ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA V--____ ŽLS3 Fotetoa (g C. mm to po»u) \ lf Itaf. » p«ffc» 1W8> - Lto »»»aha m «»»>*._Letnih LHI \ m^m ^^^ ■ A, JI I^^B i. i»t «ib s. f^ ^laiv L 2^2 ** /SPfe^V^L Adi^i^ ^ i mm orortot* ■ ■ W C V ^^ ■ »m*. in d«a«r p. uprmiit™. RofcopM m m Yr*čaJow N.frmnkiran* i *50 - HB ■ ■ ■ VVB ■ V ■ ■ P*- ~ ~ vrt***, - U*. «k>ib. la tbk TMutn* .Edino** l ^ Km ■ ■ ^ ■ °rLc T#ut * ** i-, ■HH S M ^^^^ ^^^ VP 0Urxd In od*>vo(Hi undknki pral. Filip P«rio, TOBAK i vije nje je dtm,» — pravijo ne kate H in resnično se opaža, di» mnogi, premnogi ravnajo po tem izreku. Vedno spuščajo mimo svojih nosov oblačke dima. In ker ljudje niso ognjeniki, da bi bruhali dim in pepel, se razume samo ob sebi, da si najprej morajo napolniti pljuča ali vsaj ustno duplino z dimom, da ga potem prav lepo in počasi spustijo v zrak. Pravijo, da }e to poseben užitek. Nekateri ga prištevajo kar med najboljše užitke, kar jih sploli obstoji za potomce Adama in Eve. V sa stvar bi ne imela nič slabega na sebi, ako bi ne škodovala človeškemu zdravju in tudi denarnici. Vsakdo ve, da se v tobaku nahaja hud strup, nikotin imenovan. Ta strup vpliva slabo na človeško zdravje. Opazujmo samo mladeniča, ki Vadi prvič v življenju. Videli bomo, kako bo kašljal in se sol-fcM, ako bo globoko udihnil to-bakov dim. Videl bo, da mu kajenje ne koristi, a hotel bo tudi v tem posnemati druge. Najprej t>o kadil prisiljeno, dokler se tako ne navadi na tobak, d-a ga bo smatral za resnično življenjsko potrebščiuo. Samo vsled opičjega posnemanja bo prišel -lo tega, da bo p\ilial v zrak lepe denarce ter si s tem tudi kvaril ljubo zdravje. Znano je, da strastni kadilci, posebno na stara leta, imajo često meglen pogled. Namreč ne vidijo razločno, vse jim je kakor v megli. Takim bolnikom (po lastni krivdi) zdravniki prepovedo kajenje. L speh se navadno kmalu pokaže, ako bolniki vestno Izpolnjujejo zapoved. Njihov pogled se zopet a£>oljšuje. Zakaj pa ljudje začnejo kadili? Otroci bi radi postali fanti, fanti pa možje, da bi bolj ugajali dekletom. Namreč oni si misi i j o, dekleta gledajo največ na zunanjost. Lep fant s cigareto v ustih, to je popoln človek, tak že lahko koraka mimo izvoljenega dekleta z gotovostjo, da ga bo prijazno pogledalo, če njega ne, pa vsaj njugovo cigareto. Ako pa puhne dim skozi nosnice, tedaj je pa že cel u-metnik, podoben tovarniškemu dimniku, ki pošilja v zrak obilo smrdečega dima. Pustimo 5ale na stran, ker stvar je resna. Namreč to puhanje nc vpliva kvarno samo na zdravje, ampak tudi na denarnico. Kajenje j« velik, prostovoljen davek, kateremu kadilci nič ne oporekajo, ker so si ga naložili -ami. Ako bi oni napravili natančen račun glede tobaka, bi videli, da se v enem letu nabere lepa svota. S tem denarjem, izpuh&nim takorekoč v zrak, bi lahko izdatno pomagali svoji družini, ako so poročeni, ali pa svojim prihrankom, ako so samski. Marsikatera žena toži, da nima niti za najpotrebnejše, a za tobak se mora vedno dobiti de nar. Kako bi se odpomoglo temu zlu? Tudi tu pride zopet do polne veljave vzgled. Z vzgledom je treba mladini dokazati, da mož je lahko mož. tudi če ne kadi. Treba je mladini dokazati, da resničen mož je le oni, ki u-kazuje svojim strastem. Resnično krepki ljudje se često odpovejo raznim nasladam, ki so drugim nekako neobhodno potrebne. S tem si utrjujejo svojo voljo, s tem izpopolnjujejo svoje moči. - V boju proti kajenju bi lahko prav dosti dosegle ženske. One hi lahko na lep način vplivale na svoie takozvane slabše polovice, ako že omožene, ako še niso, pa na svoje zaročence. Z lepo besedo bi se tukaj lahko kaj opravilo. Seveda je treba voije in vztrajnosti. Dandanes se je, posebno po večjih mestih, razpre d la razvada, da tudi ženske kadijo. Kako ponosno vam vdihujejo iobakov dim. Na opazovalca delajo kadeče ženske vedno slab vtis. Zdijo se lahke ko tobakov dim, ker si skoro ni mogoče misliti resne ženske s cigareto v ustih. Tega mnenja je tudi naše ljudstvo, katero se očitno smeje v obraz ženski s cigareto. Nekateri vidijo v tem neolikanost, eamo grobo neolikanost. V res- , niči pa je -v tem samo zdravje, In to je tudi dober porok, da ta rasvada ne bo prodrla med naše ljudstvo, ker kmetici • cigareto bi se smejala vsa vas. Zdravo ljudstvo potrebujemo, krepko v svoji dufii in telesu, a ne lahko, kot so pleve ali toba* kov