226. Številk«.
Ljubljana, t torek 2. oktobra 1900.
XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje m praznike, ter velja po p o it! prejeman aa avatro-ogrske deaele aa vse leto 20 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Btiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč trankovati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga Bt. 12.  Upravni št vu Jnajjee bla: govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon sfc 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Gosp. Rubelli pl. Sturmfest.
V politični upravi na Kranjskem se je minoli teden izvršilo imenovanje, ki je napravilo tako mej občinstvom kakor tudi mej uradništvom skrajno neugoden utis in ki nam jasno svedoči, kako nezanesljivo je vedno zatrjevanje ministrskega predsednika, da se bo ogibal vsaki krivici in respektiral načelo narodne ravnopravnosti.
Okrajnim glavarjem na Kranjskem je bil namreč imenovan neki gospod Jakob Rubelli plem. Stuimfest, ki je doslej služboval v ministrstvu za notranje zadeve, mož, o katerem se ve samo to, da pozna razmere na Kranjskem tako malo, kakor razmere na Kitajskem, in da o slovenskem jeziku nima ne najmanjšega pojma. Bržčas je ta gospod Jakob Rubelli plem. Sturmfest sin dobrih starišev in kot tak sme v Avstriji vedno upati na dobro karijero.
S tem imenovanjem se je storilo očitno in prav veliko zlo" v deželi službujočim uradnikom politične uprave. In to ni prvo zlo* te vrste, ki jih je zadelo. Primerilo se je že večkrat, da so bili vzlic svoji marljivosti m spretnosti preteiirani, in da se je vrinil kak uradnik od drugod. V tem slučaju je bil, kakor se poroča, gospod Jakob Rubelli pl Sturmfest imenovan proti volji deželnega predsednika barona Heina, imenoval ga je ministrski predsednik, bodisi da hitreje naprej pride, bodisi da ga v ministrstvu ni mogel rabiti in si je mislil, da je za Kranjsko vse dobro, ali bodisi da ima mladi gospod kake drage zveze, ki so mu prišle na korist v tem slučaju.
Imenovanje gospoda Jakoba pl. Sturm festa izpričuje novic, kako pri politični upravi malo izdasti marljivost in  delavnost, in da se hoče politična karijera ohraniti za vsako ceno kot domena raznih aristokratov.
Če je imenovanje plemenitega gospoda Jakoba Sturmfesta na jedni strani kričeča krivica, ki se je storila tistim uradnikom iz dežele, ki so na vrsti, da bi avanzirali, je na drugi strani naravnost provokacija prebivalstva te dežele.
Plemeniti   Jakob   Rubelli - Sturmfest,
Zlo delo.
Ruski spisal Anton Čehov. (Konec.)
Stražnik se je za trenotek ustavil, da prižge svojo pipo tobaka. Trudil se je užgati užigalice za tujčevim hrbtom. Luč prve užigalice se je zasvetila ter je obsijala na desni kos drevoreda, belo gomilo z angeljem in temen križ; luč druge žvep-lenke je kakor blisk zaplamtela, razsvetlila samo na levi del omrežja neke grobne ograje ter je v vetru ugasnila: tretja uži-galica je razsvetlila pot na desni in levi; bilo je videti natančnejše belo gomilo z angeljem, temen križ in omrežje, katero je obdajalo otroški grob.
»Pokojniki spavajo, spavajo, naši bratje in sestre!" je mrmral tujec, globoko vzdihuje. „Bogatini in ubožci, učeni in neumni, dobri in hudobni, vsi spe". Sedaj so vsi jednaki. In spali bodo do sodnjega dne. Bog jim daj nebesa in večni mir!"
»Sedaj hodimo okrog, a pride čas, ko bodemo tudi mi tu ležali," je rekel stražnik.
„Tako. tako. Vsi, vsi bomo tu počivali. Ne živi še človek, kateri ne bo umrl.
nadobuden potomec neke tirolske rodbine, ne zna, kakor smo že rekli, nobene besede slovenski in ne pozna čisto nič kranjskih razmer. Ministrski predsednik ga je poslal na Kranjsko prav tako, kakor se pošiljajo pruski lajtnanti tja med zamorce v Kamerunu. Kako naj gospod pl. Sturmfest, če pride v Radovljico ali kam drugam opravlja svojo službo, nam je nedoumno. Vsi okraji, ne izvzemši kočevskega, so namreč slovenski s prebivalstvom se mora slovenski, občevati in slovenski urado-vati in v takem okraju naj vodi politično upravo, ki tako globoko sega v vse javno in zasebno življenje prebivalstva mož, ki ne razume jezika prebivalstva, in kateremu se o potrebah prebivalstva še ne sanja. Posledica tega bo, da bo trpela služba, in da bo prebivalstvo trpelo škodo. In vse to, ker je mlad in bržčas v ministrstvu neporaben uradnik moral dobiti službo, v kateri mora primerno dostojno živeti.
Gosood Jakob Rubelli pl. Sturmfest je sedaj peti tirolski aristokrat, katerega je usoda zanesla na Kranjsko. Gospoda grof Schaffgotsch in grof Kinigl sta se vsaj do dobrega naučila slovenski, in torej ni pritožbe proti njima. Gosp. baron Gio-vanelli ne zna slovenski. Ko je bil imeaj van, smo se sicer močno čudili, da se sprejme v jezikovnem oziru nekvalificiran uradnik, vendar nismu protestovali, uvažajo«?, da bo imel baron Giovanelli še dosti časa učiti se slovenskega jezika, predno zadobi količkaj važnejšo mesto. Pri gospodu pl. Sturmfestu je pa drugače. Ta pride kar kot okrajni glavar v deželo, katere ne pozna, njemo se hoče poveriti važno službo, samostojno vodstvo okrajnega glavarstva, dasi še jezika ne zna, ki je vender neizogibno potreben.
Značilno je, da je ravno ministrski predsednik Korber na tako provokato-ričen način kršil že davno od vlade sprejeti in neštevilnokrat slovesno pripo-znani princip, da mora vsak uradnik na Kranjskem biti slovenskega jez ka popolnoma zmožen. Tisti Korber, ki povsod berači za spravo in obeta zlate gradove, tisti Korber, ki se kar cedi same lojalnosti in pravicoljubnosti, in ki v svojih gostobesed-
0 ho-ho h! Zlobna so naša dejanja, greh naše misli! Greh! Greh! Moja duša je prokleta v večnosti, nenasitljiva, moje telo prenapolnjeno grešnega hrepenenja. Raz-Ijutil sem Boga, in ni mi rešitve niti na tem, niti na onem svetu. Zašel sem v greh kakor črv, ki se zaleže v zemljo."
„Tako, in umreti moramo vsi."
»Da, da, umreti."
