Političen list za slovenski narod.
Po pošti or»J«m»n ▼»ij* : '» Ml« 'slo predpUSasi 16 (fld., ta pol leta 8 gld., z» ?«trt leta 4 fld., xa jodol
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman relja: ■s «elo lotu 12 rld,, sa i>oi le a 6 gld., sa četrt leta S gid*, aa joden mesec 1 gld. V Ljabljani .»st -ttsm pošiljan r»ljn l gld, 20 kr. tr.f. na leto. Posamne Itevilke po 6 kr.
Naročnino in oznanila (i n i e r a t e) »sprejema npravulfitvo in ekspedlclja t „katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
<tokoplai se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo*
Vredništvo je v SementSklh nlleah St. 2, I., 17.
fetalna T»ak dan, btvaemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne
Vredniitva telefon - štev. 74.
8tev. 276.	V LJubljani, v petek 1. decembra 1899.
C. kr. vseučilišče v Gradcu — nemško-iiarodna ustanova.
Gradec je ognjišče nemške oholosti in nestrpnosti. Ta duh barbaričnega nacijonalizma se je že pred časom vgnezdil na mestu, ki bi moralo biti zaprto političnim strastem, ta duh se je vselil tudi na vseučilišče, ki naj služi izključno rsamo dvema namenoma, gojitvi vede in vsposab-,ljanju mladeži za razne stanove. Nemškim dijakom ne zamerimo toliko, ako so se tako razvneli za svojo narodnost, da so s svojim prenapetim jjostopanjem neštetokrat grešili zoper dijaško ko-legijalnost napram nenemškim dijakom. Mnogo slabše je že bilo, da so se lotili tudi profesorji kot taki ogrevati za nemško strankarske interese in ob vsaki umestni in neumestni priliki povdar-jati svoje nemško mišljenje in svojo »nemško« znanost.
Ti pojavi seveda niso ugodno vplivali na ne-nemško dijaštvo, zlasti Slovani so postali neza-upni. A mirno so gledali in trpeli, dokler je nemški šovinizem slavil svoje slavije zunaj predavalnih dvoran.
Z današnjim dnem pa se je vselil nemško-narodni šovinizem tudi v dvorane za predavanja. Že od več strani se je namigavalo slovanskim dijakom, naj bodo pohlevni gostje čisto nemškega vseučilišča v Gradcu, danes pa, 29. novembra, se je drznil profesor Rosthornv svojem predavanju žaliti vse nenemške dijake, dasi ti tvorijo nad polovico njegovih slušateljev.
Profesor Rosthorn je imel danes, mesto v ponedeljek, ker se je bal demonstracije nemško na-cijonalnih dijakov, svoje nastopno predavanje, v katerem je razmotrival in utemeljeval svoje misli glede učenja porodništva in ginekologijo. Že med predavanjem je povzdigoval v deveto nebo nemško vedo in prikrito udaril po Slovanih, govoreč o poldivjem vzhodu, končal pa je z besedami: »Delo je sicer težko, a vendar ne pretežko za nemško silo !«
Nemci so ga dobro umeli, zato so mu zatulili na vse grlo svoj »heil«, dasi so mu isti ljudje pred nekaj dnevi prirejali demonstracijo!
A umeli so ga tudi nenemški dijaki, ker vsi so začutili, da je hotel s svojimi besedami ne-nemško dijaštvo ne samo ignorirati, ampak celo njega enakopravnost povsem negirati, zakaj iz vseh besedi je bilo umeti, da govori kot nemški profesor le nemškemu dijaštvu, a na vse drugo, dasi ga je dobra polovica, se mu ne zdi niti vredno ozirati!
Te besede so prišle iz ust c. kr. državnega profesorja, ki ga plačujejo vsi avstrijski narodi, v zavodu, ki ga vzdržuje štajerska, tretjina slovenska dežela, pred slušateljstvom, čegar dobra polovica je nenemška, skoraj slovanska!
Celo italijanski dijaki, ki so sicer malomarni v teh stvareh, so se razburili, tembolj Slovani.
Nadejamo se, da bodo zahtevali dijaki za tako žalitev na pristojnem mestu — dekanatu — zadoščenja in se primerno zavarovali proti takim napadom v predavanjih.
A glede graškega vseučilišča bo treba rešiti to-le načelno vprašanje: Je-li graško vseučilišče državna ustanova, na kateri imajo vsi avstrijski narodi vsaj teoretično enake pravice, so li slovanski nemškim dijakom enakopravni, ali je graško vseučilišče nemško-narodna ustanova, na kateri so samo Nemci gospodarji in smejo z drugimi ne nemškimi dijaki ravnati kot z brezpravnimi gosti ?
Upamo, da se bodo poklicani zastopniki slovenskega naroda zavzeli za to vprašanje in je na svojem mestu pomagali primerno rešiti.
Državni zbor.
Dunaj, 30. nov. Tešinska gimnazija.
V Šleziji je po zadnjem ljudskem štetju 485% Nemcev in 51-5% Slovanov, in sicer okoli 130.000 Čehov in 180.000 Poljakov. V istini pa je, kar je dr. Menger sam priznal, le 45 % Nemcev. Nemška manjšina pa ima osem srednjih šol, tri učiteljske pripravnice in veliko večino ljudskih šol. Slovansko prebivalstvo do najnovejšega časa ni imelo nobene srednje šole in na pripravnicah so po daljšem boju dobili nekaj vsporednic. Ljudsko šolstvo je še sedaj v čisto slovanskih krajih dvojezično.
Čehi so pred leti na svoje troške v Opavi ustanovili zasebno češko gimnazijo, katero je pred letom država sprejela v svojo upravo. Tako so Poljaki 1. 1894. s prostovoljnimi doneski ustanovili v Tešinu poljsko gimnazijo, ki šteje danes v petih razredih 250 učencev. Naravno, da tudi Poljaki zahtevajo, naj vlada to gimnazijo podržavi. Sed quod licet Jovi, non licet bovi. Nemci so takoj zagnali huronski krik proti tej povsem opravičeni zahtevi, češ, da Poljaki segajo v njihovo posest. Ker zahteve stvarno ne morejo pobijati, hočejo se zadovoljiti, ako se poljska gimnazija premesti iz Tešina v kako poljsko vas. Torej ista komedija, kakor s celjsko gimnazijo.