dim. Tudi tu torej velja predvsem vzgled izobražencev in staršev, ker znano je, da «besede mičejo, vzgledi vleČejo» ali druga «jabolko ne pade daleč od drevesa.» - R. H. Mota Uk v Jernzatemu JERUZALEM, 5. Danes ob 7. uri je prisostvoval prestolonaslednik slovesni maši. Na njegovi poti iz novega frančiškanskega doma v cerkev sv. groba so ga spremljali generalni konzul in 50 mornarjev ter Častnikov kr. ladje «S. Giorgrio«. Vsi so bili v prazniški uniformi. V cerkvi je zavzel prestolonaslednik prostor na prestolu, ki je bil zanj pripravljen. Mafio je o-pravi j al latinski patrijarh, odet v plašč z grobna sa vojske bide, katerega mu je pred nekaj leti podarila kraljica Margerita. Prestolonaslednik se je obhajal, za njim še njegovo spremstvo, italijanski generalni konzul < Častniki in mornarji križarke «S. Giorgio» ter nad 1000 drugih oseb. Po maši je bila procesija v cerkvi in se je je udeležil tudi prestolonaslednik. Stopal je s svečo v roki za baldahinom. Končno je prestolonaslednik še molil pred sv. grobom. UM M prispel v Rim «Giornale dvItalia» o stališču I i rdijo glede reparacij RIM, 5. Nocoj ob 20.10 je prispel s pariškim brzovlakom v Rim generalni agent za reparacije 3. Parker Gilbert. Spremljata ga njegova soproga in sestra. Na postaji je pričakovalo generalnega ag*enta mnogo novinarjev, predvsem pa poročevalcev inozemskih listov in agencij, ki so ga, čim je stopil iz vlaka, takoj obkrožili in mu stavili celo vrsto vprašanj o namenu in trajanju njegovega bivanja v Rimu ter o razgovorih, ki jih bo imei s finančnim ministrom. G. Parker je odgovoril novinarjem, da jim ne more Še ničesar izjaviti in da ni bil določen Se noben razgovor, spričo tega tudi ne more vedeti, kdaj se sestane s finančnim ministrom. Po tem kratkem razgovoru z novinarji se je g. Parker odpeljal v hotel «Excelsior», kjer ostane za časa svojega bivanja v Rimu, ki bo trajalo bržkone kakih 10 dni. «Gioruale d'Italia» posveta prihodu generalnega agenta za reparacije naslednje vrstice: «G. Gilbert Parker, ki je odpotoval sinoči iz Pariza in ki se je danes peljal skozi Turin, prispe v Rim nocoj ob 20. uri. Jutri bo imel g. Parker z našim finančnim ministrom razgovor, v katerem mu bo obrazložil nekatera posebna vprašanja, ki so se pojavila pri praktičnem izvajanju Dawesovega načrta. Pariški listi sicer zatrjujejo, da prihaja g. Parker v Rim le, da prebije tu velikonočne praznike. Generalni agent za reparacije je imel v preteklih dneh v Parizu razgovor z g. Poincarfcjem in francoski, angleški ter ameriški listi se v zadnjem času mnogo bavi jo z vprašanji medzavezni-ških dolgov in vojnih reparacij. «PrepriČani smo, da bo italijansko zadržanje napram tem vprašanjem ostalo nespremenjeno in da se bodo Še nadalje smatrala ta vprašanja kot eno samo vprašanje. V pojasnilo temu navajamo, da smatra Italija vprašanje reparacij — v njegovi celoti — vedno kot tesno spojeno z vprašanjem medzavezni-ških dolgov, kot je to natančno obrazložil Mussolini na londonskem sestanku leta «ltalija bi te laj nikakor ne mogla sprejeti kako posebno in delno rešitev vprašanja, ki bi obstojala samo v ureditvi nekaterih problemov, nastalih pri izvajanju Dawesovega načrta. Edino le integralna rešitev onih problemov in integralno izvajanje predpisov, ki so bili določeni meseca avgusta 1924. s strani izvedencev, bi mogla dovesti do integralne in definitivne rešitve celotnega ogromnega vprašanja.» U! Bemifife marali Generalni agent za reparacij« v razgovorih z zastopniki bwnlf In raftlflfli*^ velikih diiav PARIZ, 5. Listi se v svojih današnjih Številkah mnogo bavijo z vprašanjem nemfikih repara-eijskih dajatev, radi katerih je, kot znano, nemško narodno gospodarstvo že omagovalo. <*Ma-tin» prinaša po legi obvestila, da prispe generalni agent za racije Parker Gilbert noco| v Rim, tudi opazko, da velja to njegovo potovanje pripravam za veliko finančno operacijo, s katero se bo teoretična vrednost nemških vojnih dajatev znižala od 132 na 32 milijard ztotih mark. PrejSnji teden je bil Parker Gilbert v Londonu in je ifiiel več razgovorov z zastopniki angleške banke in zakladnice. Nato je bil v Parizu in tudi tu je imel sličtne razgovore. Omenjeni list pravi, da bi bilo sedaj morda prenagljeno načeti vprašanje, kakšne naj bodo operacije, ki sei imajo izvesti v svrho rešitve tega vprašanja. Po njegovem mnenju bi se moralo počakati