»Romarji lažje umro kakor kdo izmed nas ..." je dejal stražnik. »Komarji pa so različni. Nekateri so dobri ter opravljajo bogoljubna dela, drugi so hudobni, hodijo ponoči po pokopališčih ter se vesele s hudiči . . . Da, tako je ! Včasih tudi pride kateri, te zgrabi za vrat in t3 davi; še predno si se zavel, kaj se godi, steboj je zbežala tvoja duša."
»Čemu govoriš take budalosti?"
»Samo tako .. . Ah, tu so vrata. Glej, tu so. Odpri, dragi moj!"
Stražnik je tipaje odprl vrata, prijel romarja za rokav, ga peljal vun ter dejal:
„Tu je konec pokopališča. Le hodi vedno po poljih, in po poljih do cesarske ceste. Toda tu blizu je jarek, glej, da ne padeš notri . . • Na cesarski cesti kreni na desno, in tako prideš do mlinov ..."
„0 ho ho h-h ..." je zastokal po krat-
nih enunciacijah ne more dovelj zatrjevati, da bo spoštoval načelo ravnopravnosti, pošlje v našo slovensko deželo, v kateri je znanje slovenskega jezika vsakemu uradniku tako potrebno, kakor vid ali sluh, javnega funkcionarja, ki jezika prebivalstva ni zmožen.
Mi se seveda temu koraku ministrskega predsednika Korbeija nič ne čudimo, ker že davno vemo, da karakterizuje vso njegovo politiko tista staroavstrijska neod-kritosrčnost, ki je glavni vzrok državna mizerije. Že pri znanih celjskih imenovanjih smo spoznali to njegovo lastnost in sedaj zopet, če pa misli dr. pl. Korber, da bo s to modrostjo kaj dlje časa izhajal, potem se jako moti. _
V IJuhljrtni. 2. oktobra
K položaju.
Neki „vpliven aktiven politik" priporoča v »Politik", naj se osnuje parlamentarno ministrstvo. Že v času Badenija se je mislilo, da se sestavi kabinet desničinih strank. Tudi Thunov kabinet bi se bil moral spremeniti v parlamentarnem smislu. Ministra Thun in Kaizl pa sta se temu upirala, ker nista imela .rdnega zaupanja v delavnost večine. Grof Clary je glede rekonstrukcije svojega kabineta obravnaval z dr. pl. Bilinskim, baronom Dipaulijem in dr. Foftom. Obravnave pa so se radi odpora Čehov razbile. Tudi spočetka Koeberjeve dobe so se vršila taka pogajanja. Dr. pl. Koerber pa je napravil napako, da je sklical parlament, še predno je dospela spravna akcija s svojimi konferencami do tega, da bi se bila bavila s češkim notranjim uradnim jezikom. Ta napaka je povzročila razpad desnice in danes odločno parlamentarna vlada desnice ni več možna. Toda izključeno ni, da poskusi Koerber v bodočem parlamentu svoj kabinet rekonstruirati v strogo parlamentarnem smislu, tako da bodeta zastopani desnica in levica. Ako namerava Koerber to storiti, potem mora, predno skliče parlament, odrediti novo nemško-češko spravno akcijo glede jezikovnega vprašanja. Od izida te akcije je odvisen uspeh bodočega parlamenta.
kem molku potnik. »Sadaj pa mislim, da mi sploh ni treba hoditi v Mitrijevske mline. Čemu pa naj bi prav za prav šel tja? Rajše ostanem tu pri tebi, gospod.
»Zakaj hočeš tu pri meni ostati?"
»Oh, tako, prijetnejše je pri tebi biti."
»Kakor je videti, ljubiš vesele burke, potnik!"
»Gotovo jih ljubim!" je odgovoril romar s hripavim krohotom. „Oh, ti moj dragi, dobri! Ali se bodeš pač večkrat in dolgo spominjal romarja?"
»Zakaj naj bi se te spominjal?"
»Ker sem te varal ... Li meniš, da sem res romar? Jaz nisem romar."
»Kdo pa si torej?"
»Mrtvec sem . , . Baš sedaj sem vstal iz groba ... Ali se spominjaš ključavničarja Gubareva, kateri se je na pustni večer obesil? Jaz sem oni Gubarev ..."
»Že zopet lažeš."
Stražnik ni verjel tujcu, toda čutil je vendar, kako mu obliva ledena zona vse telo ter mu lega na vse ude huda bojazen; z mrzlično roko je tipal po kljuki vrat.
»čakaj, kaj hočeš?" je izpregovoril tujeo ter zgrabil stražnika za roko. ,B e-e h, mari me hočeš samega tu pustiti, kaj misliš, kdo pa sem?a
Shodi v Trutnovem.
Trutnovo je imelo v nedeljo kar troje političnih shodov. Zborovali so socialni demokrati, nemški naprednjak i in nemški radikale!. Bati se je bilo izgredov, kajti nasprotja med temi strankami so jako velika, a zgodilo se ni nič. Socialni demokratje so govorili za občno, tajno in direktno volilno pravico ter kakor vedno napadali vse stranke. Nemški naprednjuki so sklenili troje resolucij: prva zahteva zakonito določitev nemščine državnim jezikom, narodno omejitev in narodno delitev vse uprave na Češkem ; druga obžaljuje, da so Nemci v Avstriji razcepljeni na več strank ter zavrača napade radikalcev na stranko nemških naprednjakov; tretja pa izreka državnim in deželnim poslancem stranke zaupanje in zahvalo. Nemški radikalci pa so sprejeli štiri resolucije: prva zahteva, da se določi nemščina državnim jezikom, druga, da se doda državnim temeljnim zakonom še zakon, da se Avstrija zveze z Nemčijo, tretja, da se naj sklene z Nemčijo carinska in trgovinska zveza, četrta pa, da mora župan Rauch, ker je hotel shod onemogočiti z direktno brzojavko na kabinetno pisarno, odložiti svoje dostojanstvo. Nemški naprednjaki in radikalci se bore sedaj za prvenstvo na Češkem, in tajiti ni, da se število radikalcev jako množi. Vojna na Kitajskem.
Kitajski cesar je pisal nemškemu cesarju pismo, v katerem obsoja umor poslanika Kettelerja, sporoča, da je bil morilec kaznovan in roti nemškega cesarja, naj z ozirom na skupne interese dovoli, da se mirovna pogajanja začno kmalu. Isto je pisal japonskemu cesarju. Hkratu se poroča iz Šanghaja, da je izšel cesarski ukaz, ki naznanja, da so krivi ustaje boksarjev princi Huangtaj, Heun, in Tpo-Hing. Vsi bodo izgubili svoje dostojanstvo. Princ Tuan izgubi vsa svoja dostojanstvena mesta, vse službe in vso plač j. Tudi vojvoda Cai-Lan in podpredsednik cenzorata Yingmio bodeta kaznovana. Veliki tajnik predsednika justičnega ministrstva, Haošu-hiao pa bo grajan. Ali bodo te kazni nemško vlado in druge vlasti zadovoljile, ni znano. Večinoma se dvomi, da bi se t —
»Spusti me!' je vpil stražnik ter s° skušal osvoboditi tujčevih rok.
