, Sabrina Temil, Alessandro Fili-put, Stefano Perini POROČILI SO SE; zidar Giuseppe Milasich in gospodinja Maria Flaccio; uradnik Giovanni DelTAngelo in gospodinja Antonietta Dl Ter-l.zzi; uradnik Luciano Martel-lani in uradnica Bianca Ce-schia; živinozdravnik Bruno Burgnich in šivilja Onorima Bregant. 015 LIC I: delavec Giacomo Madussi in tkalka Albina Gu-lin; odvetnik Ermanno Fonzo in učiteljica Maria Luciani; mesar Terenzio Turus in tkalka Bruna Severin; trgovski pomočnik Bruno Zitter in frizerka Maria Luongo; agent javne varnosti Emilio Chizzo-lini in gospodinja Stella Tu-disco; agent’ javne varnosti Salvatore Cino in gospodinja Maria Burgio; oficir javne varnosti Baldassare Montaldo in študentka Aquilina Frezza; uradnik Giuseppe Fain in trgovska pomočnica Olga Laug; trgovski potnik Mario Gandol-fi in uradnica Giulia Dinelli; uradnik Giovanni Semancich in trgovska pomočnica Cate-rina Velišček; delavec Giovanni Marangon in hišna Ger-maine Robert. Občni zbor ASK S. Gregorčič Danes popoldne ob 15. uri bo na sedežu'ASK Simon Gregorčič sedmi redni letni občni zbor, na katerem bodo pregledali delo ter ves svoj program. Vsi člani društva so vabljeni k udeležbi. IZ STANDREZA Dve smrti V zadnjem času smo imeli v štandrežu dve smrti, najprej je umrl Jožef Makuc, potem pa še Štefka Rutar. Pokojni Makuc je bil zelo priden kmet in se je ukvarjal tudi s prodajanjem zelenjave v Trst. Z njim smo izgubili zavednega Slovenca. Štefka Rutarjeva pa jc umrla zelo nenadoma in v svojih najboljših letih; imela je 48 let. V zadnjih 14 dneh jo je napadla delna paraliza, kateri se je pridružila še pljučnica, ki j®, postala .ugodna. Užaloščenima družinama izrekamo naše sožalje, —— DANES V SOVODNJAH Prijateljska tekma z enajstorico iz Moše UMRLI SO; 58-letni trgovec Jožef Makuc; 85-letna gospo-cinja Emma Candutti vd. Tho-mann; 48-letna bolničarka Štefanija Rutar; 80-letna upokojenka Eleonora Sauli; 83-let-na gospodi tja Mat Ide Perso-glia vd. Cargnel; 70-letni upokojenec Giuseppe Orlando; , pet dni star Michele Picci- COKSO. 1300: »Most na reki • " ■.*#. .m ut «•» n rillo; pet ur star Alfonso Danes ob 14. uri bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah prijateljska tekma med domačo enajstorico in moštvom iz Moše. Vabljeni. — «»—— Kino v Gorici Alfonso Musina; 76-letna gospodinja Matilde Come por. Spangher; 86-letni upokojenec 1 Guido Mailing. Danes bo Slovensko narodno gledališče gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici z življenjsko kome- dijo v sedmih postajah z naslovom SOPOTNIKA (Pod nebom zakonske postelje) Komedijo je spisal Jan De Hartog, v slovenščino pa jo je prevedel dr. Ivan Crnagoj. Nastopata samo dva igralca, in sicer Štefka Drolčeva in Jožko Lukeš. Predstavi bosta ob 16. in ob 20. uri. Cene 300, 200 in stojišča 150 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD, v kavarni Bratuš ter pri blagajni pred pričetkom predstave. Kwai», W. Holden in A. Guinnes, barvni film. VERDI. 14.00: iSmn prihaja iz vesolja*, F. Mari in P. Hubsmith. VITTORIA. 15.00: »Ljubezenska strast*, D. Malone in E. Flynn. Mladoletnim prepovedan vstop. CENTRALE. 15.00: «Lepe in lažnjivke*, I Corey in F. Fabrizi. MODERNO. 15.00: »Poročnik Dinamite*, barvni film. DE21JRN A* ’ LEKARN A Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 12,2 stopinje ob 15. uri, najnižjo pa 8 stopinj ob 4. uri zjutraj. Srečanje mladih nogometnih reprezentanc r Bologni Italija premagala Bolgarijo z 2:1 po premoči gostov v prvem polčasa Bolgari bi si lahko zagotovili zmago ze v prvem polčasu in v začetku drugega, potem pa so popustili BOLOGNA, 8. — Nogometno srečanje mladih reprezentanc Italije in Bolgarije se je končalo z zmago Italije z 2:1 (0:0). Strelci: v drugem polčasu v 19' Virgili (It.), v 40’ Ba-rison (It.), v 43’ Takov (B.). BOLGARIJA: Aleksandrov; Metodijev, Velev; Kostov, Dimitrov, Lazarov; Malinov Takov, Kotkov, Vasilev, Iliev. ITALIJA: Mattrel; Baccarl, Janich; Cappa, Tagliavini, Fo-gli; Stacchini, Pestrin, Virgili, Carpanesi, Barison. Sodnik: Kainer (Avstrija), stranska sodnika Guarnaschel-li in Angelini (It.). Bolgari so danes s svojo igro presenetili gledalce in tudi italijansko moštvo. Po začetnih udarcih Italijanov >.o namreč prevzeli pobudo in bili ves prvi polčas v stalni terenski in tehnični premoči. Imeli so tudi nekaj zrelih priložnosti za dosego golov, ki.,pa jih delno zaradi smole, delno pa zaradi prenagljenosti napadalcev niso izkoristili. Italijani so lahko v tem času uprizorili samo nekaj neurejenih napadov brez efektnih zaključnih strelov, tako da ie vratar gostov bil le malo zaposlen. Italijansko moštvo je igralo nepovezano in predvsem počasno, tako da so Bolgari skoraj vedno prej prišli do žoge. Položaj je postal kritičen predvsem v zadnjem delu prvega in v začetku drugega polčasa","ko 'je levo krilo gostov že v 1’ streljal v drog. V nadaljevanju igre pa se je položaj na igrišču vendarle začel popravljati za italijansko moštvo, v katerem je Di Giacomo zamenjal Carpa-nesija in vnesel znatno več živahnosti v napad. Bolgari, ki so se dotlej borili žilavo, so očitno pod učinki močnega ritma, ki so diktirali _ ves pvvi polčas, začeli