na izid volitev v AmerM. WASHINGTON, 5. Ameriško vladne kroge je Potncar^jeva napoved o zmanjšanju nemških vojnih dajatev skoro iznenadila. Spričo tega se ne spuščajo še v ni kake tozadevne komentarje. «New York Times» zatrjuje, da bi se moglo ustvariti pri ameriškem javnem mnenju ugodno razpoloženje napram temu načrtu le v slučaju, če bi se zlbolj-Šali odnošaji med inozemstvom in Združenimi državami. PiMstn Bri ItaHlfl ta iM CMU zunanji minister obiskal on. Mussolinija MILAN, 4. Grški minister za zunanje zadeve g. Mihalakopu-los se je na svojem povratku V Atene ustavil v Milanu. Včeraj je obiekal načelnika vlade oo. Mussolinija v palači Monforte, kjer je sedež prefekture. Razgovor med obema državnikoma je bil dolg in prisrčen, in prišli so do izraza prijateljski odmošaji, ki družijo obe državi. Načelnik vlade on. Mussolini je g. Mlhalakopulosa povabil na intimen obed, ki se je vršil v prefekturm palači. General Nobile ▼ avdijemoi pil kralju RIM, 5. Nj- Vel. kralj je sprejel danes dopoldne generala Nobile j a, ki mu je obrazložil definitivni program svoje polarne ekspedicije. Po dolgem in pri-sičnem razgovoru je želel kralj generalu obilen uspeh in srečo na njegovem potovanju. Poroka pistejskega vojvoda so bo vršila 30. t m. TURIN, 5. Dne 30. t. m. se bo vršila poroka pistojskega vojvode s princezinjo Lidijo d*A-rembergr. V Tur inu je javnost sprejela z velikim- zadovoljstvom vest, da se bo poroke u-deležil tudi Nj. Vel. kralj. Naslednjega dne, 1. maja, bo kralj prisostvoval otvoritvi razstave, zvečer pa sprejemu, katerega priredi občina njemu na ča£t V palači M adama. Blago za obtoka RIM, 5. V prostorih ministrstva za nacionalno gospodarstvo se je sestala danes dopoldne pod vodstvom državnega podtajnika on. Bisija komisija industrijcev in trgovcev, da določi posamezne vzorce blaga za obleke in način prodajanja tegra blaga. Na sestanku so bile določene tudi cene blagu za obleke in povi'Šnike, ki bo različnili. vrst in različnih barv. Cene se krečejo med 23 in 55 lirami za meter blaga v širini 1.40 m. Dosežen je bil tudi sporazum o načinu nadzorovanja proizvodnjo in podrobne razprodaje tega blaga. Blago se bo razprodalo v ogromnih količinah in bo razno kakovosti in barve, ki bosta odgovarjali posameznimi tovarnam. Opremljeno bo o posebnimi znaki, o katerih bo občinstvo pravočasno obveščeno.Kon-federaciji industrijcev in trgovcev sta obljubili, da bosta sodelovali pri razprodaji blaga in jamčili, da se bo pravilnu in hitro razprodalo. IratM finančna sredstva mm pomorsko Industrijo RIM, 5. Pred dnevi je prometni minister on. Ciano, ob priliki svojega ekspozeja v poslanski zbornici izjavil, da se lahko smatra vprašanje pomorskih kreditov skoroda kot rešeno. Agencija «Corrispondenza» (poroča, da bo tozadevni ukrep v kratkem predložen poslanski zbornici v definitivno odobritev. Z novimi zakonskimi odredbami bodo dani pomorski industriji na razpolago znatni finančni fondi, ki ji bodo omogočili nadaljnji razvoj in napredek. Z drugim novim ukrepom se bo spremenil položaj in bo dana italijanski pomorski industriji motnost, da si preskrbi kredite, ki so ji potrebni za njen napredek. Smrt senatorja v RIM, 4. Umrl je senator Anton Cefaly. Posvetitev vftdomskogs nadškofa RIM, 5. Posvetitev mons. No-gare, ki je bil imenovan za vi-demskega nadškofa, bo izvršil 25. t. m. kardinal Van Rossum. Ceremonija se bo izvršila v cerkvi sv. Karla. Vmn i severnem dsin Italije Vodo naraščajo — Plazovi TRIDENT, 5. Po dolgem deževnem vremenu se je nebo razjasnilo. Temperatura se je naglo zvišala in dosegla Že 22 stopinj Celzija. Sneg, ki se je nakopičil na vrhovih gora, se radi tega hitro tali in hudourniki močno naraščajo. V Dolomitih se je radi širokalneg-a vremena vsulo več plazov. Na cesto med Rocco Pietore in S. Lucijo je pridrvel ogromen plaz, ki je na svoji poti izril več dreves in je porušil tudi most na omenjeni cesti. Tudi na več drugih mestih so plazovi zaprli ceste. X FSRRARA, 5. Vodovje reke Pad stalno narašča in sicer povprečno 3 cm na uro. Civilni že-nij je poskrbel za nadzorovanje nasipov. Do sedaj ni nobene nevarnosti za prebivalstvo. PARMA, 5. Radi neprestanega deievja v poslednjih dneh je voda is kanalov poplavila nižje ležeči del parmske okolice, kar precej ovira promet. RonsolMBCUsho posolilo in volilna borba v Franciji PARIZ, 5, «Eoho de Paris» je prinesel