»Sto-o-j! Zapovedujem ti, da stoj . . . Ne odtegaj se proč, .ti pes! Ako ljubiš svoje življenje, stoj, molči, kolikor dolgo ti zapovedujem . . . Samo krvi ne maram prelivati, sicer bi bil že davno mrtev, ti t9pec, ti, stoj!" —
Stražniku sta se tresli koleni. Od strahu je zamižal, tresel se je po vsem životu ter se naslonil na steno pokopališča. Hotel je vpiti, klicati na pomoč, toda bil je uverjen, da ne bode segel njegov glas do človeških bivališč. Poleg njega je stal tujec ter ga je držal za roko ... Tri minute so prošle v smrtni tišini . ..
»Jeden je bolan, drugi spi in tretji spremlja romarje," je mrmral tujec. »Lepi stražniki to; človek bi jih lahko tožil I Nu, ljubček moj, tatovi so bili vedno pametnejši nego stražniki! Tiho, tiho, ne gani se! . . . ■
Minilo je pet do deset minut v globokem molku. Mahoma pa je prinesel veter tjakaj prodirajoč žvižg.
»No, sedaj lahko greš," je dejal tujec ter spustil stražnika. »Pojdi ter hvali Boga za svoje življenje ..."
kazni resnično izvršile. Tnan bo plačal pač neko svoto kot globo, a dobi jo — saj je oče bodočega cesarja! — kmalu potrojeno nazaj. Grof Waldersee je dospel v Tientsin, da prevzame nadpoveljniStvo. Obenem pa se poroča, da sta dobila ruski general Le nevič in američanski general Chaffee od svojih vlad povelje, da pošljeta vsak svojo armado s Kitajskega. A tudi drugi vojaški oddelki hočejo baje priznati Walderseeja nadpoveljnikom samo v bitkah in pri voj nih operacijah, sicer pa ne. Sploh vlada velikanska zmešnjava tako na Kitajskem dvoru kakor med velevlastmi, ter je ne možno napraviti si pravo sliko o sedanjem stanju na Kitajskem.
Dopisi.
Iz Postojine, 30. septembra. (Otvoritev cesarja Franc Jožefa I. ljudske šole v Postojini. — Misijon.) Zaman smo pričakovali, da pod znano šifro nradni list poroča o tej slavnosti. No, ker bo dne 1. oktobra poteklo 14 dni, odkar se je tu otvoritev vršila, stvari ne more škoditi, če poročamo v Vašem cenjenem listu o tem, dasi je imela siavnost tudi cerkveno stran. Ob 9. uri zjutraj darovala se je slovesna maša, pri kateri so pod spretnimi rokami g. nadzornika Turne orgije veličastno pele, ter je pomnoženi mešani zbor s izbornim petjem pod vodstvom novega kapelnika, Kubište, izdatno poveličal cerkveno siavnost.  G. okrajni glavar z drugimi gg. uradniki, g. župan Dekleva s trškimi odborniki in krajni šolski svet udeležili so se poleg številnih tržanov slavnosti. Posto-jinska godba je svirala več komadov na predvečer slavnosti, katero je spremljala vrla naša požarna bramba, ki je tudi na dan otvoritve z zastavo na čelu sodelovala. Po končani maši defilirala je šolska mladina in se ustavila pred lepim, s cesarskimi in slovenskimi zastavami okićenim, novim šolskim poslopjem, ob čegar levi strani so na okusno z zelenjem okrašenem podstavku namestili s cesarskimi in trobojnimi zastavami obdani kip cesarja. Po končanem cerkvenem obredu — blagoslovljenju šolskega poslopja, — nagovoril je g. dekan zbrano občinstvo z verskega stališča, češ, zemlja je vsa prokleta, a zdaj, ko sem na steno obesil sv. razpelo, je ta hiša božja, nekateri so se tega govora prestrašili radi trditve, da je zemlja prokleta, na kateri stoji šolsko poslopje, a sledilo je temu govoru več drugih, in deca ter stariši otresli so se polagoma strahu. Drugi govoril je g. okrajni glavar kot predsednik ces. kr. okrajnemu šolskemu svetu, naglašal, da je občinskemu starešinstvu v Čast, da je zgradil krasno palačo, v kateri se mora vzgajati šolska mladina na način, da bode zvesto vdana cesarju ter državljanske dolžnosti vestno izpolnjevala, učiteljem na srce polagal vzgojiti mladino, da bode delala čast svojim učiteljem itd. Gosp. začasni vodja, Fettich-Frankheim je osobito starišem na srce polagal, da pridno otroke pošiljajo v šolo ter se pogosto oglase" pri učiteljih, da izvedo s kakšnim uspehom se učenci šolajo, da se
Sedaj je tudi tujec zažvižgal ter bežal na prosto; slišati je bilo, kako je tipaje po gomilah iskal poti. Stražnik je imel še vedno občutek, da se godi v bližini nekaj zlega; od strahu se je tresel ter bežal s zaprtimi očmi nazaj v veliki drevored. Tu je slišal korake in nekdo ga je vprašal s piskajočim glasom: »Ali si ti, Timofej? In kje je Mika?8
Ko je pribežal stražnik do konca velikega drevoreda, je opazil v temi malo luč. čim bližje je prihajal luči, tem bolj je občutil, da se je tu zgodilo kako zlo.
»Zdi se mi, da prihaja luč iz cerkve," si je mislil. »Kako je prišla tjakaj? Reši nas in usmili se nas, kraljica! Da, tamkaj je !"
Minuto je stal stražnik pred ubitim cerkvenim oknom tiho ter buljil uničen na oltar . .. Plamenček malega koščeka voščene sveče, katero so pozabili tatovi ugasniti, je plapoleče v vetru utripal ter metal rudeče, bežeče sence na razmetano mašno opravo, na prevrnjen kovčeg, na mnogo umazanih stopinj, katere je bilo videti okoli oltarja in žrtvenika .. .