popuščati in Italijanski napad je ob vse večji podpori obeh stranskih krilcev Cappe in Foglija pa tudi ob znatno boljši igri Stacchinija in Pestrina začel uprizoriti nevarne napade, katerim sicer budna obramba Bolgarov ni bila več kos kot v prvem polčasu. Posledica spremenjenega položaja na igrišču sta bila dva gola, ki ' sicer nista bila plod posebnih akcij, ki pa sta le dokaj verno odrazila razmerje sil v drugem polčasu. . Toda ne glede na drugi polčas, jtalijansko moštvo ni pokazalo tega, kar se je od njega pričakovalo. Po kratkih uvodni!) formalnostih in po otfigranju himen, je dal sodnik Kainer znak za začetek igre. Italijani so prvi napadli in ie v 1’ je moral Vasilev podaljšati žogo do lastnega vratarja. Kmalu na to je bolgarski branilec v zadnjem trenutku odvrnil nevarnost izpred Virigilija Toda premoč . Italijanov je bila le kratkotrajna in že v prvem protinapadu so Bolgari pokazali svoje odlike hitrih in spretnih nogometašev. Malinov je ušel po levem krilu, preigral Tagliavinija in pri-zemno centriral Vasilevu, ki pa je nerodno padel in Mattrel je lahko žogo prestregel. Sledile so izmenične akcije brez posebnih nevarnosti za oba vratarja. Bolgari so svoje vrste povsem premešali. Malinov je pogosto igral na centru, Iliev na desni strani, Kotkov pa na zvezi. V 10’ je Virgili lepo zaposlil Tagliavinija na robu kazenskega prostora, vendar brez učinka. V 11’ je Malinov prejel žogo v offside poziciji, ki je sodnik ni opazil. Malinov je tako prodrl sam pred Mattre-la kateri se mu je v zadnjem trenutku drzno vrgel pod noge in rešil kritično situacijo. V protinapadu je Stacchini zaposlil Virgilija, katerega strel je šel mimo vrat V 15’ pa so spet navalili Bolgari. Kostov je podal Ilievu, ta pa mu Vasilevu, katerega strel i prestregel Fogli in nato stre- 3—1 tl __ 3--»v Jnorvn Knl »a -lom in Italijanom Teruzzijem. Poškodba Riviera je zelo huda. Po prevozu v bolnišnico so Rivieru ugotovili prebitj« lobanje na levi strani in kostno poškodbo na desni strani, zaradi česar bo moral vsaj 6 tednov popolnoma mirovati z lobanjo v mavcu. Anquetil si je poškodoval ramo, vendaT vozi dalje. Dirka se nadaljuje. Odgovorni urediš STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst lam naOnclnah predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 19. url barvni cinemascope Universal film: (Le avventure di Mister Cory) f /m "h : i 'igr ,j(v s,m* /Pm. Igrajo: TONY CURTIS, MARTHA HYER CHARLES BICKFORD ;n KATHRYN GRAtšT V ponedeljek 10. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. OhaiuMca. •lu 'vkln ij««Je v temen kot, naglo slekla svojo krasno obleko C1*- se je ta bogata kmetica vrnila k onima kot ^ ji teh cap pa ji je sijal ponosen m radosten obraz, v «q utripalo od zadovoljstva. S0**leč n6ka,> jo je podražil Knič, »taka si videti kot kakšna W| a princeska. Tudi oči bi morala zamenjati. Kje H, «&tisv 061 beračice?* »J** mi ji£ bo dala,* se Je odrezala. »Kdo ve, če naju Wt la tudl lakota.* se je tudi sel ves spremenil, ka. ali Je to tvoj dedek? Prav pravi starec,* je % Knič. V,, Ž* je. prijatelj Ukrajine,* je dejala. »Zdaj pa na pot!* Je vi sedaj izgubila. Mogoče se Fanfani tolaži s tem, da bodo na Siciliji čez šest mesecev volitve in da — kot je izjavil včeraj pred novinarji — so prvi šlirje meseci njegovega vladanja uspešni. Toda včeraj Je Fantgni sporočil" novinarjem, da bo vlada prenehala /. izvajanjem svojega programa. Tako se namreč tolmači njegova izjava, da bo odslej delovanje vlade omejeho le na priprav« in predlaganje proračunov in na odobritev v parlamentu tistih ukrepov, ki jih je vlada sprejel«.-v zadnjih štirih mesecih. .Nastane torej vprašanje, kaj namerava Fanfani s to.preri-mtvijo. Nekateri pravijo, da bo čakal na sklepe republikanskega kongresa in kongresa PSI. On namreč upa, da bodo sklepi obeh kongresov taki, da bodo posredno ali neposredno okrepili parlamentarno večino njegove vlade. Toda kaj se bo zgodilo, če se upi predsednika viade ne bodo uresničili? V tem primeta — tako pravijo drugi — ima Fontani morda namen enostavno zapustiti vlado in se ponovno umakniti samo na vodstvo stranke, tako kot ,ie bil pred štirimi meseci. Hkrati bi prišlo do enobarvne de-mokrist.ianske vlade, kakršno predvideva Andreotti in ni izključeno, da bi v tem primeru bivši De Oasnerijev tajnik postal predsednik. Fanfari pa bi bil v ugodnem položaju «kontrolorja» in hi čakal na prvo priložnost, da ga ponovno nadomesti, Vse tp so. seveda ugibanja jji zato je mnogo bolj važno odgovoriti na vprašanje: kaj »o storil Fanfani v ponedeljek na seji vodstva stranke, ti ja je sklicm zeradi, razprave o vprašanju upom k«v na Siciliji. Na to sejo se je začel pripraVjatj Frefani že danes s številnimi razgovor:. Hkrati pa je to priprava /.a »estanek glavnega cdborn krščanske demokracije, 1 ate remi: bo morda zuuoina dokončna rešitev sicililnnske krize. Vazno bi bilo tudi vedeli,, kaj bodo ukrrnili zastopnik# posameznih struj, bodisi v ponedeljek, bodisi na seji glavnega odbora. Verjetno je. da bodo Fanfanija napa.lati {irav sedaj, ko je najbolj ran jiv in skušali izkoristiti priložnost, da si že sedaj utrdj-Jo položaje za prihodnji kongres