vest, da bo francoska vlada meseca maja razpisala posojilo za konsolidacijo javnega dolga, ki bi pomenila korak naprej pri ozdravljenju francoskih financ. Res, da se je včeraj vršila konferenca med zastopniki francoskega finančnega ministrstva in ravnatelji glavnih kreditnih zavodov, ki so razpravljali o posojilu in Času, ko se noj razpiše. Vendar pa je bilo danes v tej zadevi izdano u-radno naznanilo, ki pravi, da so tozadevne vesti preuranjene. Tukajšnji me roda j ni krogi sodijo, da je ta vest v resnici preuranjena, saj so francoski politiki v tem času vse preveč zaposleni z volilno borbo. Vpra-ftanje -posojila bo rešil po njihovem mnenju oni, ki mu bodo dali ca to pravico francoski vo-lttci. Zaloški odpotuje danes proti . Benetkam VARŠAVA, 5. Zunanji minister Zaleski in njegova soproga odpotujeta jutri proti Benetkam. Tam ostaneta nekoliko dni, nakar bo minister nadaljeval svojo pot proti Rimu. cRadio Naztanalo» o Južni Srbiji RIM, 5. Agencija «Radio Na-zionale* poroča, da se je prebivalstvo v južni Srbiji razočaralo nad delovanjem novega ministra notranjih zadev dr. Ko-roSca, in sicer zato, ker se položaj nI še prav nič spremenil, oziroma se je policijski režim le malo ublažil. Prebivalstvo si jo od novega ministra, kot pravi poročilo tukajšnje agencije, mnogo obetalo, vest pa, da so neznanci napadli svečenika Aleksandra Petrova, je pokopala vse nade. Prebivalci se namreč bojijo, da se bodo po kratkem odmoru pričeli znova pojavljati politični umori, Položaj v Vojvodini favn odgovor radlkalsklh po-slance? radikalskl m nezadovol}- BEOGRAD, 5. Vojvodinski poslanci z ministrom Stankovt-čem na čelu, 13 po številu, so izdali nocoj po daljši konferenci javen odgovor na naslov bivših ministrov Maksimoviča, dr. Ninčića in dr. Stojadiiiu vica ter drugih radikalskih nezadovolj-nežev. V tem svojem odgovoru zavračajo njihove napade in pravijo, da je položaj v Vojvodini tak, kakršen je bil ustvarjen takrat, ko so bili oni pri u-pravi države. Glede očitkov, da so se družili z narodnimi manjšinami in na ta način ogrožali narodni značaj Vojvodine, ugotavljajo radikalski poslanci v svoji izjavi, da so tudi oni sami podpirali narodne manjšine. Na koncu podčrtujejo, da je sedanja vlada Vukičevića uvedla v Vojvodini red, da je ukinila do-hodarino, izenačila davke in u-godila vsem nujnim potrebam volilcev. Dr. DuSan Letka imenovan za diiavnega podtajnika piri Jngoslov. finančnem ministrstvu BEOGRAD, 5. Danes dopoldne je kralj podpisal ukaz, s katerim je bil imenovan za državnega podtajnika pri finančnem ministrstvu dosedanji glavni ravnatelj davkov dr. Dušan Letica, ki je bil takoj nato zaprisežen. Dr. Letica je izjavil novinarjem, da si bo v področju finančnega ministrstva pridržal davčne, katastrske in računovodske posle ter na ta način podpiral ministra. Imenovanje dr. Letice se stavi v zvezo s skorajšnjim odhodom finančnega ministra dr. M ar ko vica v London. Danes so bili na dvoru v av-dijenci pri kralju ministrski predsednik Vukičević ter ministri dr. Andrič, dr. Marković in Popovič. Ponoven protest Jugoslovansko vlado v Tirani BEOGRAD, 5. Namestnik zunanjega ministra dr. Šumenko-vič je ob 21. uri pri odhodu iz svojega kabineta izjavil novinarjem, dar iz Tirane se ni dospel nikak odgovor na jugoslo-vensko zahtevo, naj se ukine zapora albanske meje, ker v jugo-slovenskih obmejnih pokrajinah ni nikake epidemije, na katero se sklicuje Albanija. Dr. Sumenković je j ugos lov enakemu poslaniku v Tirani brzoj a-vil, naj ponovno protestira in zahteva, da se odgovor albanske vlade pospeši. Potovanje poslanika M\ti v Beograd In vtisi v Sofiji SOFIJA, 5. Ker je bil jugoslo-venski poslanik Nešič pozvan v Beograd radi jugoslovensko-al-banskega konflikta, so se tukajšnji politični krogi precej razburili. V poslednjih dneh so prihajalo ia Beograda vesti, glasom katerih pripravljajo makedonski revolucijonarci velikopo- tezno akcijo proti Jugoslaviji.' Te vesti so naletele v Sofiji na splošen odpor. Tu prevladuje prepričanje, da kakega večjega revolucijonarnega nastopa Ma<-kedoncev vsaj za enkrat se ni bati. Voditelji makedonskih Te-volucijonarcev so sklenili, da bodo dali nekaj časa mir in pričakovali razvoj dogodkov v Srbiji, posebno Se radi okolnosti, da je prevzel portfelj jugoslo-venskega notranjega ministrstva dr. Korošec. Beograjski listi so pisali, da je bolgarska vlada