Prešlo je še nekaj minut v smrtni tišini, potem je raznašal po pokopališču veter nejednake zvoke budečega zvona.
pomore tudi s te strani k zaželjenemu na predku. Šolsko mladino je govornik z vzne senimi besedami vzpodbujal k marljivemu
učenju, ubogljivosti in hvaležnosti do obla stev in dobrotnikov, kateri ao jim z Žrtvami zgradili krasno, zdravo in moderno opremljeno učilnico. G. župan Dekleva zahvaljeval se je deželnemu odboru za naklonjeno podporo, istotako dobrotnikom ter prosil gosp glavarja, da sporoči na najvišje mesto pre-udano zahvalo, da se sme šola imenovati po presvetlem cesarju. G. nadzornik Turna je vspodbujal učiteljstvo k marljivemu delovanju, deco k vestnemu, neumornemu učenju, zahvalil je vse, kateri so k zgradbi prelepega poslopja pripomogli končujoč s trikratnim vsklikom: »Slava!" presvitlemu cesarju, prvemu zaščitniku moderne šole. Temu pozivu so se odzvali vsi navzočni in šolska mladina z navdušenim „Slava!" a godba je zasvirala cesarsko pesem, katero je veselim srcem mladina krepko zapela, občinstvo pa jo ja razoglavo polušalo. Prijatelji Šolske   mladine  pogostili so mladež na »ravbarkomandi", kjer se je oživela prelepa zabava, otrokom v veselje in mnogobrojnomu   občinstvu   v   zadovoljstvo. V mraku je bilo vse poslopje magično razsvetljeno. Žal, da moramo neposredno s tem veselim poročilom zjediniti ono v nepotrebnem misijonu, kateri se je po 401etnem prestanku vprizoril 29. dne t. m. Popo ludne je — ko je prej g. dekan pred oltar jem tožil, da so se ovčice v tako malem številu k misijonu zbrale, in izrekel nado se številnejše udeležbe v nadaljnih dnevih (čujte, 8 dni vršilo se bode to omehčc-vanje omahljivih  katoličanov) — zavzel prižnico neki frančiškan, ki je s takšnimi barvami slikal sodni dan, da so se verniki kar groze tresli. Ta razgrajač je kričal kolikor so mu zdrava pluča dopustila, priganjal z neotesanimi besedami k spovedi, kjer dobijo ob sv. misijonu tudi največji grešniki odvezo, da bo torej mogel stati na sodni dan tudi  razbojnik na desni strani, v vrsti z nedolžno tercijalko in z gospodi, od Boga poslanimi,  kar je mož opetovano zatrjeval. Neka rahločutna gospa pritarnala je po tej »pridigi" vsa prestrašena domov in maledovala: Vsa naša hiša bo izgubljena, spovedala se bodem pri tem, pravijo najhujšem »jezuvitu", katerega upitja sem se toliko prestrašila, da se mi strahu noge šibe. Ob osmih zvečer pa na koleni zgrudivši molimo, da nam Bog grehe odpusti! — Kdo bo odgovarjal, če se prigodi nesreča,  da kaka poslušalka pri takem priduševanju zblazni, ali škof Jeglič, ki nam takega kričača semkaj pošlje, ali ta sam, kateremu bi svetovali, da naj gre na gmajno nad živino kričat, ne pa nad ubogimi tukajšnjimi kristjani.  Ščuval je že prvi dan, češ, rekli bodo nekaterniki, kaj nam bode t'i o rečeh govoril, katere sami poznamo, a mi — duhovniki — vemo več, kakor  vsi taki pospodje, učili smo se veliko več kakor oni! V lemenatski univerzi, kali?! A še jedno, komaj smo otvorili z .željeno šolo, že so nam jo a posredovanjem  teh  božjih  odposlancev za ves čas misijona zatvorili! A so že možaki v Postojini, kateri so vložili pritožbo zoper to nečuveno naredbo. Če ste že poslani, razpor mej zakonskimi gospodarji in posli delati, ne vtikajte se vsaj v šolske zadeve ter nam ne kvarite našega najljubšega na svetu naše nedolžne dece.
Iz Gorij, 29. septembra. Na temelju § 19. tisk. zak. zahtevam, da objavite na dopis »iz Gorij" v št. 219 »Slov. Naroda sledeči popravek: 1. Ni res, da že 20 let, kar sem župan, ni bilo nobenega računa, res pa je da sem za vsako leto položil račun, za leto 1899 pa v seji obč. odbora dne 20. januvarja 1900, o čemur se gospod dopisnik lahko prepriča pri meni v obč. pisarni, kjer so na razpolago računi zadnjih 20 let. 2. Ni res, da bi bila občina najela posojilo 4C00 kron brez kakega sklepa občinskega odbora, res pa je, da je občinski odbor v seji dne 3. aprila 1893 v navzočnosti gospoda c. kr. okr. glavarja Ra dovljiškega dovolil posojilo 4000 gold. za zidanje novih šol v Zasipu in Dobravi; to posojilo odobril je deželni odbor z odlokom z dne 19. avgusta 1894 št. 5306, vzelo se je pa dovoljenega posojila le 2500 gold. od kranjske hranilnice. Z odličnim spoštovanjem Jakob Žumer.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2 oktobra.
— Jugoslovanska socialno-demokra tična stranka poseže samostojno v držav-nozborske volitve, in je že določila svoje kandidate. V peti kuriji in ob jednem v skupini gorenjskih in notranjskih mest in trgov bo kandidoval urednik .Rdečega pra-porja" g. Etbin Kristan, v Ljubljani pa bo kandidoval krojaški mojster gosp. Ivan Železnikar. Namen teh kandidatur pač ne more biti drug, kakor da se štejejo glasovi, s katerimi razpolaga socialno demo kratična stranka, zakaj na zmago stranka pač ne more računati. Posledica teh kandidatur bo samo ta, da se bodo glasovi cepili, in to zna v splošnem volilnem razredu ravno toliko pomagati, da bo zmagal — dr. Krek. Če bo socialnim demokratom kaj koristilo, da pomorejo do zmage onemu Kreku, ki ga njihovo osrednje glasilo imenuje »grauslicher Hetzpfaffe", in ki je največ kriv, da je bila razbita železničarska organizacija, to prepuščamo njihovi prevdarnosti.