Ko pa so Nemci zvedeli, da hoče poljski poslanec K u b i k nujno predlagati, naj vlada še letos podržavi poljsko gimnazijo v Tešinu, porabili so vsa sredstva in pota, da bi preprečili ta predlog. In govorilo so je že, da hoče predsednik odložiti U predlog na poznejši čas. Predsednik je namreč čutil, da se o tem predlogu razvije dolga debata in proračun zopet odloži. Toda vsled pritiska poljskega kluba je dr. pl. Fuchs danes pred dnevnim redom dovolil poslancu Kubiku, da je utemeljeval nujnost svojega predloga. Poslanec Kubik, ki je priprost poljski kmet in sedi na levici, je obširno utemeljeval poljsko zahtevo in dal povod obširni debati.
Poslanec dr. pl. Demmel, župan tešinski se je razkoračil nad Poljaki ter rotil levico in vlado, da odkloni zahtevo. Dedec je bil toliko predrzen, da je poljsko gimnazijo v Tešinu imenoval nesrečo za deželo. Vrlo dobro mu je odgovarjal najprvo poljski posl. dr. pl. C z e c z ter vrgel v brk, da so trditve njegove neresnične. Poljaki bodo z vso odločnostjo zahtevali od vlade, da v tem oziru stori svojo dolžnost. Nemcem se ne stori nobena krivica, ker obdrže vse svoje šolsko zavode.
Letnilt XX VII
Češki poslanec dr. K u r z je na podlagi statistike dokazoval, da država mnogo več troši za nemške zavode in ustave, nego za slovanske, dasi Nemci v Avstriji štejejo le 36 % prebivalstva. Vlada najde vsacega Nemca mej Slovani in Italijani ter mu pomaga v narodnem oziru. Tako trosi vlada na leto za nemško šolstvo v Tridentu okoli 35.000 kron, v Trstu nad 140.000 kron ; dalje podpira nemške ljudske šole v Istri, Dalmaciji in Galiciji. Nasprotno pa vlada ničesa ne stori, da n. pr. Slovenci v Trstu in na Koroškem dobe slovenske ljudske šole. V Kraljevih vinogradih pri Pragi je komaj 10% nemškega prebivalstva, a občina na svoje troške vzdržuje za Nemce srednjo šolo, dasi imajo pred nosom v Pragi mnogo nemških srednjih šol. To je avstrijska ravnopravnost. Govornik naglaša, da Čehi z največjim veseljem glasujejo za poljsko zahtevo.
Dr. Sokolovvski zavrača očitanja, češ, da Galicija premalo stori za šolstvo in da je pasivna. Avstrija je pred dobrimi sto leti pobrala posestva poljske krone in denar porabila v vojskah z Napoleonom. Torej je opravičeno, ako država kaj več stori za poljski narod. Poljska gimnazija v Tešinu je nujna potreba, kajti to je stara poljska zemlja in njeni sinovi potrebujejo višje omike. Ako gimnazija ni potrebna, razpade sama po sebi vsled pomaj kanja učencev. To pa se ne bode zgodilo, ker število učencev raste od leta do leta.
Pruski kanonir T u r k ponavlja stare obrabljene fraze o nemški Šleziji in nemški Avstriji. On pozna le nemške gospode in nenemške hlapce. Tiirk je že skrajno smešen, zato s svojimi rodo-montadami vzbuja le smeh.
Poljak Szponder toplo priporoča predlog, znani dr. Menger pa, ki se vedno odeva s paj-čevino kozmopolitizma, je zopet čvekal o nemški kulturi in kapitalu, ki baje plačuje 70 % državnih dohodkov.
Izvrstno mu je odgovarjal poljski soc. demokrat Daszyn8ki, rekoč: V Šleziji so res višji krogi, bogatini in kapitalisti, nemškega rodu, toda po številu v veliki manjšini. Čehi tvorijo srednje vrste, a Poljaki so večinoma kmetje in delavci. Ako morda Nemci (Guttmann, Larisch, Roth-schild itd.) plačujejo razmerno več davka, treba pa naglašati, da kapital proizvaja in množi slovanski proletarijat. Barbarsko je torej načelo, da bi samo bogatini imeli pravico do višje omike. Celo nemški delavci so se na shodu izrekli za podržavljenje poljsko gimnazije. Govornik izjavi, da bodo soc. demokratje glasovali za predlog. Sedaj govori mej velikim krikom dr. Slama, oglasenih pa je gotovo še nad 100 govornikov, od katerih pa utegneta priti na vrsto k večjemu še dva. Ura je pet, a zbornica ni še prešla na dnevni red.
♦
* *
Spravna pogajanja.
Ker prorok ne gre h gori, prišla je gora k preroku. Vladi se je vsaj to posrečilo, da je ugla-dila pot spravnim razgovorom. Nemci so se sicer dolgo kujali, a danes so se udali. Načelniki klubov z leve in desne so se sošli, da se dogovore o spravnih pogojih. Levičarji zahtevajo, da bodi
znani binkoštni program podlaga pogajanjem. Danes zvečer ima eks. odbor desnice posveio-vanjo o predlogu levičarskih vodij. Skoraj gotovo desnica odkloni ta pogoj, in sprava pade zopet v vodo. Kaj potem, to pokaže morda že jutršnji dan.
Proračunski odsek
državnega zbora je sedaj dovršil razpravo o pla čah državnih služabnikov. Sprejela se bo vladna predloga z dodatkom, da morajo biti pomožni služabniki, med katere spadajo tudi diumisti, zavarovani za slučaj bolezni vsaj tako kot drugi delavci, če jim vlada ne preskrbi boljše preskrb-nine. — Slovenski poslanec je glasoval za spre-minjevalne predloge s Čehi vred. Prevrglo se je vse razmerje. Liberalci — grajščinski in mestni — so glasovali za vladno predlogo.
V	zbornici bo poročal dr. P i § t a k.
Predloga, da se po novem letu odpravijo
mitnice, se je vsprejela. O nji poroča v zbornici Jan da.