izdala dovoljenje za kongres makedonske revolucijonarne organizacije, tukajšnji uradni krogi pa pravijo, da to ni res in da bolgarska vlada sploh ne bo izdala kakega dovoljenja organizaciji, ki po zakonu ni priznana. Volkovi v srednji Italiji FIRENZE, 5. Iz Volterre poročajo, da so se v berignonskih gozdovih pojavili volkovi, ki so raztrgali že več Čred. Koloni so naprosili pristojne oblasti, naj bi dovolile večji skupini lovcev, da ae spravijo nad nevarne zveri in jih postrelijo. Politične beležke Konec zasedanja Medparla-mentarne unije v Pragi Pretekli pondeljek, 2. t. m., so je zaključilo zasedanje komisij Medparlamentarne unije, ki se je vršilo v Pragi. Glavno vprašanje razprav se je nanašalo na datum plenarne konference. Bilo je sklenjeno, da se bo vršila v Berlinu 23. avgusta letošnjega leta. Po določitvi datuma je bil sestavljen program berlinske konference, ki je tak-le: 1.) Razpravo o letnem poročilu glavnega tajnika Medparlamentarne unije. V tej razpravi se bo posvečala glavna pozornost delovanju unije za mednarodno varnost in razorožitev. 2.) Današnji položaj parlamentarnega režima, o čemer bo poročal bivši nemški državni kancler dr. VVirth. 3.) Proglasitev pravic in dolžnosti držav. O tem bo poročal belgijski senator Lafontaine. 4.) IzseljeniŠki program, poročevalec poslanec jugosloven-ske narodne skupščine dr. Se-ćerov. 5.) Sprememba nekaterih členov pravil; poročevalec pod-predsednik poljskega senata Posner. Predsednik nemškega parlamenta g. Loebe je izrazil v imenu berlinskega parlamenta svoje zadoščenje nad dejstvom, da se bo vršil 23., t. j. jubilejni kongres Medparlamentarne u-nije v Berlinu. Po zaključku zasedanja so bili delegati sprejeti v avdijencl od predsednika Čehoslovaške prof. Masaryka. Dne 2. t m. je bil ustanovljen v Pragi Medparlamentarni Malt sporazum, ki ga sestavljajo ju-goslovenska, Čehoslovaška In romunska skupina Medparlamentarne unije. Predsedniki omenjenih skupin, dr. Čeda Miliaj-lović, dr. Anton Uhlir in Mircea Djuvara, so podpisali ob tej priliki pravila medparlamentarne-ga Malega sporazuma. DNEVNE VESTI Obvezno plofevonje potom poštnih tekočin računov V prvem mesecu, odkar se izvaja zakon o obveznem plačevanju menjalnega davka potom poštnih tekočih računov, se je izvršilo, kot ugotavlja finančno ministrstvo, le malo plačtt-ftft novi način in isto-tako je bilo odprtih le malo novih poštnih te'kočih računov. To dejstvo se pripisuje okoliščini, da je računov za 30.000 lir in več precej malo, a na drugi strani določa zakon o novem načinu plačevanja menjalnega davka, da bo ta način plačevanja obvezen šele od 31. maja 1928. dalje. Kljub temu opozarja finančno ministrstvo trgovce, obrtnike in industrijalce na sledeče: 1.) Dasi se morajo tekoči računi odpreti obvezno šele 31. maja 1928, je pa predpisano, da se mora menjalni davek od računov za 30.000 Ur in več plačevati direktno že od 1. marca 1908. Firme, ki 9e niso odprle tekočega računa, morajo plačevati omenjeni davek od 1. marca dalje potom vplačila na račun registrskega urada 2.) Do 31. maja 1928. morajo firme ne samo te napraviti prošnjo za tekoči račun, temveč mora biti tekoči račun te v vsakem pogledu dovršen, ustanovljen. V drugačnem slučaju bo davkoplačevaleo podvržen globi v znesku kavcije, katere položitev je bila zamujena Bitka z« topolo Številnim dosedanjim »gospodarskim Mtkam», t. j. pokretom, ki jim je namen vzpodbujati proizvodnjo v posameznih gospodarskih panogah, se pridruži v kratkem Še živahna propaganda /.a saditev in gojitev topole. Do sedaj smo imeli najprej žitno bitko, bitko za liro, propagando za riž, za slamnike itd. Tudi propaganda za topolo ima velik gospodarski pomen, ker je topolov les dragoceno in prepotrebn« blago. Velike množine tega lesu potrebujejo tovarne papirja in nova propaganda za topolo je torej obenem tudi propaganda za po vzdigo industrije papirja. V Rimu se je sestal te dni pripravljalni odbor, ki mu jo poverjena skrb za ustanovitev nacio« nalnega drufltva za topolo. Minister Belluzzo je imenoval Že pred časom posebno komisijo, ki naf proi&če posamezna porečja ravnq z ozirom na propagando, za pove* «EDIV03T» V Trsta, dne 6. aprila im čauje domače pratovođnje iogpolo-lesa. Ta komisija Je preiskala reko Po. Med drugim je prišla komisija do zaključka, da je za po-frzdigo gojitve topole predvsem potrebno, da se preuredijo