— Zaupni shod v Celju. Piše se nam: Željno pričakovani zaupni shod se je vršil dne 1. t. m. pri dokaj dobri vdeležbi. V ozračju je visela neka negotovost, in duhovnikom se je bralo raz obraze, da pričakujejo več ko navadno posvetovanje. Predsednikom je bil izvoljen dr. Sernec. Takoj potem se je začela gonja za mandat V. kurije. Nič ni pomagalo, da so prišli na shod kazat svojo avtoriteto tudi generali z višnjevimi ovratniki. Z nekako evangeljsko miroljubnostjo je hotel celjski opat dokazati, da moramo zopet voliti dekana Žičkarja, tudi slovenje-bistriški kanonik ni opon'ral, kajti preveč je bilo prišlo zavednih rodoljubov iz vseh krajev in slojev, katerih jednoglasna parola je bila: Sedaj je prišel dan, da pridobimo našemu zaslužnemu narodnemu pijonirju Dragotinu Hribarju častno zadoščenje za krivico in blatenja pred tremi leti, ko so „ozna-njevalci miru in sprave8 fanatično lajali vanj: „Pritepenec! Kranjska kuga!" itd. Ko je predlagal tukajšnji odlični obrtnik za kandidata V. kurije Dragotina Hribarja, zadonelo je po dvorani mogočno odobra vanje. To Vam je bil „tuš" na krog fanati zirancev, ki pa sicer niso imeli na pozive, kaj imajo proti osebi Hribarjevi, poguma kaj odgovarjati. Pač pa so se ga menili na drug način znebiti. Dočim je predlagal neki kaplan, naj se „ podeli8 Hribarju mandat V. kurije v — srednještajerskih okrajih, kjer so pred tremi leti pomagali mariborski Slovenci izvoliti nemškega posl. Kur za, opozarjal je konjiški dekan V o h na posebno vrsto krščanske potrpežljivosti: »Pustimo mandate bivšim poslancem ter rajši poča-kajmo, da kateri — umrje". Pa kaj, ko so bili naši vrli možje ta dan gluhi za vse evangeljske lekcije, temveč so le klicali: »Peto kurijo nam pustite delavcem in obrtnikom, saj imate kmetske občine". Po jako hudi debati pride kandidatura V. kurije na glasovanje. Dasi je bilo prisotnih 22 duhovnikov, dobil je Žičkar le 21 glasov, dočim je bila ogromna večina za Hribarja. Ker se je kanonik Gregorec odpovedal kandidaturi, sklenilo se je skoraj jednoglasno kandidirati v ptujsko-ljutomerskih kmetskih občinah dekana Žičkarja, pač najboljši dokaz, da je bilo našim možem za slogo, le slepo voditi se niso pustili. Dosedanji kmetski-zastopnik celjsko-brežijskih okrajev, vitez H. B e r k s se je zopet postavil za kandidata v tem okraju, dočim se je postavil kandidatom za mestno skupino Celje-Brežice z velikanskim navdušenjem dr. I v a n Dečko. Razun Hribarja — ki ni bil prisoten — so se vsi izjavili sprejeti kandidature. Pri znani odkritosrčnosti gotovih krogov je seveda mogoče, da bodo v Mariboru proti narodni disciplini si kuhali v četrtek — posebno kašo.
— Vencajz — obsojen. Zadnjo soboto se je vršila pred okrajno sodnijo v Ž u žemberku zanimiva kazenska obravnava. Na zatožni klopi je sedel podpredsednik II. katoliškega shoda, bivši državni poslanec in bodoči kandidat za državni zbor, vpoko-jeni c. kr. deželnoaodni svetnik Ivan Vencajz. Tožen je bil radi čast i k raje. Tožili so ga kranjski notarji, katere je bil katoliški vzornik Ivan Vencajz na katoliškem shodu v Žužemberku surovo grdil in pso-val. Obtoženec je po navadi kmetskih fantov vse od kraja tajil, toda priče so pod prisego potrdile Vencajzova psovanja, na kar je bil poštenjak Vencajz spoznan krivim
in zaradi čaatikraje obsojen na globo 100 kron oziroma 10 dni zapora.
— Najnovejši klerikalni agitator je
znani očaZdešar. Nekemu volilen, ki stanuje v njegovi hiši, je kategorično zaukazal ■ »Tu podpišite, da boste Kreka volili — drugače ne boste volilne pravice imeli". Dotični volilec se seveda tej naivni grožnji ni udal in se očetu Zdešarju le — smeje.
— Dobro mu jo je zasolil. »Učiteljski Tovariš" poroča: Fanatični župnik iz bližnje ljubljanske okolice pravi svojemu sosedu župniku: „Ti, vplivaj na tamošnjega učitelja, da bo pustil »Slovenski Narod", s tem se boš prikupil škofu". Sosed župnik, ki se ne mara prepirati z domačim učiteljem, mu odgovori: „Čudim se Ti, da prideš s tako zahtevo pred me; star si že; kedaj se boš že vendar spametoval? Ali misliš, da sem neumen, da bi se po nepotrebnem izcimilo med mano in učiteljem sovraštvo, kakoršno vlada danes v Št. Vidu nad Ljubljano ? Meni je ljubši mir, kakor prepir". Čast takemu miroljubnemu duhovniku.
— Jour-fixe slovenskega umetniškega društva bo jutri, v sredo zvečer ob V«9. uri v društveni sobi »Narodnega doma" (na levo). Odbor vabi vljudno vse p. n. člene goste, ki so zahajali že lani k tem društvenim zabavam. — Pred jour-fixom ima odbor sejo.
— O I. slovenski umetniški razstavi sta prinesla oceni današnja »Laibacher Zeitung" in hrvatsko „Svjetlo" (St. 39.)
— V Ljubljano na umetniško razstavo I »Delavsko podporno društvo" v Trstu je najelo poseben vlak, ki se odpelje iz Trsta v nedeljo, dne 7. oktobra ob 51/,. uri zjutraj. Posebni vlak se ustavi na vseh postajah. Nudijo ae torej vse ugoJ-nosti, bodisi glede cene, bodisi glede čaea. — Dosedaj so se oglasila sledeča društva:
Slava" pri sv. Mariji Magdaleni, »Zvezda" sv. Ivan, „Bralno društvo" sv. Ivan, »Bralno društvo* Lonjer, „Podporno društvo" Trst, »Podporno in bralno društvo" Trst, »Sle vanska čitalnica" Trst, .Sokol" Trs'. .Kolo' Trst, odposlanstvo iz Marezig. Društva v Trstu in okolici odpošljejo svoje zastopnike
— Russkij Kružok. Redni pouk v nadaljevalnem kurzu se je včeraj pričel. K prihodnji uri v četrtek, dne 4 t. m. naj pridejo tudi vsi tisti, ki so se zglasili za začetni kurz, da se s predsednikom-učite-ljem dr. Jenkom dogovore* glede dnevov, ki bi bili večini najbolj pripravni za učenje.