Dne 30. nov je prišla na vrsto predloga, da z novim letom odpade davek verskega zaklada. Liberalci so pokazali s socijalnim demokratom vred svojo strupenost proti katoliškim škofom in samostanom. Gre se za nekako 280.000 gld., katere plačuje 1221 oseb, oziroma komunitet. V Istri in Dalmaciji plačujejo nekatere fare po 1—2 kr ; v gor. Avstriji ena župnija 38 kr., v Trstu 31 kr., v Gorici 93 kr. To je neumestno, ker ima vlada s tem davkom sila posla. Debata se je odložila, dokler ne da po zahtevanju liberalcev in nemških nacijonalcev vlada točnejših podatkov.
Zanimiv je bil odgovor vladnega zastopnika vprašanju posl. K o z 1 o v s k e g a, ali hoče vlada povračati stroške kapelanom, ki so brez svoje krivde prestavljeni. Vladni zastopnik je namreč dejal, da se to načelo ne more vsprejeti, pač pa da je vlani dalo naučno min. ukaz, naj se prošnje za povrnitev takih stroškov blagohotno rešujejo
Regulacija plač poštarjev.
V	včerajšnji soji drž. zbora je voditelj kup-čijskega ministerstva dr. Stibral odgovoril na interpelacije, stavljene radi regulacije plač poštarjev na deželi sledeče:
Ureditev poštarskih razmer na deželi katero je zbornica opetovano že zahtevala, se j<3 doslej radi tega vedno odložila, ker se svoto dveh miljonov, katero se potrebuje za ureditev plač poštarjev, ni moglo nakazati iz lastnega budgeta. Z upeljavo nove kronske veljave prihodnje leto bode itak potreba , da se preračunijo na novo vsi tarifi, posebno inozemski Istodobno uvede ministerstvo nekatere nove tarife, kateri bodo poštnini drugih držav primerni. Iz tega bodočega prebitka uredi se s 1. januvarijem poštarjem na deželi plačo, odpravi se pa ob jednim dostavnina. Nekateri tarifi, kateri posebno trgovski stan zadenejo, bodo znižani.
Češki poslanci.
Klub čeških poslancev, ki je dozdaj imel nerodno ime »Klub svobodomyslnych lidovych poslancu českych«, že dlje časa obravnava vprašanje, je-li naj izpremeni svoj naslov v navadni »Klub če-sky«. Prav za prav že sedaj ni resnično, ko se govori vedno o Mladočehih in o mladočeškem klubu v državni zbornici. Več poslancev, ki bo sedaj v češkem klubu, je bilo izvoljenih naravnost proti kandidatom mladočeške stranke. Češki zastopniki so edini med seboj, & niso edini gledč na svobodomiselnost nekaterih svojih tovarišev. Zato bi bilo upravičeno, za katoliške poslance druzih desniških klubov pa sila pomenljivo, ko bi tudi v Bvojem naslovu kazali češki poslanci, da niso zastopniki kake posamne stranke, marveč to, kar so tudi dejanjsko, namreč: zastopniki češkega naroda.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. decembra.
Spravna pogajanja mej desničarskimi in levičarskimi zastopniki se prav marljivo nadaljujejo. Razgovori so bili včeraj pred in po zbornični seji, današnji dan je pa ves posvečen spravnim pogajanjem in zaradi tega za danes napovedana zbornična seja izostane. Glavno ulogo pri teh spravnih pogajanjih igrata poslanca Jaworski in Funke. Sprva se je govorilo, da se razprave v zbornici sploh prekinejo dotlej, da se kompromis
dožene, sedaj se je pa pokazalo, kakor je razvidno iz pisave današnjih dunajskih listov, da stvar dobro napreduje in da se že danes morda doseže popoln vspeh. Govori se, da se v najkrajšem času izpolnita dve glavni češki zahtevi, namreč odstop pravosodnega ministra K i n d i n -gerja in pa upokojenje predsednika praškega deželnega nadsodišča Janše. S tem bo mnogo ustreženo Uehom, pa tudi Slovencem, ki so že doBedaj dovolj okusili »sladkosti« Kindingerjevega ministrovanja z imenovanjem Wurmserja in Rotschedla. Mladočehi zahtevajo poleg tega tudi odstop ministra predsednika Clary j a, od česar je odvisno njih glasovanje za ali proti nagodbi, vendar se pa sodi, da bo v tej točki posredovanje Poljakov in katoliških Nemcev imelo toliko vspeha, da Mladočehi odstopijo od te svoje zahteve. Seveda se gre pri vseh dosedanjih po svetovanjih tudi za rešitev češko.nemškega jezikovnega vprašanja. Koliko bodo dosegli Mladočehi v tem oziru, se sedaj še ne da soditi.
Delegacljako zasedanje se je pričelo že včeraj zvečer ob 5. oziroma ob 7. liri s sejama obeh delegacij. Ti seji sta bili le formalni, vendar je vlada že predložila svoj skupni proračun, katerega utemelji jutri zunanji minister grof Golu-hovski s svojim oničajnim ekspozejem. Predloženi proračun je prvikrat sestivljen v kronski veljavi. Skupna potrebščina '/.naša 346,704.207kron, pokritje pa 9.356.706 kron, toraj čista potrebščina 3 37,347.50 1 kron. V pokritje te svote se bodo porabili carinski preostanki v znesku 124,950 089 kron. Po odbitku te svote od skupne čiste potrebščine se pokaže svota 212,397.412, katero pokrijeta državni polovici po dogovorjenem kvot-nem razmerju 34 4 : 65 6. V primeri s proračunom za tekoče leto je gorenja konečna svota za 2,080.292 kron manja. Proračun Be razdeli sledeče : zunanje ministerstvo zahteva skupne potrebščine 10.481.331 kron, vojno ministerstvo 291,729.482 kron. za mornarico se zahteva posebej 39,896 5C0 kron, toraj se zahteva za skupno vojno moč blizu 3 32 milijonov kron; skupno finančno ministerstvo zahteva 4,285.712 kron, najvišji računski dvor 311.182 kron. Za vojaštvo v Bosni in Hercegovini se nahaja v proračunu še posebej 7,3()2.00i> kron. Skupna čista potrebščina za vojno je po poročilu le za 954.180 kron večja nego letošnja, za mornarico pa 3,108.340 kron.