sedanji predpisi glede rečne policije, tako da bodo v skladu s cilji, ki jih zasleduje propaganda sa topola. URNIK TRGOVIN za velikonočne praznika , Pokrajinska federacija trgovcev sporoča, da bo veljal za trgovine tekom velikonočnih praznikov naslednji urnik: Na veliko soboto se trgovine ea prejo ob 21. uri, lahko pa tudi ob 22. Na velikonočno nedeljo ostanejo trgovine seveda zaprte ves dan. Na velikonočni pondeljek se bodo trgovine zaprle ob 13. url. Sežanski trg, Na trgu v Sežani dne 22. marca je bilo na prodaj samo 225 glav iivine, to pa radi celodnevnega deževja. Cene neizpremenjene. Prihodnji tržni dan bo 12. t. m. Na sejmu se prodajajo razen goveje živine in konj tudi vsakovrstno manufakturno blago, stekleni, železni, čevljarski predmeti, kmet. stroji in sadno drevje. flojstvo, smrti in poroke v Tr=tn dne 4. aprila 1928 Roieni: 12; mrtvi: 11; poroke: 1. Iz tržaškega žfuljenla » ■■ i Msieo in Hrva« tfsgodelc v trgovini v najobljudenejšem delu mesta Neznanec nevarno ranil trgovca ter se nate sam zabodel Komaj par dni po skrivnostnem zločinu v ulici Milano, kjer je — kakoT znano —• neznan zločinec napadel tobakarnarico Emo HOltl v njeni prodajalni ter jo ranil z revolverjem, že moramo beležiti nov sličen zločin, ki se je zgodil ob skrivnostnih okoliščinah pri belem dnevu v najprometnejšem delu anc-. treba popraviti po mestu trotoarje. Tudi o tem se bo še razpravljalo. Poteštat je omenil popravila cest, ki vodijo v Ajševico in Loko, ki so se že i svršila. Trenutno pa se popravlja cesta v Starogoro, ki bo precej koristila tamošnjemu prebivalstvu. Vršila so se popravila na pokopališču in se bodo še nadaljevala. Omenjal je tudi kanalizacijo po mestu, zlasti na Korzu in na Tržaški ulici. Zgradil a& se bo tudi nov pokrit trg nasproti izvoznemu trgu. Z delom se bo pričelo v kratkem. Veliko je poteštat tudi govoril o problemu bolnišnic. Občina da se je odloČila, da zida novo bolnišnico na Šempetrski cesti, nasproti norišnice. V ta namen se vrše že pogajanja s pokrajinsko upravo za nabavo potrebnega prostora. Daljše poročilo je poročevalec posvetil ljudskošol-skemu vprašanju v Gorici. Ljudska šola v Gorici, ki da je pred vojno vršila nekako obrambno nalogo, da se je sedaj po vojni laže in glob-je razmahnila in da je postala a-firmacija italijanstva ter orodje za asimilacijo tujerodcev. V zadnjih letih se je pod pokroviteljstvom občine ustanovilo v mestu več o-troških vrtcev, ki so se ponekod spremenili v pripravnice. Prevzela jih je v svojo oskrbo «Opera Na-zione d'Assistenza all'Italia Re-dente». Občina pa jim je pripravila in oskrbela prostore. Vendar pa se vsi stroški občine, ki so namenjeni za vzgojo mladine, ne dajo za šolo. Veliko je občina pripomogla v materialnem o-ziru «Balilli» in avanguardiji. Za balilsko organizacijo je občina darovala, in sicer za tbalilski dom, prostor v ulici Orzoni, ki ga je malo prej kupila za 280.000 lir. Mnogo pa je še na drug način prispevala. Zavodu «Dante Alighieri» je občina kupila prostore Francovich za 340.000 lir. Velika vsota pa je potrebna še za dostojno popravilo poslopja. o** . Včerajšnji četrtek. Lep dan je včeraj pri ve del v Gorico veliko število deželanov. Prišli so po kupčijskih potih. Drva, ki so jih v precejšnji meri pripeljali TrnovČani in drugi gorjani, so se prodajala po sledečih cenah: suha bukova drva L 50—52, sveža drva po 40—85. Kupčija je še Šla razmeroma z današnjimi prilikami precej dobro. Plačevanje obrtniških prispevkov. Tajništvo pokrajinske obrtniške zveze sporoča, da je še veliko goriških obrtnikov, ki niso plačali obveznih obrtniških prispevkov za leto 1927. Te prispevke imajo pri?-liko plačati še ves tekoči mesec a-pril. Ko pa poteče ta rok, se bodo od zamudnikov izterjali prispevki potom eksekutorja. Za ponesrečence v Karti!