stranke. Najc-anj kar predstavniki Fanfnuiju nasprotnih stiuj lahko dosežejo pa je, da hodo v večji me-gi udeleženi v vseh vodiln h Organih stranke. Ce pa jim bo uspelo krizo poglobiti, potem sc lahko uresničijo napovedovanja, ki so začela danes krožiti v Rimu. da namreč kriza v Palermu pomeni Začetek Fanfanijevega konca. Prihodnji teden se bo sestal tudi izvršni odhor »nacionalnih monarhistov#, ki bo vsekakor potrdil pravilnost monarhistične ud»težh» v M -lazzovi Vladi Pore-pt. op)-, že, da tudi fašisti od MSI svojega stališča ne bodo spreminjali in še nadaljuj sodelovali s sicilijanskimi Uporniki KD. Liberalno vodstv« z Ma-lagodijem na čelu pa se še vedno ne strinja s svojimi ljudmi na Siciliji, ki bi hoteli prav tako sodelovati s popularnim Milazzom. Posledica tega je tudi ostavka člana o-srednjega liberalnega vodstva I.anze Di Scala. Tudi nekateri deželni liberalni voditel.il odkrilo izražajo svoje ntzn-dovoljtsvo s tainim mešetarjenjem nekih liberalcev z demokristjani na Siciliji. Kaj misli o vsem tem, jo liberalni voditelj Malagodi povedal danes v Miianu. Fašigtcan in monarhistom, ki sodelujejo z Milazzcm, je naslovil opozorilo naj-nikar ne mislijo da je Milazzova* deželna vlada v resnici zgolj administrativna. Demo kri tTianfoi pa je obtočil, ua delajo napake s svojo pm' litileo tuilL v Trstu ' Benetkah ii na Sardiniji ter da s tem ((odpirajo vrata komunizmu#. ((Dovolj je napak!« — je vzkliknil Mala'odi. »N« Siciliji mora biti čimprej ifeštav-liena politično učinkovita, poštena deželna vlada brez hipoteke socialistov in komu* nstov. Tega pa ni mogoče doseči z izključevanjem. Prepričani smo, da hočejo na Siciliji vsi sodelovati na tem, da se komunisti zapodijo nazaj v njihovo politično izolacijo. iz katere so sedaj izšli In da se zajamči dobra uprava in čiste deželne volitve.# (tre torej za poziv na ustvarjanje protikomunistične fronte na Siciliji. Kljub temu pa Malagodi ni odločno izjavil, da nikakor rie bo dovplil kakršnega koli sodelovanja svojih eksnonentov z Milazzom. Vodstvo KPI je sklicalo zn siedo 12. t. m. sejo, na kateri bodo proučili notranje in zunanjepolitični položaj, predvsem pa vprašanje prihodnjega kongresa LSI ter položaj na Siciliji. Cian vodstva ln-giao je za jutrišnjo «t/",itn« zc napisal članek o sociali# stičnem kongresu, v knterem kritizira Ne.inijevo poročilo, ki je bilo objavljeno v celoti; v .zadnjih dneh v e.Avanti!», kjer sta pili objavljeni tudi poročili levičarjev in Letigj Lassa. Ingrao poudarja, da sej jt ivermi izognil' vprašanji* enotnega političnega vodstvu uelavsKtga razieda, ker «iie priznava pri.sp.tyku in p.olitikei KPI, kakršna je v njenih pro-i namili in dejanjih, t. j. po-j olivne politike širokih zavezništev za demokratično obnovo države«. »Očitno je, da kos munisti pripisujejo splošno ur stalno vrednost zavezništvu^ med socialisti in komunisti.# Ingrao pise med diugim ui-cii, da se ne strinja povsem ruti z poiočilom levičarjev v PS[ in z Bassovim po- ročilom glede enotne politike in glede ocene socialističnega sveta »Vse to lahko predstavlja predmet diskusije med obema partijama. Ce pa no bo nobenega odgovora, na vprašanje o politični enotnosti med KPI in PSI, ali bo'j točno, če bo odgovor razbl-jaški, ootem ne obstaja nobena stvarna možnost, da se sedanji položaj spremeni v smeri demokratične alternative#. Tudi pri socialdemokratih se nekaj premika: daneseso se sestali zastopniki Zag.tri-jeve »Unita Socialista# in Matteottijeve »Autonomia Socialista#. da bi se dogovorili o skupnem nastopanju obeh -truj na Zagarijevo pobudo Ugotovili so nekaj skupnih stališč in začrtali so osnovne poteze skupne politične izjave, ki jo bodo poslali v diskusijo članom PSDI. Med temi skupnimi točkami je tudi prednost socialistične združitve, pred katerim koli drugim vprašanjem, zlasti zaradi tega, ker se prav sedaj vrši razčiščevanje. Obe struji sta tudi mnenja, da je treba onustjti dokončno sleherno obliko centrizma. kakor tudi frontizma Sklenili so, da se bodo zopet sestali v sredo, da bi se dogovorili za skupni nastop na prihodnjem zasedanju centralnega komiteja, ki bo 15. in 16. t. m. Zdru- verjetno imenovala ((Socialistična iniciativa«. Spričo vsega tega bi bilo logično, da bosta Zagari in Matteotti zahtevala izstop socialdemokratskih ministrov iz Fanfanije-ve vlade Tudi danes se je sestala parlamentarna preiskovalna komisija za afero Giuffre in nadaljevala z zasliševanjem knjigovodje Casarottja. A. P. V. Prpič veleposlanik v Bruslju BEOGRAD, 8. — Za novega veleposlanika v Belgiji je bil imenovan danes Vjekoslav Prpič, bivši direktor Tanjuga. Britanski civilisti na Cipru oboroženi Guverner Hugh na skoraj dramatičen način govori o nevarnoiti, ki jo za Angleže na Cipru predstavlja dejavnost E0KA NIKOZIJA, 8. — Današnji govor guvernerja Hugha Foo-ta po radiu ima večkrat prizvok dramatičnosti in skoraj panike. Ze pred tem govorom pa je general Darling na tiskovni konferenci izjavil, da bodo britanski civilisti na oto. ku Cipru dobili orožje, če ga bodo hoteli. Ne bodo ga dali takim, ki ga ne znajo uporabljati, toda britanske oblasti so pripravljene, je rekel Darling, izvežbati civiliste v uporabi