—	Mej večjimi postavkami v vojnem proračunu nahajamo svoto 9,482342 kron za regulacijo častniških plač, za večerjo vojakom 1,477.788 kron. Glede preosnove častniških plač je pripomniti, da po novem zvišanju odpade dosedanja sub-zistenčna doklada v znesku 240 kron za prve tri nižje razrede. Vendar pa pišejo vojaški listi, da v tem oziru še ni izpregovorjena zadnja beseda. Za poskuse z novimi topovi je v proračunu 80.000 kron, za mejno stražo v južni Dalmaciji 184.330 kron. — Iz navedenih številk je pač razvidno, da provzroča naši monarhiji največ bremen, blizu 170 milijonov goldinarjev, nesrečni militarizem.
—	O tem proračunu bota sedaj razpravljali delegaciji. Brez burnih razprav gotovo ne bo. Mažarski delegati izjavljajo po svojih listih, da se poprej ne bodo spuščali v nobeno razpravo, dokler avstrijski parlament ne pritrdi kvoti in po-razdelitvenemu zakonu glede konsumnih davkov. No, ako bodo Mažari tako dolgo čakali, letos ne dobimo rednega proračuna ob pravem času in bo treba že sedaj misliti na proračunski provizorij, na katerega je neki vlada že pripravljena. Iz eks-pozeja zunanjega ministra in pa iz pričetka razprav se zadeva že pojasni.
Civilni zakon v Italiji. Italijanski poslanski zbornici je predložil te dni pravosodni minister Bonasi načrt zakona, s katerim se določa, da se za Italijo uvaja takozvani civilni zakon, da se, kakor se glasi v ministrovem poročilu, »odstranijo velike socijalne napake, ki so posledica samo cerkvene poroke«. Kake so te socijalne napake, tega minister ni vedel povedati. Vendar se pa ta zakonski načrt znatno razlikuje od jedna-kega načrta prejšnje vlade, ki je hotela uvesti civilni zakon, s kakoršnim so »osrečeni« naši Mažari. Sedanja vlada zahteva namreč samo to, da se vrši civiliia poroka vsaj tri dni po cerkveni poroki. Ob jednem se vsem duhovnikom pod kaznijo zabičava, da morajo vsaj tekom osmih dnij naznaniti svetni oblasti izvršeno cerkveno poroko. Ker se s tem načrtom konečno zadovo-
ljujejo tudi katoliški poslanci, bo zakonska osnova brez dvoma vsprejeta.
Angleški vfioijelni glasovi o sedanji vojaki. Tekom tekočega tedna se je v javnosti oglasilo več angleških višjih državnikov, ki bo izrazili svoje misli o namenu sedanje vojske z južno afriškima republikama. Prvi se je oglasil vodja angleških liberalcev v spodnji zbornici, znani Campbell Bannerman, ki je govoril v Bir-minghamu. Ta možje izjavil, da njegova stranka odklanja vsako odgovornost za sedanjo vojsko in nje nasledke. Objednem je pa Campbell mnenja, da bi bilo mnogo bolje transvalsko vprašanje rešiti mirnim potom, ker bode po eventuvalno vspešno izvojevani voiski to vprašanje še bolj zamotano. Mož namreč sluti, da pridejo potem na vrsto druge neprilike v zunanji politiki. — Vse drugače sta pa govorila državnika Balfour v Dewsburyju in Chamberlain, ki sta izjavila, da se mora uničiti samostojnost Transvala ter Oranje države, to da je samoobsebi umevni namen sedanje vojske. O velikodušnosti, ki jo je omenjal Balfour, Chamberlain ni omenil besedice, govoril je marveč le o samih državnih interesih. Burom je ta oholež zaklical oblastno: Nikar ne upajte več na samostojnost! Kaj ko bi bil veliki državnik angleški malo prezgodaj izustil te besede!
XI. občni zbor Cecilijnega društva.
V Ljubljani, 22. dec.
Dobra, stvarna poročila o zborovanju pevskega društva so ne le zanimiva, marveč tudi koristna; so pa tudi merilo, po katerem Be spozna glasbeni nivo cerkvenih zborov, kakor tudi poročevalcev. Kdor je pazno čital raznovrstna poročila o letošnjih velikanskih proizvodih na zborovanju v Miin-steru, prejel je pač jasno podobo stanja cerkvene glasbe ravnotam, a so tudi prepričal o visoki glasbeni naobraženosti udeležencev sploh.
Vem, da se bo tudi o naših produkcijah čul ta in oni glas, več ali manj stvaren, bodi dovoljena tudi meni mirna in stvarna ocena, ki več koristi, nego vsa hvala.
1. Ob '/»9. uri je bila v stolnici pontifikalna sveta maša, katero jo služil premil. gospod knez in škof sam, b tem neizrekljivo počastil in razveselil družbenike in zborovanju dal visok sijaj. Najprej moram hvalno omeniti orgljanja Btolnega kapelnika gospoda Ant. Foersterja Popolnoma sem prepričan, da daleč daleč krog nas, tudi po druzih kronovinah, ni tako spretnega in umetnostnega orgljavca, kot je gospod Foerster. On je im-provizator; ali njegova igra je umetna, skozi in skozi tematična, vsaka modulacija je opravičena, sintaksa izborna, kontrapunktične oblike jasne; dalje je lepo vezana, se naslanja na cerkveno priliko, lepo pripravlja speve in če treba, jih razvija tudi dalje Pedal rabi zmerno, dostikrat ga popolnoma izpusti, kar se posebno prilega ušesu in da spoznati značaj spremenov še bolje. Brez skrbi zapišem besede: Gospod Foerster je velikan na orgijah. Škoda pa, da ima na razpolago tako onemogle orgije. Ko je k sklepu igral pleno organo, vpraša me sosed v cerkvi: So li to vsi spremeni? — Da, vsi. — skrajni čas bi pač bil, da se kaj stori za šenklavške orgije.
Glede druzega vsporeda pa nimam poročati nič posebnega. Koral kakor vsako nedeljo; maša pa je bila potpouri iz peterih domačih glasbenikov, ofertorij Hladnikov. Kar se je čulo ta dan v stolnici, zamore se slišati po mnogih kranjskih cerkvah, tudi po deželi. Pri tej priliki bi marsikdo rad slikal kaj posebnega, vsaj kako "VVittovo, Mitterjevo mašo, če ne Palestrino. Ker ne moremo potovati v druge dežele, želeli bi, da se nam o taki priliki doma nudi kak umotvor, proizvodov domačih skladateljev se lotimo sami. Povdarjalo se je seveda, da je vspored sestavljen nalašč tako, da se spozna muza domačih skladateljev. To bi bilo na mestu pri prvih zborovanjih, ne pa čez 22 let, zdaj že prenesemo tečnejo hrano. Toraj je prosimo za prihodnjo zborovanje!