}!. Josip Giuliani je daroval 150 lir za ponesrečence zadnjega potresa v Karniji. Kako Je bilo x gibanjem prebivalstva v Gorici v me&. maron. V mesecu marcu se je v Gorici rodilo 75 oseb (med njimi je bilo pet mrtvorojenih). Umrlo jih je 74. Porok pa je bilo 11. Frebrtek mrtvih nad rojenimi: 4. Kratek Je bil po»t — zopet se obeta veselje. Kratek je bil letos post, komaj smo se malo odpočili od pustnega norenja, ki je bilo kljub revščini v deželi — zelo burno —• že se nam zopet obeta veselje po veliki noči. To veselje je pač, po naziranju marsikaterih — ples. Za velikonočni pondeljek se narn ji obeta veliko,, zlasti po vipavski dolini. Velike Žablje Že oznanjajo dBallo gran-de», istotako romajo iz ostalih vipavskih vasi prošnje za ples na tozadevne oblasti, nktratu pa tudi prošnje za znižanje davkov. Sam Bog vedi, kako se vse to sklada. Resni, preresni časi so v deželi, da bi jih v znamenju plesa živeli. Pa tudi po drugih krajiJi se za velikonočni pondeljek pripravljajo na ve-selja^enje. V Batah se bo vršil «grande ballo» na vzpodbudo takih, ki bi jim moralo biti najbolj na tem da ga pobijajo! Izprad sodišča Kdo Je knpil vrt? Ivan Cerne iz Gradišča pri Ren-Čah se je moral zagovarjati pred | goriškimi sodniki, ker je bil ob- ' dolžen, da je ob priliki neke civilne pravde krivo pričal. Trdi! je, da je neki Skomin prodal neki vrt Alojziji Cerne, dočim so trdili drugi, da je Skomin prodal vrt Jožefu Cerne. Obtoženec je pred sodiščem potrdil svojo trditev. Nastopilo pa je več prič, ki so izpovedale ravno nasprotno. Osem obrambnih prič, ki jih je predlagal obtoženčev zagovornik, predsednik ni hotel zašli sati. Ivan Cerne je bil torej radi krivega pričanja obsojen na G mesecev zapora ter na izplačitev stroškov v znesku 260 lir zastopniku eiv. stranke. Oproščen radi amnestije. Tudi Mihael BlaŽtfi iz Kož^ane v Brdih se jo moral pred sodniki zagovarjati, ker je bil ohdolžen. da se je dal od nekoga podkupiti za pričanje. Bil je pa oproščen radi amnestije. ŠTANJEL Na velikonočni pondeljek, dne 9. aprila, se bo vršila ljudska veselica v grajski dvorani s sledečim sporedom: 1) Italijanska pesem; 2) Moja pomlad (meš. zbor); 3) Izgubljen in zopet najden mož (igra v treh dej.); 4) Prvi meščan (burka). — Po veselici prosta zabava in šaljiva pošta. Začetek točno ob 3. pop. Plakatov in vabil ne bomo razpošiljali. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbo*\ . . ^ . TOLMIN ;)' Tečaj za Šivanje. Zadnjič smo čitali v «Edinosti» dopis iz Bovca, kjer se učenke zahvaljujejo učiteljici Rezi Demšar^ jevi za vse lepo, kar jih je naučila na tečaju, ki ga je družba «Singer» priredila tam za dekleta, ki so kupila, oz. mislijo Še kupiti stroje te znamke. Kot smo doznali, bo kmalu po veliki noči tak tečaj tudi v Tolminu. Vodila ga bo ista gdč. Rezi Demšar kot v Bovcu, ki je našim dekletom deloma že poznana. Svetujemo torej vsem Tolminkam in okoličankam, da se tega tečaja poslužijo v čim večji meri, ker le redko se nudijo slične prilike. Vse tozadevne informacije daje onim, ki bi želele obiskovati ta te^-aj, zastopnik tvrdke «Singer» v Tolminu, g. Branko Sattler. RAZNE ZANIMIVOSTI Vztrajnosti - spomenik. Pred približno osemdesetimi ti se je vpisal na vseučilišče v J^v ni fZedlnjene države Severne merike) Student Viljem Dem-eMu*, sili nekega protest-ntovskegs, pridigarja. Demelius Je (Študiral Se^fc in štirideset let, bul je torej vpisan dva inl devetdeset semestrov, ia b4 Se nadaljeval svoje študije, ako bi ga ne bila kot šest in šestdfi* setletnega mož" zadela kap v gostilni, kamor je navadno zahajal na hrano in Še kaj drugega. Sedaj: ee nou odkrije v tem mestu spomenik, najbtrft zato, ker je bil najvztrajnejši študent vseh Časov in vseh narodov. Ohranjen mamut. V camstattskem okraju blizu Stuttgarta na Wiirtemberškemf so zadeli delavci pri kopanju na nekaj trdega. Izkazalo se je, da je to velikanski zob slona. Previdno so nadaljevali delo in tako rekoi- izdolbli iz kamenite tvarine drugI zob in glavo. Sodijo, da bodo odr-kopali popolnoma ohranjenega mamuta, ki je bil v pred zgodovinski dobi prednik našega slona. Tudi v Sibiriji so se izkopali olua-njeni mamuti, toda tu je ohranil led truplo in zabrani! propad, medtem ko je v tem slučaju ohranila truplo neprodirna kamenita plast. Vsak posamezni zob te radnje najdbe meri nad tri metre Tujski pra.net v Bs'ntacSji Naval tujcev v Dalmaciji jo, kakor poročajo iz Splita, zadnje dni tako velik, da v hotelih in pensionih. letoviščnili središč, v Splitu ti Dubrovniku, skoro ni več prazne sobe. Tujska sezona se je v Dalmaciji pričela mesec dni prej kot običajno. NajvcS gostov prihaja iz Nemčije iu Avstrije. HALI om ILt^S! PREPROSTO dekle, vajeno vsi >i hišnih del in kuhanja se išče, Via Geppa 2. (37t>) 1111 ..........!Wk Dr sm m ZGBOZĐB At'SiS* ____ !! ▼ ▼ 9 ▼ ▼ 7 k T T T ▼ ^ v r 1 IRSI i VIA S. IMlAm i i o 21,11. ■ rtgiilrovuia zadruga z ome*. ^g.oJlvoiv uraduje v last ni hi^f Via Torre bloncc 