o-rožja. Uradno poročilo guvernerja pa že javlja da so oblasti prejele navodila za razdelitev orožnih listov, ki bodo veljali od danes do ’ «novega ukaza#. V svojem govoru po radiu pa je guverner opozarjal, da nevarnost še traja in bo tudi še ostala; nihče ni pred njo varen. Se vedno je v veljavi žena opozjciisksta struja se bo •MiiMiiiiiiiiiiiitttiiiiHiiiiiiiiiiiimiimiiiiHiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiimiiimfiiiiiiitiiimiHimiiiiiiiMtiiiiiHiiiitiiiiiiiHiMiiiiiiitttitfitMMiitii« Ob poteku roka za predložitev volilnih list V Alžiriji še no o De Gaullovih sogovornikih} Večino dosedanjih list sestavljajo rezervni častniki in podčastniki Ob strani se držijo tudi diberalnh Francozi zelo nujno opozorilo, naj se Angleži ne nastavljajo kot lah. ki cilji atentatorjev. «Izvajal se bo vsak varnostni ukrep,# je nadaljeval guverner, «za zaščito angleških civilistov. Noben pomislek na javni red, na finančno vprašanje ali na karkoli drugega nas ne bo zadržal, da ne bi teh ukrepov izvajali. Nekatere nove varnostne ukrepe boste videli, kako se uporabljajo, drugih ne boste videli. Bilo bi nespametno javno govoriti o teh u-krepih, vendar pa lahko izjavim eno: nihče ne sme podcenjevati nevarnosti ki obstaja. Nihče ne sme misliti, da je nevarnost minila.# 0 PARIZ, 8. — štiriindvajset ur pred potekom roka za predložitev volilnih list v Alžiriji ni niti sledu o tistih «veijavnih sogovornikih# alžirskega prebivalstva, ki jih želi De Gaulle. Do sedaj je bilo položenih nekaj manj kakor deset novih list. Toda nobena od teh ne zastopa »liberalnih# francoskih krogov, ali pa »muslimanskih nacionalistov#, s katerimi je De Gaulle mislil, da bo začel pogajanja Katoliški list «La Croix» piše nocoj, da je večina list sestavljena iz rezervnih častnikov, in to kaže, po mnenju opazovalcev, da je liste sfa-bri.cirala vojska. Mogoče, da bodo v zadnjem trenutku predložene še druge liste. Toda jasno je, da ne bedo odražale različnih tendenc. kakor je to mislil De Gaulle. Po mnenju opazovalcev v Parizu bo 45 poslancev, ki jih bodo izvolili na volitvah 28., 29. in 30. novembra, V ogromni večini, če ne vsi, zagovorniki integracije. Tudi drugih 21 francoskih poslancev bo iste tendence, in sicer izraz odborov javne re-šitve ali pa Soustellovega gibanja. »Liberalni* elementu ki so naklonjeni rešitvi n:i podlagi pogajanj, so sklenili ostati ob sprani. Med temi sta bivši socialistični minister A-lairi Savary .in bivši alžirski Župan Jačquts CheVallier Za De Gaulla je torej položaj doka,} vznemirljiv, ker je sedaj-»gotovo, da bo v Alžiriji izvoljena skupina poslancev, ki bo lahko imela odločilno funkcijo v prihodnji skupščini in ki bo nh Skrajni desnici. Ze od včeraj proučujejo De Gaullovi svetovalci razvoj položaja Toda alžirski muslimani se odločno upirajo kandidaturam in morda prav zaradi tega so se začele v tujini že širiti govorice. da bodo volitve v Alžiriji povsem pometle z dvomi.* ki 'jih je ustvariT referendum. Mislilo se je, da 00 De Gaulle zadnji trenutek spet pozval Alžirce. naj sode- lujejo pri volitvah. Zvedelo pa se je, da je De Gaulle mnenja, da je že povedal, kar je imel povedati. V Tunis pa so medtem prišli danes trije alžirski ministri. V Tunisu sta že nekaj dni minister za vojno Krim Belkasem in finančni minister Ahmed Francis. S tem V zvezi domnevajo nekateri, da Tunizija in Maroko iščeta sedaj način za posredovanje med Alžirci in Francijo. V Tunisu je bil te dni namreč tudi voditelj maroške stranke Isfiklal El Fasi. Ta je danes odpotoval spet v Rabat. V zvezi z Alžirijo ie izjavil, da se je razgovarjal z alžirskimi ministri in je poudaril, da so odločeni nadaljevati vojno do neodvisnosti. Glede morebitnih pogajanj s Francijo je izjavil, da je to vprašanje popolnoma v rokah francoske vlade. Diefenbaker o razgovorih z Adenauerjem BONN, 8. — Predsednik kanadske vlade Diefenbaker je končal svoje razgovore z A-denauerjem in von Brenta-nom. Uradno poročilo o razgovorih pravi, da so še posebno proučili vprašanja, ki se tičejo političnega sodelovanja v NATO vprašanje področja svobodne izmenjave, od. nose med Vzhodom in Zahodom ter položaj na Srednjem in Daljnem vzhodu. Na tiskovni konferenci je Diefenbaker v zvezi s »svetovnim direktorijem# Francozov, Angležev in Američanov; ki ga predlaga De Gaulle, izjavil; «Med razgovori z Mac Milla-nom, z De Gaullom in Adenauerjem nisem prikrival svojega mnenja, da ne sme nobena članica NATO začeti ločenih akcij, ki bi lahko kom- za jadranski ribolov BEOGRAD, 8. — Kot poroča dopisnik agencije ANSA, je član italijanske delegacije Cusmani na razgovorih za podaljšanje sporazuma o ribolovu na Jadranu odpotoval v Rim, da bi poročal o poteku pogajanj in prejel nova navodila na seji medministrskega odbora, ki se ga bo udeležil. Dopisnik piše, da so v Beogradu dosiej proučili stališča obeh držav. Jugoslovani so povedali, da se je od takrat, ko je bil sporazum podpisan, položaj precej spremenil, ker se je jugoslovansko * ribiško ladjevje povečalo, bogastvo na ribah pa se je zmanjšalo. Zaradi tega bi hoteli Jugoslovani Po uveljavitvi «liberalnejših» elementov na volitvah Ameriški sindikati so objavili socialni program