O zborovanju samem no bom poročal. Rečem le toliko, da je bilo prav lepo in spodbudno, udeležba obilniša, nego je bilo pričakovati (krog 100), zlasti so bili zastopani gg. organisti, kar je mene posebno zveselilo. Krasno je bilo poročilo podpredsednikovo, ki je tudi tajnik (gosp. profesor dr. Karlin), poseben vtis pa je naredil govor pre-milostnega g. kneza in škofa. Z živo vero pro-
t
ovita cerkvena glasba, z versko mlačnostjo propada i ona; to je bila vsebina govora, ki se je naslanjal na zgodovino.	(Konec prih.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. decembra.
(Umrl) je nenadoma sinoči v Trebnjem on dotni kapelan g. Anton Mlakar vsled pljučnice. Bolehen že dalje časa se je prehladil pri nekem obhajilu ter tožil zadnje dni, da mu ni dobro. Včeraj popoldne so ga prevideli in kmalu nato je umrl. — Pokojnik je bil rojen 1. 1870; smrt ga je ugrabila v najlepših njegovih letih. Bil je vzgleden, zelo marljiv duhoven ter si v Toplicah in Trebnjem, kjer je služboval pet let pridobil vsestransko zaupanje. — Blagi pokojnik naj podiva v miru!
(Maša-polnočnica o novem leta.) Kongregacija obredov objavlja odlok, s katerim dovoljuje sveti Oče, da sme 31. decembra 1899 in 31. decembra 1900 v vseh cerkvah, kjer bo po noči slovesno izpostavljeno sv. Rešnje Telo, opolnoči biti sv. maša o prazniku Obrezovanja Gospodovega, in da se sme tudi vernikom deliti sv. obhajilo, da se tako posveti Zveličarju zadnje leto tega stoletja in prvo leto XX. stoletja po odrešenju.
(»Sloveuskemu Narodu« za uho!) Ko bi bilo le sploh mogoče, bi »Slov. Narod« razbil slov. zvezo in desnico. Ne vemo, kdo ima pri tem naj-podlejšem delu glavno besedo, ali značajni dopisnik »N. Fr. Presse« — jud Penižek, ali uredniki in drugi dopisniki »lažnjivega kljukca« s Kongresnega trga. Ko bi moral priznavati, kako požrtvovalno vzdržujejo slovenski katoliško narodni poslanci vzajemnost v zvezi in v desnici, ko bi moral povedati, kako taktno, če že ne plemenito eo postopali pri volitvi kranjskega delegata, kako možato in odkrito je zastopal Povše celo slov. zvezo pred cesarjem, — pa se skriva za neki telegram v »Slovencu«, češ, da so se s tem slovenski klerikalci postavili v protislovje, z izraženo solidarnostjo s Cehi. Kaj bi dejal »Narod«, ko bi hoteli mi delati odgovorne liberalne kranjske poslance za vsa brzojavna in brzozvočna poročila v njegovih predalih? In tu brez dokazov sumniči. Brzozvočno poročilo, ob katerem se znaša »Narod«, ne izraža sklepa naših poslancev, marveč poroča samo o situvaciji, kakor si jo je raztolma-<5il naš poročevalec — neposlanec. Neke druge stvari pa ne vidi »Narod«. Kako se je vedel njegov dalmatinski prijatelj dr. Bulat pri avdijenci? Ali je bilo to prav, da se je tako očito na ožje strankarsko stališče on — kot načelnik zveze postavil ? Ali ni prejudiciral zvezinim sklepom, ko je zatrjal, da bo njegova stranka (šest mož, kedar so vBi na Dunaju) glasovala za »državne potrebe« ? Mnogo več pravice, nego »Narod«, bi imeli mi, ko bi izražali bojazen, da so »Narodovi« poslanci morda na tihem tudi v ti zadevi zvezani z Bula-tovci, kot je »Narod« vedno skopčan z »Jedin stvom«, Bulatovim dalmatinskim glasilom. To bi imelo stvarno podlago. Pa mi ne maramo razdirati tam, kjer je jedinost absolutno potrebna, in nočemo pomagati slovanskim sovražnikom do zmage. Pač pa pozivljemo vse poštene ljudi na Slovenskem, naj si prebero avdijenčno izjavo našega Povšeta in »Narodovega« Bulata, naj raz-motrivajo vsa dejstva in naj potem sodijo: Ali je mogoče s podlejšimi sredstvi pomagati SchwegIo-vim namenom, kakor dela »Slov. Narod«, in: Ali se je že kedaj tako zlorabljalo slovensko ime, kot se zlorablja v naslovu, ki ga nosi ta list.
(»Glasbena Matica«) V nedeljo dne 3. decembra t. 1., ob l,'2 8. uri zvečer, sodeluje pri koncertu Glasbene Matice v Ljubljani slavni basist dunajske dvorne opere, gospod Viljem IIeš, jeden največjih sedanjih umetnikov koncertnega in opernega petja. Heš, rodom Ceh, bil je najprvo operni pevec pri narodnem gledališču v Pragi, po svojem uprav velikanskem vspehu v ulogi Kecala v »Prodani nevesti« na gledališki in glasbeni razstavi na Dunaju prišel je za nekaj let k operi v Hamburg in eedaj je že več let jeden prvakov, umetnikov mojstrov na dunajski cesarski operi. Koncertno vodstvo Glasbene Matice želi s tako odličnim sodelovanjem slovenskemu občinstvu ponuditi izredno priliko, da so seznani z veličino in krasoto umetnosti ter povsodi brezpogojno priznanim mojstrstvom Hešovega petja. Pel bo basovsko arijo iz Mozartove opere »Čarobna
piščal«, pesmi K. Bendla »Pevčeva prošnja«, B. Smetanovo pesem »Nekamenujte prerokov«, ter arijo kneza Gremina iz ruske opere Čajkowskega »Evgenij Onegin«. — Pevski zbor izvajal bo moške in mešane zbore skladateljev: Stanko Pirnata, Brahmsa, Dvofaka, Cezar Kjuja, K ri žk ow sk e ga in Mokranjaca. Natančni vspored priobčimo jutri. Vstopnice za koncert dobivajo se v trgovini gospoda J. L o zarja na Mestnem trgu.