19, l Telefon štv. 25 67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obr 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprl. Malte „Edinost" PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: Pajčevina Roman ▼ Mirih delih Iz ruščine prevedel I. V. (57) Berenfclati pa ni fte vedel, da je Janina i?ju-traj zahajala h kapelici, ki je stala nedaleč o<1 gradu. In vsaki k rat je &La mimo knezovega okna in se na vsak način trudila, da bi mu prišla pogosto pred oči; v takih trenotkih je postalo njeno koketstvo popolnoma očitno. Toda grof je opčuil, kako jo Igor Često pogledoval zapeljivo Janino cek> todaj, kadar je sedel poleg Milice; in ko se je knez nekoč ponudil, da ji bo obračal note, se Je Berenklavu zdelo, da je Janina vtihotapila v f gor j evo 2*oko pisemce. «Ta podlež igra dvojno igro! Drzne se lju-fcimkovatl s tem dekletom, a se istočasno poteguje t-, drugo, ali pa vsaj za njeno dotc,» — je z i»pmim občutkom pomislil & oL Jezila pa ga je Miličina slepota, ki ni opazila te igre in je bila otročje zaupljiva napram Igorju, zavedajoč me svoje popolne oblasti nad njim, in ni niti skrivala, da ga smatra za «svojega». BiLa pa je preiskrena, da bi se spuščala v kakšno pre-računjeno koketstvo. preponosna, da hi dala Čutiti moč svojega bogastva, o katerem ni nikoli niti namignite. Zato ni bila Milica sposobna boriti se e t&ldtao nevarno tekmovalko, kakor je bila Janina, in je šatore? moraia doživeti poraz. Za stranskega opazovalca jo bilo jasno, da je plameneči sirenim pogled, močneje privlačeval kneza kakor jasne Miličine oči, in da se bo knez ulovil v nastavljeno mu mre&o, >e bilo za grofa gotov« stvar in samo vprašanje časa. Za Berenklava so nastopili tedfitl dnevi; £ gremo je spoznal, da se mu je vkradla v srce kakor tat ljubezen do Milice ln je ne mor« premagati s svojo voljo. To je Čutil zlasti tedaj, ko se mu je zdelo, da jo je že popolnoma premagal. Njegovo ljubosumje ne bi bilo tako mučno, Če bi bil vedel, da ni bila Milica nič ljubosumna na Janino in da je Ijubimkovaki s knezom zgolj s namenom jeziti Berenklava, ki si je drznil reči, da je neranljiv in ji s svojim ravnodudjem hotel dokasaaii, da kna prav£ * - Bilo je po obedu. Tistega dne je bila Milica pobebno prijazna z Igorjem, kakor da jo preganja prectelutnja o nesreči, ki jo je predvideval Bereniklav, in tudi knez je bil z njo izredno ljubezniv in se kazal zaljubljen. Iz sosednega mesteca je prifilo nekaj častnikov in družba se je kakor navadno zabavala z lawn-tennieom. Po odhodu gostov, so se vsi razSli. Knez je Ul spremljat častnike, med katerimi je našel tovariša is kadetnice, Janina je rekla, da gre molit, ker naslednjega dne je patronov god, samostana, v katerem se je vzgajala; general in grof Bole si a v sta fla igrat ftah, Kiti je Ha v svojo soho, a baron Appeidorn, ki ji je vneto dvoril, se je moral zadovoljiti c Mettno družbo in šla sta h klavirju. Ko je Milica ostala sama, je začela iskati Berenklava; on se ni udeleževal igre, zato je po-zaafclla nanj ter se pogovarjala z zabavnim Igorjem In drugimi častniki. Grof se je tožil, da ga boli glava, morda se mu je adeia ruska družba tudi dolgočasna. Na njenem lepem obliQu se je pokazala senca nevolje in prezira in te je nameravala iti m terase, ko je nenadoma saparsila Berenklava. ki se j« opiral «1» ogrado fts bil zatopljen X misli. - — Gost oleandrov grm je zakrival grofa, ki jo s stisnjenimi ustni strmel v praznino, pri slabotni svetlobi viseče svetilnice se je njegov obraa zdel posebno bled. Ni bilo težko uganiti, da so bile njegovo misli nevesele, a Milica jih je znala čitati. Kakor je bdla »e otročja, vendar j« bila ženska in resnični instinkt ji je rekel, da je Bereniklav ljubosumen, a v tem hipu je padla krinka, s katero je prikrival svoja resnična čuvstva. In resnično, tisti večer je Egon trpel hude muke ljubosumnja, a njegovi napori, da bi se ne izdal, so ga utrudili. Milično srce je radoofao zabilo; bila je vsa is sebe pri tem odkritju. «Zoprni Nemec» je torej, ranljiv m adaj je prifiel primerni, trenotek, da mu dam čutiti, kdo je premaganec. Naglo je stopila k nJemu in v glasu se ji je jasno odražalo zmagoslavje, katero so izda-jala tudi n£ene o€L — Moji Bog; kaj pa delate tu, grof, sami v\ tem kotu? — je veselo vprašala. — Temni ste„ kakor noč in videti ste grozni Kakor Votan, ko se pripravlja na metanje streh