desetih točk Demokrati pripravljajo za prihodnje zasedanje kongresa program zahtev v notranji in zunanji politiki promitirale enotnost NATO. Kot zagovornik stalnih posvetovanj med člani NATO menim, da je treba na decembrskem sestanku sveta NATO v Parizu določiti za vse člane NATO skupno pot v interesu vseh članov in svetovnega mi. ru.» Na vprašanje, ali je predložil svoj načrt za reorganizacijo NATO je Diefenbaker izjavil, da tega ni storil. Poudaril pa je, da je naklonjen pogostejšim in tesnejšim posvetovanjem in da ni nobene potrebe reorganizirati NATO. Kar se tiče področja svobodne izmenjave, je Diefenbaker izjavil: «Ce upoštevamo svetovno gospodarsko ofenzivo Sovjetske zveže, mislim, da bi bila velika napaka, če bi se kdo hotel odtegniti, s čimer bi povzročil resno škodo državam, s katerimi ima prijateljske in zavezniške odnose. Po mojem mnenju bi to bil lu. ksuz, ki bi ga bilo treba obsoditi ker je nevaren za evropsko gospodarsko integracijo, • • , , . ° l* sbucrjvaniu iuct /juti m ki je eden oa cmiteljev, s ka-levratonem. Za ZDA sta pod- terimi je treba braniti mir.» j pisala predsednik ameriške I komisije za atomsko energijo * Mac Cone in ameriški poslanik pri treh evropskih skupnostih, za evratom pa podpredsednik komisije prof. Enrjco Mattel ter drugi trije člani komisije za evratom. V Washingtonu sta v zvezi s tem državni departma in a-meriška komisija .a atomsko energijo objavila izjavo, ki pravi, da je danes podpišani sporazum nadaljnji dokaz stalne ameriške podpore gibanju evropske enotnosti. Izjava čuvaja, da je prvi smoter sporazuma, da začnejo v državah skupnosti v času od potih do sedmih let delovati jedrske e-iektrične centrale z zmogljivostjo okoli milijon kilovatov, pri katerih bodo uporabljali reaktorje, kakršne uporabljajo ZDA. «Predvideva se, pravi dalje izjava da bo novi program r.udil industrijskim organiza-zijam evratoma, jcikor tudi emeriškim industrijskim IV ASHINGTON, 8. — Sindikalna organizacija AFL-CiO je v zvezi z izidom torkovih volitev v ZDA sporočila, da bo v začetku prihodnjega leta zahtevala popolno revizijo zakona Taft-Hartley. Objavila je socialni program V desetih točkah. V prvi točki novega programa je zvišanje minimalnih mezd. Mezde bi se morale zvišati na 1,25 do-larjev. Organizacija zahteva tudi večjo intervencijo države v borbi proti brezposelnosti in to z velikimi javnimi deli, z višjo odškodnino za brezposelnost in z večjim zveznim prispevkom za gradbeništvo in šolstvo. Uvede naj se tudi socialno skrbstvo v obliki zavarovanja proti boleznim za stare delavce. Predsednik sindikalne organizacije George Meany je izjavil, da izvolitev Nelsona Rockefellerja za guvernerja države New York «ni nikomur nevšečna#. ker je Rockefeller, prav tako kakor njegov prednik Harriman. «zelo liberalna oseba#. Meany je dodal, da ima novi guverner «zelo progresivne poglede«. Ko so ga vprašali, ali se *o lahko reče tudi o podpredsedniku Nixonu, je Meany odgovoril, da ne. V zvezi z izidom volitev v državi New York je Meany izjavil, da člani sindikatov niso vedno sledili željam njih voditeljev (večina sindikalnih organizacij je večno podpirala demokratičnega kandidata Harrimana), Dodal je, da je v tej državi šlo v glavnem za vprašanje omejiti, ne pa razširiti pod- J ljudi in ne za velika splos ročje za ribolov italijanskim ribičem in istočasno skrajšati trajanje sporazuma. Glede drugih točk pa se po mnenju, dopisnika upravičeno smatra, da obstaja upanje, da jugoslovanske oblasti ugodno proučujejo italijanske predloge da bi se izognili enostranskemu tolmačenju s strani kontrolnih organov. na vprašanja. Medtem se demokrati pripravljajo na programu parlamentarnih pobud za bodočo zakonodajno dobo kongresa. Ta pobuda naj bi bila v glavnem naslednja: 1. Večje sodelovanje senata pri pripravljanju programa zunanje po- varnosti, pri vesoljskih raz iskovanjih in pri 'razvoju političnega sodelovanja z r,at;.n-sko Ameriko. 2. Zahteva za večje zanimanje zvezne vlade za vprašanja industrijskih in poljedelskih področij in za nezadostno razvita področja, kjer je demokratična stranka dobila največjo zmago in kjer ie torej največje nezadovoljstvo nasproti republikanski upravi 3. Revizija zakonodaje o delu in zavzemanje za gradbeni program. 4. Večje zanimanje za programe za uporabljanje atomske energije v miroljubne namene. Za sedaj ni še nič sklenjeno glede kočljivega vprašanja državljanskih pravic, t. j. enakopravnosti črncev z belci; to pa zaradi tega. da se prepreči spor med demokrati severnih področij, ki se odločno zavzemajo za razvoj integracije, ter demokrati južnih področij, ki se še vedpo močno upirajo temu razvoju. Voditelj demokratične večine v senatu Lindon Johnson je danes objavil izjavo, v kateri pravi, da bodo demokrati skušali v prihodnjih dveh letih priti nasproti predsedniku Eisenhowerju. in sicer »vsaj do polovice poti#, zato da se prepreči, da bi se med obema strankama vrela ((partizanska vojna#. Pripomnil je, da država ne more obstajati na področju zunanjih zadev in obrambe če govori z dvema glasovoma. Johnson se zavzema za ponovno preučitev zunar, e politike »zato da se novj programi in nove pobude poverijo sposobnim funkcionarjem#. Prinorcča tudi, naj sc vodi »dosledna politika do Latinske Amerike#. Zatem je senator obrazložil glavne obrise zakonodajnega programa za novi kongres. Ta program vključuje med drugim pomoč brezposelnim, razširitev programov gram, graditev nov program na ._ kmetijstva, program ^ soijska raziskovanj . za razvoj atoma V nog!"