— Redni občni zbor slov. akad. ferijalnoga društva ,,Sava"j za upravno leto 1899 1900 se je vršil dne 26 sept. t. 1. v „Narodnem domu". Konstatujoč sklepčnost je otvoiil br. predsednik ing. J. Krsni k ob 6. uri zvečer zborovanje. Iz sklepnega poročila odborovega posnamemo, da se je ,,Sava" jela v letošnjih počitnicah prav živahno razvijati. Držeč se točke pravil je jela prirejati veselice. Sodelovala je pri veselici slovensk'h akademikov v Lukovici, priredila v Idriji jako povoljno uspelo veselico, koje Čisti prebitek se je odposlal podp. društvoma za slov. visoko šolce v Gradcu in na Dunaju. Dne 15. septembra je priredila „Sava" zabavni večer v Kranju meščanstvu na čast in je odposlala čisti prebitek 40 kron zakladu za Prešernov spomenik. Dne 26. septembra pa je priredila vseskozi vrlo uspeli zabave* večer v steklenem salonu „Nar. doma" v Ljubljani. Društvenih shodov je imelo društvo tri in jeden izredni občni zbor, pri katerem je bil imenovan Častnim članom velezaslužni kranjski župan gosp. Karol Savn i k. Zastopana je bila „Sava" pri slavnosti Krakovske univerze po dveh članih, pri abiturijentski slavnosti v Zagrebu, Slomškovi slavnosti na Ponikvah, pri izletu „Sokola1, v Vipavo, ter korporativno z 22 člani pri Prešernovi slavnosti v Kranju. Iz poročila blagajnikovoga je imelo društvo pretečeno leto 296 K 94 v. dohodkov, in 268 K 7 v. stroškov, torej prebitka 28 K 87 v., ako prištejemo prebitek glavnice, ima društvo 135 K 37 v. premoženja. Bratu predsedniku in odboru se da s pogledom na njihovo hvalevredno delovanje absolu-torij z zahvalo in pohvalo. Novi odbor se je sestavil sledeče: Predsednik ing. J a n k o Krsnik, podpredsednik in upravitelj za Gorensjko phil. Niko Omrza, tajnik phil. Fran Kobal, blagajnik med. Bela česar k, odbornik za Ljubljano iur. Žiga Vodušek, upravitelj za Notranjsko iur. Fran Žužek, za Dolenjsko iur. Milan
Valentinčič. Preglednikom teh. Rudolf Schweitzer in iur. Janko Žirovnik. Predsednikom   častnega soda avskultant dr. Novak, cand. prof. Reisner in med Oabrijel Hočevar.
— Iz Borovnice se nam poroča dne 30. septembra. Dne 25. septembra t 1. pripeljal se je na svojem biciklu zvečer ob 8. uri iz Ljubljane tukajšnji črevljarski mojster Fr. Kovačič, po domače Peskar, in le nekaj korakov od svoje hiše zaletel se je v temi v neki na poti stoječi in s kladami in vrhači naložen voz s tako silo, da je onemogel obležal na mestu in so ga morali prenesti domov. Poškodoval se je v spodnjem delu trebuha. Drugi dan prepeljali so ga s težavo v ljubljansko bolnico in pri operaciji se je skazalo, da ima črevo pretrgano. Danes došla je iz Ljubljane žalostna vest, da je Peskar vsled črevesne poškodbe umrl. Tukaj se je raznesla po vsej občini žalostna novica in vse, od prvega do zadnjega, obžaljuje prerano smrt moža v najlepši dobi, kajti bil je poštena duša skozi in skozi, od vseh spoštovan in ljubljen, vedno živahen in vesel družabnik. Bil je član bralnega, gasilnega in kolesarskega društva, občinski odbornik in jako skrben rodbinski oče. Zapustil je brez vse pomoči svoja popolnoma onemogla roditelja, za katere je kot vesten in hvaležen sin kaj lepo skrbel, ženo v otročji postelji z 2 dni starim sinčkom in osmero nepreskrbljenih otrok. Uboga obitelj, pomilovanja si vredna!
— Krasnega planinskega orla je dne 30. septembra na neki brakadi na Slivnici pri Cerknici ustrelil g. Alojzij Premrov iz ^lartinjaka, in sicer s šibrami. Orel meri z razprostrtimi perutnicami 221 cm in tehta 6 kilogramov.
— Nesreča na lovu. Dodatno k naši včerajšnji notici o ponesrečenju gozdnega oskrbnika Rotha se nam poroča : G. Roth je bil v družbi z gozdnim adjunktom Moh-waldom in gozdnim pomočnikom Einhirnom na Pokluki na lovu. Einhirn je hodil pred Rothom. Prišedši do neke strmine je Einhirn sedel na tla, da bi tako laglje zdrknil nizdol. Mej tem, ko je zdrknil, st3 se sprožili obe cevi njegove puške, nabiti s šibrami in strela sta zadela Rotha, ki je stal le nekaj kcrakov za Emhirnom, in sicer v stegno ter nesrečnemu oskrbniku nogo popolnoma razmesarila. Oskrbnik Roth je čez poldrugo uro vsled izkrvavenja umrl. Roth je zapustil vdovo in troje otročičkov.
— Umrl je danes zjutraj gosp. notar Ivan Kačič v Šoštanju. Bil je vrl rodoljub in c&l poštenjak. Naj v miru počiva!
— Slovencem v Gradcu priporočamo toplo ugledno in jako dobro kavarno ,AVien", Rechbauerstrasse 12. Ta kavarna je že več let shajališče slovenskega dija-štva. Tam se dobi mnogo slovenskih, slovanskih in drugih političnih listov, modernih revij kakor tudi zabavnih in poučnih listov. Postrežba je vedno solidna in točna.
— Cesar v Gorici. Goriški listi prinese gotovo vse tiste zanimivosti o mi-noli patrijotični slavnosti, iz katerih se spozna njih značaj in pa tudi smer državne politike na Primorskem. Za zdaj bodi omenjeno, da je kardinal Missia dal na svoji palači napraviti samolaški transparent Mož je pač hotel prav jasno pokazati, kako spoštuje večino prebivalstva svoje škofije. O cesarjevem sprejemu se poroča, da na korsu ni bilo nič občinstva, vsi tro-toirji in sprehajališča na korzu so bila prazna. Rezervisti, ki so bili sklicani iz slovenskih cbčin, so imeli črno-rumene znake, občinske deputacije pa belo-rudeče in Črno žolte zastave. O slovenskih zastavah se ničesar ne čuje.
— V dobrodelne namene, za siromake in dobrodelne zavode v Gorici je ce sar daroval 7800 kron.
— Aretovanje v Trstu. Kazenski zagovornik in glavni urednik neodvisnega so-cialnodemokratičnega lista »Avanti" v Trstu, g- Rikard Camber, je bil včeraj, ko se je po opravkih mudil na sodišču, iz doslej neznanih nagibov aretovan.
— Ljubljanska meščanska godba. Povodom cesarjevega imendana priredi ljubljansko gasilno društvo jutri, 3. t. m., mirozov po mestu in nastopi pri tej priliki prvikrat ljubljanska meščanska godba. Sprevod se vrši po naslednjem redu: Odhod točno ob 7. uri zvečer od starega gimnazijskega poslopja po Poljanskih ulicah, Št. Peterski most, Komenskega-Sodnih ulicah • DunajskoMarije TerezijeBleiweisovo cesto
do poslopja c. kr. deželne vlade. Naprej po Rimski cesti čez Št. Jako baki most Stari trg do knezoškofijake palače. Od tukaj čez Frančiškanski most po Frančiškanskih ulicah, Dunajsko cesto k stanovanju deželnega glavarja pri dežel, gledališču in od tukaj po Knaflovih in Šelenburgovih ulicah čez Kongresni trg, po gosposkih ulicah k gospodu županu. Nazaj po Wolfovih ulicah v staro gimnazijsko poslopje. Pri gospodu deželnemu predsedniku, pri knezoškofu, pri gospodu deželnem glavarju in pri gospodu županu se sprevod ustavi in svira godba podoknice. Ker sedanje stanje godbene blagajne ne pripušča sedaj nabaviti primernih in dostojnih uniform, in tuđi nedostaje časa, nastopi godba v civilni obleki pa s primerno čepico. Godba ne nastopi polno-številno 31 mož, marveč le 25 mož, ker 6 mož še ni došlo od dotičnih vojaških godb.
