Učiteljstvo v drugih državah. KONGRES INTERNACIONALE PRO* SVETNIH DELAVCEV NA DUNAJU. Ta Internacionala je bila stvorena leta 1922. v Parizu. Na njenem prvem kongresu so bile zastopane le 4 narodnosti. Drugi kon* gres se je vršil leta 1924. v Bruslju, tretii spet y Parizu leta 1925., a četrti v začetku avgu= šta leta 1926. na Dunaju. Na tem kongresu je Internacionala pre* koračila svojo razvojno dobo in je stopila pred svet v svoji nepričakovani moči, kot vzor prave, solidarne mednarodne organiza* cije, ki ima visoki cilj in tudi možnost, da deluje za mednarodno spravo. Na kongresu so bili zbrani zastopniki skoro vseh evropskih držav. Trideset narod« nosti je bilo zastopanih. Sodelovale so vse balkanske države z več zastopniki, ki so po« sebno pozornost kongresa obrnili na krutost sedanjega režima v nekaterih državah. Tudi učitelji iz drugih kontinentov so poslali na kongres svoje zastopnike, tako da je bil ta v pravem smislu svetoven. Organizacija kongresa. Kongres se je vršil v zborovalnici stare mestne hiše. Na sejah je prisostvovalo okrog 250 delegatov. Dunajska javnost se je preko časopisov zelo zanimala za potek kongresa in tudi protestirala proti šikaniranju kon« gresa od strani vlade in policije. Med dru» gim je vlada odrckla vizum ruskim sovjet* skim delegatom, pa je morala končno na pritisk javnega mnenja popustiti. Potek kongresa. Kljub različnim tendencam in strujam, ki so jih zastopali posamczni delegati (ki pri« padajo Amsterdamski ali Moskovski Inter* nacionali, deloma pa so neorganizirani), je vladala tekom kongresa popolna enotnost. Za predsednika je bil izvoljen Clement iz Luksemburga (predsednik tamošnje sociali* stične stranke) in Peters iz Belgije, oba čla* na Amsterdamske Internacionale. Najvažnejši in najtežavnejši problem, ki ga je kongres moral razčistiti jc bil, kako naj se Internacionala prosvetnih delavcev poli* tično orientira, kako stališčc naj zavzame napram raznim levičarskim Internacionalam. Med dvema enako močnima Internacionala* ma, Amsterdamsko in Moskovsko, si je \xbral kongres edino pravilno stališče popolne avtonomije. Prosvetna Internacionala se ne bo naslanjala ne na eno ne na drugo, tcm= več bo s svojo ivtonomno pozicijo združes vala vsc napredno*socialno misleče učitelj* stvo. Po razčiščenju te principijelne težkoče je pristopil kongres k strokovnemu delu. Najprej se je določila članarina in sprejel predlog belgijske sekcije, ki je predlagala svojo počitniško kolonijo ob morju za sku« pen dom Internacionalcev. Nato je kongres pozdravil mehikanski sindikat, ki se bori proti zavojevanju šole po klerikalizmu in kapitalizmu; nadalje je pro= testiral proti preganjanju korejskega učitelj« stva od strani japonske vlade. O ccrkvi in šoli je govoril Mclis (Bel« gija), o proletarski svobodomiselni interna« cionali dr. Franzl (Dunaj). O pravnem sta= nju učiteljstva je poročal Boubon, ki je žigo* sal teror mnogih režimov od dcmokratičnih do belih. Apletin je podal obširno poročilo o materijelnem stanju učiteljstva iz 22 držav. KONGRES FRANCOSKEGA NAROD* NEGA . UCITELJSKEGA SINDIKATA. Narodni sindikat je glavna učiteljska organizacija in šteje nad 70.000 članov, skos raj dve trctjini vsega francoskega učitelj= stva. Pred 2 letoma je pristopil sindikat k francoski »Delovni konfederaciji« (C. G. T.), ki pripada Amsterdamski Internacio« nali. Kongrcs se je vršil koncem avgusta v Strasburgu. Določitev tega mesta za kon* gres je posebno važno in zanimivo zaradi tega, ker se je na kongresu videlo mišlje« nje in čustvovanje v teh dveh bivših nem: ških provincah — Alzaciji in Loreni. Po= sebno pa se je propagirala ideja lajične (nekonfesijonalne) šole v teh religijoznih pokrajinah, kjer učitelji v šoli recitirajo katekizem in pojejo cerkvene pesmi. Dve ideji sta izšli iz tega kongresa. 1. Francosko učiteljstvo bo kmalu pre« življalo bolestno denarno krizo (Poincare je odbil dodatke k budžetu 1. 1927. za po« večanje učiteljskih plač). 2. Francosko učiteljstvo si zelo želi svetovnega miru. Res je, da traja denarna kriza že od konca vojne in da so na najslabšem mladi učitelji, ki imajo zelo nizke plače. Neki de* legat je obžaloval, da se v organizaciji vidi tako malo mladega učiteljstva. (Mladouči* telji so organizirani v aktivnejši učiteljski federaciji) Delegat iz Alzacije Klein je v svojem govoru obsojal bratomorne boje, katerim je bila pozorišče Alzacija in Lorena ter izra« zil željo, da bi se nemška in francoska kul* tura, ki se tu križata, zbliževali, ne pa od* daljevali. Glay, glavni sekretar Nar. sindikata, je podal splošno sliko o škandalih kapitali« stičnega režima v Franciji in Evropi sploh. Pokazal je težke dokaze o tatvinah organi* ziranih trustov sladkorja, petroleja in pšes nice. Zaključil je, da učiteljskn zahteve ne smejo biti izključno stanovskega značaja, temveč da naj se borijo tudi za ekonomski in človeški sindikalizem. Lapierre je poročla o živahni kampanji proti šovinističnim učnim knjigam ter o stikih Nar. sindikata z Nemško učiteljsko zvezo v cilju pomiritvene akcije. Kongres je sprejel sledeče resolucije: 1. Zabrani naj se privatnim šolam na« meščanje nediplomiranih učiteljev(ic). 2. Vse učiteljstvo javnih in privatnih šol naj ima isto izobrazbo in diplomo. 3. Strogo naj se izvaja zakon o ločitvi cerkve od države na šolskem področju. 4. Privatne šole naj okrajni nadzorniki strogo nadzirajo. 5. Obdržijo naj se vse šole, četudi imas jo malo število učencev. Kongres je nastopil tudi proti društvu učiteljic »Davidees«, ki ne respektira šolske nepristranosti. Obsojal je tudi to, da poši« ljajo javni učitelji svojo deco v privatne šole. Z ozirom na posebni šolski zakon v Alzaciji^Loreni je stavil kongres sledeče predloge: 1. Odprava vseh konfesionalnih šol v celi Franciji (torej tudi v Alzaciji^Loreni). 2. V Alzaciji in Loreni naj se upeljejo laične šole, pouk naj se vrši v svobodnem in tolerantnem duhu, moralna in državljans ska vzgoja naj se poveri učitelju, versko pa duhovniku izven šole in šolskega pouka.