- ne namene s P°^bIJLoVinsk» dom na jedrsko t g mornarico, in konen 0 delu. . , jjj Nobenega dvoma m> traja- demokratična večina -jtilto. la ua tako zunanjo P p,, ki naj okrepi vezi . ki in Latinsko Ameriko naj prepreči »preti« ijnitcj-i, nosti# v Aziji. Men ; jeki so prispevali k fgzšic mokratov, je bila ^"‘gjjenl'0" jena bojazen, da sta ‘tvega-wer in Dulles preve palj-la» med zadnjo krizo« nem vzhodu. -t za fcufuro v FLRJ niKa) (Od našega dopi BEOGRAD 8. prvi ‘ -3 M du se je danes ^on se Je 3StoPn: .ikov litike s primernimi »priporo- za namakanja v zahodnih čili# državnemu departmaju d-riavah, zmanjšanje obrestne zlasti na sektorjih kolekjivne I mere. drzen gradbeni pro-iiiaMiiiiitimiiiiiiitUimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiittiiimimiHtiimiiiiiimiiiriiiMiitiiiHiiiiiiiiitiiititiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiMiiiMiitiiiiiiiititiH Sporazum med ZDA in evratonrom V pulili ali Kedmih letih bodo v dr/.at/uh skupnosti zor-ele deloi/ali jedrske električne centrale s sluipnn /.mogljivuKtjn milijon kilevnlnv Večja ameriška finančna sredstva na izvajanje določenega programa BRUSELJ, 8. — Danes so v Bruslju podpisali sporazum o sodelovanju me-l ZDA za izvajanje czakona Merlin> MILANO, 8. — V sodni pa-lacj je začela delovati danes komisija, ki jo je imenoval Center za socialno zaščito in za proučevanje vprašanj v zvezi z izvajanjem zalcona o odpravi prostitucije. Predsed nik komisije je podpredsednik omenjenega centra dr. Manlio Borrelli, ostali člani pa so zdravniki, pravniki sociologi in gospodarstveniki. Razpravljali so o prvih izkušnjah izvajanja »zakona Mer-iin« in sklenili da bodo delali v treh podkomisijah: zdravniški, pravni in sociološki. Predlagali bodo, kaj je potrebno storiti, da bi se odstranile težave, na katere je izvajanje zakona naletelo. oi ga- •iiimmiliiliMiiliuilllimitiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiitiMiiitiiMlillltllit mil llmii imiiiiiiiiniii n iMiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiittiiiiiiiiiiliiin tln nMMiHiiiiii—iiiiiiMiilllllllililllliltlllllllllilll u ■hiiiiiiiiiimmiiii m iililtiiiiiliiiiiiiMiiiliilillllllllilllllllliililiiiiiiiiiilitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiini mini minmia Iliiliia Ves prejšnji teden je bil glavni predmet političnega do. gujaujn v Italiji upor.ueun>• hnstjanskih prvakov na Siciliji. Demokristjan Milazzo je sestavil namreč novo vludo s pomočjo treh demokristjan-skih, dveh fašističnih, treh monarhističnih in treh neodvisnih deželnih poslancev oh podpori socialistov in komunistov. Milazza je vodstvo KD že prej izključilo iz stranke, ostalim njegovim pristašem pa je sporočilo ultimat, da morajo do 7. novembra izstopiti iz Milazzove vlade ali pa bodo v nasprotnem primeru disciplinsko kaznovani. Takoj je bilo jasno, da se u-porniški deipokristjam ultimu. tu ne smejo pokoriti, ker bi s tem tvegati politični samomor. Na Siciliji je namreč Milazzova vlada, ki se zavzema za dosledno izvajanje avtonomnega st u* ut a zc $"ojo de. želot zelo popularna, ker so vsi Sicilijanci zagrizeni avtonomisti. Centralna vlača, ki jo vodi Fanfani s svojo strujo integraTistov, pa je statut nenehno kršila in avtonomijo Sicilije izigravala. Toda tudi za Fanfanija se postavlja sedaj vprašanje: Kaj storiti? Ce začne disciplinski postopek proti upornikom, kot je zagrozil, potem to pomeni, da jih mora izključiti iz stranke. Tak drastični ukrep bi na Siciliji povzročil Krščanski demokraciji veliko škodo. Ce tega ne stori potem bo hudo škodo pretrpel prestiž osrednjega vodstva KV. Zaradi tega jt Fanfani odložil odločitev na prihodnji teden. Na seji vodstva, ki je t.ajaia baje 13 ur, pa niso samo zagrozili z ultimatom t U.mveč so na Sicilijo poslali )>OL'cbnega komisarja, tri naj vodil de elni odbor K D — v osebi pristaša Fanfari jeve struje poslanca Magrtja. Tudi ta poteza ni bila posrečena, ker bi moral biti komisar izven struje, tako pa pravijo, du je tudi Magri že v prvih dneh bivanja v Palermu več škodoval kot koristil. Vsekakor bodo prihodnji teden u-po.Hevali njegovo porožilo o položaju na Siciliji, Vendar j>a se sedaj'že lahko reče, da je vse tisto, kar so doslej sklenili pod Fanfanijevim vod-st vam glede sicilijanskih u-potnikov KD bolj škodovalo I ot koristilot čeprav je Fan-juniju priskočilo na pomoč tudi poluradno glasilo palermskega nadškofa. Precej razburjenja je bilo prejšnji teden tud» zaradi Flontgomerpjemh spominov, v katerih se je Mofltgomerg žaljivo izrazil o italijanski vojski, tako da ga je neki nacionalist pozval celo na dvoboj (kar pa je stari maršal od-klonil, češ da nima niti navadnega samokresa več). Zaradi tega upravičenega ruz-burjenja jt italijanski veleposlanik v Londonu formalno protestiral v Fore.ign Officeu, kjer so mu odgoi orili, da jim