Odbor.
— Odbor slovenskega zidarskega tesarskega društva naznanja, da se vrši na 16. septembra določeni izvanredni občni zbor v nedeljo 14. t. m. popoldan ob 3. uri v društvenih prostorih pri »Avstrijskem carju". Društveniki, blagovolite se polno-številno istega udeležiti, ker se bode razpravljalo o prenaredbi društvenih pravil.
— Konj splašil se je včeraj popoludne mesarju Iv. Sirku na Poljanski cesti št. 60 na travniku blizu »zelenega hriba" in je dirjal v mesto. Na mitnici je padlo jedno kolo z osi, in konj je v diru vlekel voz po Karlovski cesti in po sv. Florijana ulicah. Iz Rožnih ulic je prignal posestnik Peter Tonček iz Sibe vasi dve vpreženi kravi, kateri je konj podrl na tla in se zapletel tako v vprego, da so morali isto porezati, da so rešili konja in krave. Konj je bil precej poškodovan in tudi krave.
— Nepreviden kolesar. Včeraj popoludne je na Poljanski cesti kolesar L. Č, posestnikov sin v Stepanji vasi, s kolesom podrl na tla 9 let staro Angelo Sirkovo in jo povozil. Deklica je bila na obrazu poškodovana.
— Dve svetilki so odnesli ponočnjaki z zgradbe Franca Jožefa mostu. Mogoče je tudi, da jih je kdo ukradel.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 22. do 28. septembra je dela iskalo 12 rooSkih delavcev in 46 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 4 moškim delavcem in 63 ženskim delavkam. 122 delavcem je bilo 72 odprtih mest nakazanih in v 49 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer pri 10 moških delavcih in 39 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 28. septembra je došlo 2486 prošenj za delo in 2304 delo-ponudeb. 3935 delavcem je bilo 2516 odprtih mest nakazanih in v 1486 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj: 1 vrtnar, 1 mizar, 2 trgovska hlapca, 3 konjski hlapci, 2 natakarici na račun, 2 navadni natakarici, 2 sobarici, 2 gospo dinji, 6 gostilniških kuharic, 4 fine kuharice, 5 navadnih kuharic, 12 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 4 dekle za kmetska dela, 10 deklic za tovarno tukaj, 1 trgovska vajenka. Vajenci za trgovine in obrte.
— Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec kimovec bil je prav topel in zelo suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 11-9°, ob dveh popoldne 213°, ob devetih zvečer 15 5°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 16 2°, za 14° nad normalom. — Opazovanja na tlako-meru dado 7389 6 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 3 6 mm nad normalom. Mokrih dnij bilo je 7, padavina znaša 34 6 mm. — Med vetrovi je prevladoval jugozahodni.
* Lišp suverenov. Papež nosi na levi roki lep prstan z velikim safirom; ruski car nosi pri sebi dragoceno uro, ki je vređna 4C00 rabljev; španska kraljica ljubi prstane in jih menja šestkrat na dan. Vseh skupaj ima 274. Angleška kraljica je nosila rada nakit okrog vratu, in ima enega iz zlata in biserov, ki tehta skoro dva kilograma. Nizozemska kraljica Viljemina nosi samo v ušesih dvoje dragocenih uhanov. Nemški cesar nosi vedno malo zapestnico. Belgijski kralj Leopold ima celo zbirko dragocenih ur. Turžki sultan pa nosi srajco iz samih zlatih in srebrnih nitij.
* Nazaslišan zločin. Iz Petrograda poročajo, da je 7 septembra ponoči skočil na transbajkalski železniški progi vojaški vlak s tira, 20 vagonov se je razbilo, ubi-
tih je bilo II, ranjenih pa več vojakov. Nesreča se je zgodila, ker je nekdo pobral ia Ura vijake.
* Kaznovan zagovornik. Pred sodiščem v S. Antonio de Jezus v Bahiji (Brazilija) je zagovornik dr. Anton Josč de Moraes zagovarjal nekega obtoženca radi kraje, napada z orožjem, poskušenega umora in še radi nekih prestopkov. Zagovor je bil krasen. Dr. Moraes je končal svoj govor: »Tako sem prepričan o nedolžnosti tega Človeka, da sem pripravljen takoj umreti, ako je najmanje kriv!" Pri tem se je zagovornik tako razgrel, da ga je udarila kap in je obležal na mestu mrtev. Seveda so bili porotniki sedaj prepričani, da je obtoženec kriv ter so ga obsodili.
* 3000 ovac uničili. Iz Sharpsdale, majhnega mesta blizu Mount Blanco v južni Coloradi, poročajo, da so vsled prepira med živinskimi pastirji radi pašnikov in vodnjakov zadnji teden živinorejci zapodili 3000 ovac v globoko brezdno. Ovčarji se niso mogli braniti, ker niso imeli orožja.
Književnost.
— , .Mladinska knjižnica". Število dobrih mladinskih spisov v naši književnosti je v kljub njenemu prelepemu razcvitu Še precej pičlo. Da se temu občutnemu nedostatku nekoliko odpomore, odločila se je „Zveza avstrijskih jugoslovanskih društev v Ljubljani" izdajati mladinsko knjižnico z namenom, da priznano dobre spise čimbolj razširi med slovensko mladino. Pravico založbe in izdaje prvega zvezka, ki obsega dve povesti Ivana Brinarja „Medvedji lov„ in »Ćukova gostija", odkupilo je od .Zaveze" založništvo L Schwentnerja v Ljubljani ter ga v kratkem izda v kolikor mogoče lični, okusni obliki. Imenovana dva mladinska spisa je nagradilo „Češko-slovensko društvo v Pragi", gotovo znamenje, da sta res vredna, da čim prej in v čim večjem številu prideta v roke naši po dobrem, zabavnem berilu hrepeneči mladini. Založništvo zatorej uljudno vabi na obilno naročevanje ter opozarja na »Mladinsko knjižnico" posebno roditelje, učitelje in druge vzgojevalce mladine. Pa tudi nobena Ijudsko-šolska knjižnica na Slovenskem naj no bi opustila naročiti po več izvodov, da jih pri posebnih prilikah razdeli med šolsko mladež.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorica 2. oktobra Politično tolovaj stvo Gregorčičevega klerikalizma je doživelo včeraj silen poraz. Ker se klerikalcem spomladi ni bil posrečil naskok na ljudsko posojilnico, ovadili so iz gole maščevalnosti načelnika dra. Turno zaradi dozdevne falsifikacije zapisnika ravnateljske seje. Naš vrli državnega pravdnika substitut Jeglič je seveda z navdušenjem tožil svojega bivšega kolego zaradi pregreška po § 89. zadružnega zakona ter izprosil celo od ministrstva pravni pouk in pomoč. Glavni priči obtožbe bila sta dr. F r a n k o in profesor Kos A vse ni nič pomagalo. Na včerajšnji glavni razpravi bil je dr. Turna potem, ko je visel nad njim pet mesecev Damoklejev meč klerikalne obtožbe, sijajno oproščen. Tako pri nas klerikalci praktično izvajajo nauk o krščanski ljubezni. Natančneje poročilo sledi.