(Osebne vesti.) Č g. Ivan Vreže je imenovan stalnim profesorjem na c. kr. učiteljišču v Mariboru.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Kot kaplan v Dobrni je zopet nastavljen dosedanji ondotni č. g. kaplan Matija Zemljič. V začasni pokoj je stopil zaradi bolezni č, g Gregor Poto-kar, kaplan na Dobrni. Prestavljena sta čč. gg. kaplana Anton Kolar iz Sv. Petra pod gorami v Novocerkev, Jakob Fink iz Sv. Martina pri Vur bergu v St. Peter pod gorami. Umrl je dne 24. novembra v Laškem trgu vpokojeni župnik Ivan Krener. Naj v miru počiva!
(Umrl) je včeraj po kratki bolezni vlč. g. Jožef Slavič, zlatomašnik, duh. svetovalec in župnik pri Sv. Ani na Ajgnu. Svetila mu večna luč!
(Grašne vesti.) RudeČkar Resel je na shodu v ponedeljek zabavljal nemškim nacijonalcem v državnem zboru — a predlagal resolucijo proti krščanskim socijalcem, kakor bi bili ti zakrivili nemške kozolce. — V sredo zvečer se je vršil velik shod proti — podraženju mleka, katero so sklenili nekateri prodajalci mleka. Shod je bil zelo buren, zborovalci ko potem po stari graški navadi šli pobijat okna tudi takim prodajalcem, ki so obljubili, da ne podraže mleka. Policija seveda vselej miži, kadar so rudečkarji pri kakem kulturnem delu. — V drugi razred občinskega sveta graškega so izvoljeni nemški nacijonalci, med njimi nemški pesnik Ljubljančan Goltsch. Izmed 40i)0 volilcev jih je prišlo na volišče komaj 27 odstotkov.
(Misijon) so obhajali v Moravčah od 18. do 26 novembra. Vodili so ga čč. oo. frančiškani : o Konštantin Luser, o. Sigismund Zega, o. Klemen Grampovčan Vdeležba je bila mnogobrojna. Ljudstvo je z veliko vnemo poslušalo izvrstne govore in opravljalo misijonske pobožnosti. Ob-hajanih je bilo nad 42U0 Zadnji dan je pohitel sam Presvetli v Moravče, da je vodil procesijo s Sv. Rešnjim Telesom. — Ljudstvo čuti blagodejni vpliv sv. misijona, zato je pa tudi iz srca hvaležno vsem, ki so kaj pripomogli, da se je sveti misijon tako dobro obnesel.
(Zdravje v Ljubljani) od 19. do 25. novembra. Novorojencev 18, mrtvorojena 2, vmrlih 23; med njimi za jetiko 4, vnetjem sopilnih organov 2, VBled nezgode 2, za različ. boleznimi 15; med njimi 6 tujcev in iz zavodov 13; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za ošpicami 2, vratico 2.
(Umobolni nadporočnik Lnkan) se je že vrnil s svojega najnovejšega izleta. Ko se mu je posrečilo ubežati iz Studenca, šel je peš v Mokronog in od tu na Grosupl|e, kjer se je oglasil pri Košaku. Tu je dobil nekaj denarja in se pripeljal v Ljubljano, kjer so ga že — čakali. Pustil se je mirno odpeljati v blaznico. Dejal je, da je prišel samo po slovo k dr. Bleivveisu, ker je zdrav in ne potrebuje več tega kunštnega doktorja.
(Ravnik pred porotniki.) V prihodnjem porotnem zasedanju, ki se prične prihodnji ponedeljek, 4. t. m., pride pred porotnike Blaž Ravnik, ki se bo zagovarjal radi umora posestnika in gostilničarja Žvana. Obravnava bo trajala dva dni. Vstop bo dovoljen le proti vstopnicam.
(Ponesrečil) se je danes dopoldne zidar Ivan Kralj pri gradnji novega justičnega poslopja. Padel je s tri metra visokega odra in se nevarno poškodoval na glavi.
(400 morilcev pred sodiščem.) V Sassani v Italiji se bode pričel te dni ogromen proces. 400 oseb je obtoženih raznih roparskih umorov. Povabljenih je k obravnavi 2000 prič.
Društva.
(Zabavni večer »Slov. planinskega društva«) bode v petek dno 1. t. m. v »Narodnem domu«. Predaval bode liubljanski župan g. Ivan Hribar o svojem potovanji po Rušili oziroma prejšnjo predavanje nadaljeval. Odbor »Slov. plan. društva« vabi k temu večeru svoje člane in njih obitelj. Vpeljani gosti dobro došli.
(Redni občni zbor moškega pevskega društva »Kranj« v Kranju) so vrši dne 10. decembra 1.1., ob 4. uri popol. v društv. prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tainika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo arhivarja. 5. Poročilo pevskega nadzornika. 6. Vsprejem novih članov 7. Slučajnosti. 8. Volitev novega odbora. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Gospodarska zadruga v Sinčivesi.) Gospodarska zadruga je izdala za žito dne 22. novembra v Velikovcu 38 strankam 740 gld. 20 kr., v Sinčivesi 18 strankam 546 gld. 04 kr., vkup 1286 gld. 24 kr ; dne 29. novembra v Velikovcu 40 strankam 644 gld. 30 kr., v Sinčivesi 21 stran-kam 583 gld. 12 kr, vkup 1227 gld. 42 kr. Prodalo se je blago že za 910 gld.; udov imamo 165 Razvoj je lep: Nadali smo na žito 11. okt. 76 gld, 17. okt. 84 gld.. 25 okt. 284 gld, 31. okt. 578 gld., 8. nov. 1076 gld., 15. nov 1056 gold., 2i. nov. 1286 Keld., 29. nov. 1227 gold., vkup 5667 gld in to zdaj. ko se promet šele začenja, ker zaradi lepega vremena ljudje do zdaj niso utegnili mlatiti; zadruga si je v skrbeh za potrebni kapital, da bode mogla nadavati ljudem, kakor do zdaj, potrebujemo osrednjega denarnega zavoda!
telefonska m orzojs.vna poročila
Maribor, BO. novembra.*) V popolnoma slovenski Jarenini se v nedeljo ustanovi podružnica „Sudmarke" s posebnim shodom. Ljudstvo je silno razburjeno. Občinski zastop in politično društvo sta se obrnila do ministerstva, da shod prepove.