je žal, vendar pa da je pisanje Monlgomeryja, kot privatne osebe, izven pristojnosti vlade. Zelo aktivne so bile v teh dneh tudi vse struje v PSI ter so organizirale več sestankov za pripravo pokrajinskih 7 dni v svetu kongresov, na katerih bodo volili delegate za neapeljski kongres v januarju. Kot je znano so dobili na zadnjem zasedanju CK PSI levičarji relativno večino. Francija in Alžirija Bolj ko gre h koncu ro/c za predložitev kandiautov t) Alžiriji bolj je francoska vlada -oskrbljena ker se doslej tli prijavil noben alžirski kandidat. Ta molk Alžircev je vsekakor bolj epov oren kakor ka. kršna koli izjava. To pomeni, da je treba volitve odpoditi in se končno odločiti za pogajanj n z alžirsko vlado o premirju. Predsednik a Sirske vlade Ferliat Abus je spgt ponovil, da bo ta vlada ukrenila vse mopoče, da bi olajšala popa jan ja s francosko vlado. Toda ni pričakovati ,da bi se Al. žira po štirih letih vojne odrekli svojim političnim smotrom. Pogajati bi se morali ne samo o pogojih za opustitev sovražnosti, pač pa o celotni politični ureditvi Alžirije. Al-irska vladu bi lahho dovolila volitve v Alžiriji, to pa pod mednarodnim nadzorstvom in po konen vojne, ko bi tudi sama lahko nadzorovala priprave na volitve. V zvezi s francosko oktobrsko ofenzivo pa je vojaški predstavnik alžirske vlade izjavil, da ni uspela kakor trdi francosko vodstvo. Francoske čete so pri več spopadih utrpele hude izgube. V teh bojih je padlo 597 francoskih vojakov, 217 pa je. bilo ranjenih. V desetih večjih spopadih so alžirske enote napadle in razdejale 33 francoskih postojank, uničile več oklepnih vozil ter sestrelile tri helikopterje in dve izvidniški letali. Zaplenile so tudi večjo količino orožja. Alžirska vlada jk tudi sporočila, da bo pozvala vlade drugih drža e, mednarodne, or. ganizacije in svetovno javnost, naj se zavzemajo, da bi izpustih pot alžirskih ministrov, ki so zaprti v Parizu. Dokler francoska vlada ravna z alžirskimi voditelji kot z zlo. činci, ni mopoč • verjeti v njeno iskrenost in dobro voljo, da bi mirno in pravično uredila alžirsko vprašanj;. Spor zaradi področja svobodne trgovine Pretekli teden je francoski unanji minister Couve De Murville odletel v London, kjer se. je razgovarjal z zunanjim ministrom Sehvgnom Ll-pdoai, z Mac Miljanom in z raznimi britanskimi gospo- darstveniki v zvezi s sporom, ki je. nastal zlasti med Anglijo in Francijo o ustanovitvi področja svobodne izmenjave. Kakor je znano bi moralo na podlagi rirfiskih dogovorov skupno evropsKo tržišče šestih držav začeti delovati 1. januarja prihodnjega leta. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi to skupno tržišče povezali s tako imenovanim področjem svobodne trgovine, niso uspela. Tudi razgovor med Murvil. lom in Selvrgnom Llogdom ni imel uspeha, in vse kaže, da o-menjeno področje ne bo začelo delovati 1. januarja. V Parizu se še vedno pogajajo, toda vzporedno s tem je Velika Britanija že začela svojo akcijo in skuša ustvariti konkurenčni gospodarski blok kat; remu naj bi se priključile tiste države, ki podpirajo njeno stališče, l.nndonski »Financial Times» že govori o možnosti gospodarsice bitke med dvema nasprotnima trgovinskima blokoma v Zahodni Evropi. Prihodnji teden se bodo namreč v Parizu sestali predstavniki Velike Britanije, skandinavskih držav, Švice in Avstrije in se razgovorjali o možnosti ustanovitve lastnega področja svobodne trgovine. Sicer pa je ta akcija tudi pritisk na Francijo, da bi popustila pri seda-nijh pogajanjih, Francoska industrija bi namreč hotela i-meti na področju, svobodne trgovine nekakšne privilegije, ki jih Velika Britanija ni voljna dovoliti. Pri tem pa hoče tudi lelika Britanija doseči nekatere privilegije, ker se mora ozirati tudi na stališče držav Coinmpnweuttha- nizacijam važne izkušnje ter tehnične in gospodarske podatke o delovanju teh central, lev. bodo delovale skoraj v konkurenčnih pogojih s centralami na konvencionalno gorivo#. Zatem pravi izjava, da velja sporazum z evralomom kot .eden največjih dosežkov v okviru ptograma »atomi za mir#. Za ta program bodo verjetno nakazali znesek 350 milijonov dolarjev, izvzemši izdatke za gorivo. Izjava pravi, Ja sporazum, ki je bil danes podpisan, predvideva vorltl med drugim: 1. Finančna jamstva ZDA do 90 milijonov dolarjev za- dobo deset let. 2. Dolgoročna zagotovila o dobavljanju primerne količine jedrskega goriva po enakih renah, kakor se dobavlja a-meriški industriji. 3. Jamstva za dobo deset let za tržišče plutonija, ki se dobiva iz jedrskih reaktorjev, ki bodo delovali na podlagi programa. 