Dunsj, 1. decembra. Cesar je danes opoldne vsprejel ogersko in ob eni avstrijsko delegacijo ter na izraz vdanosti odgovoril: Z odkritim zadovoljstvom vsprejtnem izjavo Vaše vdanosti. Spominjam se tem povodom ganjenega srca brezštevilnih pojavov vdanosti in sožalja ob smrti cesarice. — Razmere z vnanjirni državami so nespremenjeno prijateljske, vzlasti z našimi zavezniki. Kot nadaljno poroštvo miru omenjam složno postopanje držav na mirovnem shodu v Hagu, ki se je vršil po velikodušni sprožitvi ruskega cara in ki vstreže mojemu hrepenenju po miru. Lojalne prijateljske razmere vladajo mej našo državo in Rusijo, ki skupno in zato vspešno postopata na Balkanu. Glede vojske v Afriki vzdržuje Avstrija strogo ne-pristranost, jaz želim, da se vojska kmalu konča. Glede zvišanja troškov za vojaštvo pravi vladar, da je omejeno samo na najnujnejše potrebe. Razmere v Bosni in Hercegovini naravno napredujejo, tudi letos se bodo troški obeh dežel pokrili z lastnimi dohodki.
Dunaj, 1. decembra. Predsednik avstrijske delegacije Vet ter je izjavljal v svojem nagovoru na vladarja, da bo delegacija skupni vladi rada dovolila sredstva za ohra-njenje ugleda in moči države na zunaj, ter izražal veliko žalost nad smrtjo cesarice. — Skoro jednako se je glasil ogovor predsednika ogerske delegacije Szaparyja.
Dunaj, 1. decembra. Koncem včerajšnje seje sta bila v razpravi glede podržavljenja tešinske gimnazije izvoljena glavnima govornikoma poslanca Swiezy pro in Heger contra.
Dunaj, 1. decembra. Današnji tukajšnji listi se pečajo izključno s pričeto spravno akcijo mej desnico in levico. Prognoze o vspehu pogajanj niso nič kaj ugodne, vendar pa sodijo, da je že to ugodno znamenje, da se vkljub včerajšnjih burnih nastopov razgovori še nadaljujejo. V predsedstvu pri spravnih konferencah se men j ujeta poslanca J a w o r s k i in F u n k e kot načelnika izvršilnih odborov. Radi spravnih dogovorov zbornica danes ni imela seje.
Dunaj, 1. decembra. Pri skupni seji za spravno akcijo so zvezo zastopali načelniki Barvinski, Bulat in Povše. Govorili so Biirn-reither, Palffy, Lueger, Engel, Pergelt, Pacak. Prihodnja seja je v soboto. Upanja ni veliko, da bi se pogajanja posrečila.
Vojska v Južni Afriki.
Najnovejša bitka pri Modder-Iliver, o kateri smo včeraj poročali, daleko ni bila tako sijajna, kakor je s prvo brzojavko razbobnal general Me-
thuen. V boj niti nista prišli celi armadi, ker jima je to onemogočila izredno narasla reka in velik naliv, marveč se je poskušalo v boju samo obe-stransko topništvo. Ker so imeli Angleži 24 več jih topov, Buri pa, kakor pravi angleški general, samo šest, je sicer mogoče, da se je umaknila burska artilerija, toda s tem ni niti ta, še manj pa cela armada uničena. Še bolj sumljivo pa je, da general Methuen niti nasprotniških izgub ne omenja, o svojih pa itak kaj rad molči. Smelo se trdi, da ta bitka niti toliko vspeha ni imela, kakor »sijajni« zmagi pri Belmontu in Graspanu. Burski general Delarey (ne Dolivry) sam izjavlja, da so izgube zelo neznatne.
Minulo soboto na vse zgodaj so se Angleži poskusili osvoboditi iz Kimberleya, toda 400 Bu-rov jim je zaprlo pot. Bežati so morali nazaj in niti ubitih in ranjenih niso mogli odnesti.
Z natalskega bojišča poroča danes brzojav nekaj zastarelih vestij, ki ničesar no povedo, mogoče pa marsikaj zamolče, kar bo neprijetno donelo na ušesa angleških državnikov. Celo onega slavnega napada na Ladysmith 9. m. m., v katerem je bil »ubit« general Joubert, se zopet omenja.
Vkljub temu pa se še vedno širokousti lord Chamberlain, ki pravi, da bo v kratkem na bojišču 90 000 mož, in da bo Anglija na belo polo, ki so jo Buri z napo\edjo vojske izročili Angležem, napisala, karkoli se ji bo zljubilo. Vede-remo !
Lizbona, 1. decembra. Angleške ladije v Delagoa-zalivu so dobile nalog izkrcati vojake in skupno operirati s Portugalci, ako tako potreba zahteva.
London, 1. decembra. Zmaga Methu-enova se vedno manjša po poročilih, ki trde, da so v tej bitki Angleži izgubili 1800 mož.
Kapstadt, 1. decembra. S postaje Ora-nje-River brzojavljajo: Methuen je imel včeraj nagovor na svoje vojake ter jim čestital na hrabrem — delu. ki soje vršili. Taktiko nasprotnika je označil kot izborno ter izražal popolno priznanje njegovi hrabrosti, le proti temu je ugovarjal v ostrih besedah, da Buri streljajo na ambulance in uporabljajo — dum-dum-kroglje (!)
London, i. decembra. General Buller brzojavlja iz Pietermaritzburga 29. m. m.: Brzojavni uradnik, kateremu se je posrečilo ponoči uiti iz Ladvsmitha, je došel v Weenen ter od tam brzojavil, da so Angleži Bure pri njih napadu 9. m. m. z velikimi izgubami potisnili nazaj, mej tem ko so bile izgube Angležev zelo neznatne, ubitih je bilo samo osem mož, ki jih je zadela bomba. V raznih fcojih mej obleganjem Ladysmitha je bilo skupno ubitih in ranjenih 100 (!) Angležev. Od 9. m. m. nadalje Buri niso več resno napadli mesta.