4 Vrsta dolgoročnih kreditov do zneska 135 milijonov dolarjev za kritje drna izdatkov ■•a graditev jedrskih central. Ob podpisu sporazuma je imel podpredsednik evratoma prof. Medi kratek govor :n je med drugim jcudaril, da se za leto 1963 lahko računa na vire jedrske energije za skupi.o milijon kilov; tov. Govoril ' je zatem o posameznih cočkah sporazuma in je izrekel upanje, da bodo javna in privatna podjetja do največje mere izkoristile možnosti sporazuma. do incidenta, ki ga je izzval formoški delegat, v svojem govoru je napadal LR Kitajsko in dejal, da je tajpeška vlada »edina vlada, ki jo je svobodno izbralo 5C0 milijonov prebivalcev kontinenta#. Dodal je da je pekinška vlada osovražena od 530 milijonov Kitajcev. Med njegovim govorom so predstavniki SZ in držav sovjetske skupine zapustili dvorano in so se vrnili, ko je formoški predstavnik končal go- Na splošno prevladuje mnenje, da bodo morali sedaj sklicali konferenco med Mac Mil-lanom, De Gaullom in Adenauerjem in morda še. z drugimi ministrskimi predsedniki, da spranijo zadevo z mrtve točke. Napetost v Iraku V lorck je bil bwši podpredsednikj iraške vlade polk. A-ref aretiran. Kakor je znano, je bil Aref nedavno izločen iz iraške vlade in je bil imenovan za poslanika v Bonnu. Prejšnji teden pa se je nenadoma vrnil v Baqdad, ne da bi o tem obvestil vlado. Zdi set da je bil ta njegov prihod v Bagdad v zvezi z akcijo, ki jo nasprotniki sedanje vlade vodijo proti Kasemu. Zaradi tega so Arefa aretirali z obtožbo, da je poskušal motiti javno varnost^ in zarote proti koristim države. Tu gre za boj dveh pogledov na iraško politiko julij- skl revoluciji. Za sedaj se je j znavanje kulturnih bogastev ta boj končal z zmago Kase- \ zhoda in Zahoda polno ne- Dclejjal FLRJ na konjjrcsu UNESCO BARiZ, 6. -- Vodja jugo- slovanske delegacije na 10. zajedanju UNESCO v Parizu prof. Stankovič je izjavil danes v splošni debati o poročilu generalnega tajnika UNESCO, da bosta Jugoslavija in njena komisija dali polno podporo načrtu za izmenjavo kulturnih vrednot med Vzhodom in Zahodom. »Cilj, ki se ima doseči s tem načrtom,# je izjavil Stankovič «je trenutno najbolj nujna naloga.# Poudaril je da je nepo- movega krila. Kasem zagovarja v zunanji politiki zmerno taktiko do Zahoda in vzpostavitev koristnih in potrebnih odnosov z Vzhodpm, v medarabskih odnosih pa postopno premišljeno pribhževa. nje idealu arabske združitve. Aref u pa pripisujejo, da se zavzema za takojšnjo združitev z Združeno arabsko republiko. Zdi pa se, da niti Naser ni naklonjen temu, ker se tudi on strinja s Kasemom, da je treba zadevo prepustit« razvoju varnosti. V interesu človeštva je, da se to odstrani, kajti medsebojno nepoznavanje poraja antagonistične iluzije in nevarna mišljenja, da je neka evropska oziroma druga civilizacija edina mogoča forma. Stankovič je poudaril, da je danes mirno sožitje edina alternativa vojni in da UNESCO lahko mnogo prispeva k razvoju in sodelovanju med narodi na kulturnem pod. ročju. Na popoldanski seji je prišlo BUENOS AIRES, 8. — Pri trčenju dveh vlakov v Buet nos Airesu je bi!0 več potnikov ubitih. Do sedaj so po. tegnili izpod razbitin obeh vlakov osem mrličev. Ranjenih je bilo 80 potnikov. Vzrol ki nesreče niso še znani. jugpsiovansKi kulturo katerega žilo okrog 1600 diiJ' športnih, fizkulturnlh ^ V' gih. družbenih orga”. ;ei kon' resoluciji, ki jo je SP 'f gres po dvodnevnem 'ravi. komisijah in izčrpni .^ben* se poudarja est>r vloga fizicuiture k°t vzgo. ga elementa socialist*.'- na 3. je. ki se mora razvij raZyoj mateeskih načelih, K® (iz; fizkulture ni stvar ; kulturnih organizacd, zjv3j° celotne skupnosti, se * .e of vse politične in dW tj in ganizacije, organi . ,p družbenega uprav U raoViJ0 druge ustanove da z sistematično delo »a- J jfcin* telesne vzgoje lju - 'nšp P1',’ gres je posvetil P°š,„ri r’-f“ otroci in mladino. Reso,1 pr> poudarja potrebo. ^*Ldnji projektiranju in iz*1 tu“ vih šol morajo ,-a ustrezna športna i§r . jjtt* Kongres je obsodil re negativne turni organizaciji w na potrebo najeb .^jcil borbe proti kolt®1., .j, T športa in zanctnaU .-e fif' snovne družbene 199 u#nt0n_ kulture. Kongres J® teki"0 važnost fizkulturn'11 fe 1 vanj za razvoj 6z»l ‘ vgnJ športa, toda ta te jjjloJ*' morajo biti podrejen ^ nim vzgojnim srnotr. ^orje kongres naložil '■ DOn°vlL ta Jugoslavije, »a e. j„ fl prouči sistem tekmov „-li zVe«- fia spremeni in da — l0 '■ na liga tekmovanja s .£ t stih primerih, kada ,pra'' farsko resolucija, mora “f" jsty fizkulture «u do«•** V ti- družbeno-gbspodarsk0 čenev. Vrhunski Ipol^^uN* bil* I 10V- l-azvoja fizkulture «- oSni sistematičnega dela ^,veZi » nih organizacijah. * - 0(t ", tem se ugotavlja, da gi sme biti profesija. ^(jjsi rajo vsi spor tniki, • S 1 spu# ».»•-• ♦i Prl* 4. lavci bodisi šturien ■ 0 pij viti za kak poklic- ■ tgjent>" boljšim in najbolj . ^ nim športistom Je ^ppe"" ■:( rialno pomagati -S JuS°5‘raia ir"r mi. 7,vezi športov je naloženo, da v '^Jgtefi®1 dopolni n red oi se 0 pomoči športnikom. g g, st"" l"1 TRSI Ul Moreri 7 Telefon st 28 373 POŽAR ARTE«10 TOVORNI PREVOZI kr(iJe‘ v vav 9 lu,/i ' ICO in *' Rib IMFORT arič Ivan E XI* O H T VSEH VHST LESA IM TIMUR G TRST - ULICA F CHISPI 14 — TKL. ULICA UEI.LE MII.1711 11 — TKL* 96 V TRSIli obiščite v svojo kerisi La tteitefla tlel Kistnt ul. 1 ahauouchia * - ki vam nudi zelo veliko izbiro vetrnih J°P .Jj® dezn’l! — eskimo — montgomery. ženskih in m° „roVe Y°v. plaščev iz najlona in iz bombaža — ouej iz P čeV'J ne. posteljnih pregrinjal. »PEDIIL# in športni" - TURISTI. ki prihajale v Trst Priporočamo vam, da se prt nabavi Minih potrebščin obračate na tvrdke in ki oglašajo v ePRIMORSKEM DNEVNIKU*' Postre&eni boste z dobrim kvalitetnih čenim blagom. blM* trgoVint' zal