London, 1. decembra. Vojnemu uradu je došla iz Kapstadta sledeča brzojavka 29. m. m. V Kimberleyu je bilo do 23. vse dobro. Železniška in brzojavna zveza z Modder-Ri ver jem je popravljena. General Gatacre poroča iz Eastcourta, da je bil 28. m. m. položaj nespremenjen.
3 a	Cas opnzo-Ttuija	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celzija	Vetrori	Nebo	H j 2:-
29| 9. zvečer		(42-5	02	sl. szah.	JH8I10	02
sol l zjulra,j | 2. popol.		742 6 "40 9	-3 6 37	sl. zab. sl. vib.	megla jasno	
Svilnati damasti 75 kr.
do gld. 14*65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 4) kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj mode' uih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnina in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
169	c. in kr. dvorni zalagatel], Curlh. 11-11 5
Cena žitu na dunajski borzi
dn6 30. novembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. — do gl. » » pomlad . . » 8 13 » »
Rž za jesen.....»
» » pomlad .... » Turšica za november . . » » » maj-junij. . » Oves za jesen . . . . » » » pomlad ...»
6-76 5-21 538
» »
a »
» »
815 6 77 5-22
5 39
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Srednja včerajšnja temperatura 0 7 normale: 0 5°.
Kemične barve SJ^j™ zemeljne
liflVI'P za z,darie ima tvrdka BRATA EBERL v UUi Ljubl.lani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi - Cene so nizke.	228 14 11—8

i

950 1-1
Nepopisljivo tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, veleCastiti gospod
Anton Mlakar
kapelan v Trebnjem
danes v četrtek, 30. novembra, po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 29. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega rajnika prepeljalo se bode v soboto, dnC 2. decembra, ob polu 3. uri popoldne I iz trebanjske župnije z dolenjsko železnico do juž-I nega kolodvora v Ljubljani, odkoder bode po slo-I vesnem blagoslovu preneseno na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
| Nenamestljivega pokojnika priporočamo vsem, osobilo stanovskim tovarišem, v pobožno molitev I in pr jazen spomin.
! Trebnje-Ljubljana, dnC 30. novembra 1899.
Anton in Marija Mlakar, s ta riši. — Janko Mlakar, kapelan brat. — Frančiška Mlakar, Marija Mlakar, učiteljica, sestri.
j	Prosi se za tiho sožalje.
katol. tiskovnega društva za 1.1900,
krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen.
Zahvala.
948 1-1
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so o bolezni in smrti nepozabne moje matere ust-meno ali pismeno izrazili svoje soCutje, prečast. g. dekanu v Idriji, čč. trg. duhovnikom za zadnjo spremstvo, cenjt-nemu cerkvenemu zboru za ganljivo petje, kakor tudi svojim dragim župljanom m prijateljem iz Idrije, izrekam tem potom Bvojo presrčno zahvalo, ter vsem priporočam svojo ljubo mater v molitev.
Spodnja Idrija, dnC 27. novembra 1899.
Iran Ju van,
župnik.
Išče se trgovsko izobražen
poslovodja
v večji trgovini za izvoz deželnih pridelkov. — Ponudbe naj se pošiljajo v Gorico poste restante „Kmet" — 100._ 938 4-3
5 gld.
in višje
m)
z rokavi, do najboljše kakovosti.
Kje ?	Edino le v
Angleškem skladišču oblek
v Hjjul>ljani, ob vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste,
največjim in najstarejšem knpčevalnem zavoda z narejeno obleko, koji ima 18 filijalk v znamenitejših mestih cesarstva, centrala pa je na Duoajui Čudovito nizke tovarniške cene; do božiča, dnč 24.t.m. prodaja se še za 10% ceneje.
Sedmograškl potovalni kožuhi od 23 gld. višje.
Konfekolja za dame, najnovejša, vsak daa novo blago, odslej 20% cenejša.
Naročila po meri izvršujejo se najhitreje in najfineje na Dunaju po priznano nizki ceni. Poskušnje razven mere ni treba, ker se izvrši vse najnatančneje in najugodneje. Kar ne UEraja, vzame se brez ugovora nazaj.
Slav. občinstvo vabim kar najuljudaeje na ogled moje res izredno velikanske zaloge ter opozarjam, da se nihče pri priliki ogleda kaj kupiti ne sili.
Izrednim spoštovanjem
949 3-1
Oroslav Bernatovič.
Švicar S cffltejač
Ljubljana
Prešemove ulice št. 9
in Sv. Petra cesta št. 4
prodajata	942 6—2
vsa v zalogi nafiajajoča se RonfaRcijsRa pradmafa
po znižani ceni.
Telefon štev. 1345. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
etekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg:, sodišča protokollrana
IMA laks Teršec
LJUB I^j^rvi.
v
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro-konto),
obresti od dni do dn6 po 4\'j%. Poštno - hranilnlčne poloinioe so na razpolago.
D ujiajs lt a borza.
Dnč 1. deoembra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . .
Avstrijska zlata renta 4°/„.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0
99 gld.
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. ve
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C kr. cekini .	......
	'»	—
	>	60
. 99	>	45
	>	60
	»	20
. 909	>	—
. 378	»	50
. 120	>	75
j. 59	t	05
. 11	»	80
	»	58
	»	20
5	»	69
30 kr. »
Dnč 30. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne »rečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5% . » _» dolenjskih železnic 4°/„
168 gld. 25			kr
156	>	25	>
-	»	--	»
99	>	6!)	>
137	»	20	*
129	»	50	>
107	»	—	>
—	»	—	>
—	»	—	»
96	>	—	»
209	»	50	»
169	»	75	»
118	>	_	»
99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld. ....".
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. gt. v. Akcije tržaškega Ltoyda. 500 gld. Akcije južne železuice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
203 gld - kr.
155 19 27 85 85 94 25 149 3050 418 70 104 275 205 127
80 75
60
75
.65 60 50
IIHIIlili Mil*
AT N&knp ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K K C V
I., Wollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasss 2.
66
JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti S2* naloženih g 1 n v n 1 c. "3CS