Dunaj 2. oktobra. V ministrstvu zunanjih zadev so se danes zopet začele skupne ministrske konference. Teh se udeležujejo Goluchovvski, Kallav, Korber, Szell, Bohm-Bawerk, Lukacs, C ali, Hegediis, VVittek, šef gen. štaba fcm. Beck in kot zastopnik vojnega ministra fml. Scbonbich.
Dunaj 2. oktobra. Načelnik nemške klerikalne stranke dr. Kathrein je sklical vplivnejše člane tega kluba na posvetovanje na Dunaj.
Rim 2. oktobra. »Tribuna" prijavlja intervievv s Crispijem Ta je rekel, da je dan 17. maja 1903, kateri dan poteče trozveza, največje važnosti za bodočnost Italije, zlasti ker je notranji položaj Avstrije sila kritičen in ker bo treba obnoviti trgovinske pogodbe.
Praga 2. oktobra. Stranka čeških narodnih delavcev je imela včeraj za-
upni shod, katerega se je vdeležilo 132 delegatov. Sklenilo se je postaviti svoje kandidate za V. kurijo. Stranka pričakuje, da bodo vse druge stranke pri-poznale, da gredo mandati V. kurije delavcem. V drugih kurijah bodo delavci glasovali za kandidate, ki stoje na češkem narodnem in državno-pravnem stališču.
Bolcan 2. oktobra. Dr. Kathrein se je mudil te dni v Tridentu, kjer se je posvetoval z italijanskimi avtonomisti. Dipaulijeva zopetna izvolitev je zagotovljena Poljedelski minister Giovanelli je bil pri Dipauliju v Kalternu in je odpotoval v Trident, da obišče škofa Va-lussija.
Berolin 2. oktobra. Poročilo pariškega „Matina", da se je mej Nemčijo, Rusijo in Francijo doseglo spora-zumljenje glede postopanja na Kitajskem, se proglaša oficijozno kot izmišljeno.
London 2. oktobra. Po poročilih, ki so došla do polnoči, je bilo v parlament izvoljenih 111 unionistov in 21 opozicionalcev.
London 2. oktobra. Vsi listi soglašajo v sodbi, da je postal položaj Nemčije na Kitajskem vsled postopanja Rusije in združenih držav skrajno kritičen.
Novi J o rk 2. oktobra. IzTientsina se poroča, da je zapovednik ameriške armade na Kitajskem že dobil naročilo, naj ameriška vojska zapusti Pe-kin. Tam ostanejo samo jeden pešpolk, jedna eskadrona konjenikov in jedna baterija, toda le v varstvo tam biva-jočih Američanov. Vsa ostala armada pojde v Nanking. Rusi puste, kakor je odredil general Lenevič, v varstvo ruskih državljanov  2000 mož v Pekinu.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec september 1900 Aktiva: Gotovina v blagajni 15.213 K 74 vin. Naloženi denar 505 391 K 60 vin. Posojila 2.113 224 K. Vrednostne listine 4000 K. Prehodni zneski 648 K 15 vin. Inventar 963 K 50 vin. Zaostale obresti 31. decembra 1899. I. 23 944 K 06 vin. Passiva: Zadružni deleži 23.500 K. Rezervni zaklad 46.541 K 08 vin. Pokojninski zaklad 1600 K Hranilne vloge 2,623 971*K 26 vin. Naprej plačane obresti 31. decembra 1899. I. 9038 K 36 vin. Denarni promet 6,384.008 K 40 vin. Upravno premoženje 2,763,285 K 05 vin.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembru 1930. je 154 strank vložilo 49 884 kron 53 vin., 134 strank vzdignilo 46 216 kron 57 vin., torej več vložilo 3667 kron 96 vin, 11 strankam se je izplačalo posojil 15.700 kron. Stanje vlog 1,479.231 K 16 vin. Denarni promet 193.841 kron 28 vin
— Objava. Dne 12. avgusta t. I. sklenjen je bil med Avstro-Ogrsko in Švico nov   poštni  dogovor    Najbistveneje pre-membe uvedene po tem dogovoru so sledeče : Težna jednota za odmerjevanje poštnine za pisma v prometu med Avstrijo in Švico povišala se je od 15 na 20 gramov. Vožno-poštni paketi do 5 klg. obvezani so pristojbinam, odmerjenim po splošni mejna-rodni pogodbi za promet s poštnimi zavitki (collis postaux).   Pristojbina za težo (1 K za navadne pakete) ostane nepremenjena, dočim se je  pristojbina za zavarovanje za vrednostne pakete znižala na 10 stot. za vsacih  300 frankov naznačene vrednosti. Za pakete do 5 klg., brze pošiljatve in one s povzetjem je frankovanje obvezno. Izpre-memba naslova dopuščena je za vse pakete brez dosedaj veljavnega omejenja na pakete, kojih naznačena vrednost ni presegala 500 frankov.   Znižanje in opustitev povzetja dopuščena je za vse pošiljatve pod pogoji, ki veljajo za izpremembo naslova. Na poštnih spremnicah za pakete z vrednostjo ni potreben odtisek pečata, s katerim je bila pošiljatev zapečatena. Paketi brez naznačene vrednosti, kateri so glede na zavoj ali nerazdeljivost vsebine dobro zavarovani, ni treba, da so zapečateni s pečatnim voskom ali svincom. Potom pošte naročeni časopisi zamorejo se pošiljati iz Avstrije v Švico in obratno proti plačilu stalne pristojbine, ki znaša v Avstriji jedno krono.
Darila
Upravnlitvu našega liata so poslali: Za družbo av. Cirila In Metoda. V mali
družbici pri Pintarja v Kandiji pri Novemmestu nabrano od gospe A. P., gg. B. D. in R. S. darovano svotico 6 K 16 vin. — Omizje železničarjev v Postojni 10 K; darovali bo: gg. Dolenc, želez, mojster 2 K, Jonk, uradnik 2 K, Pregelj, uradnik 4 K, Neimenovan uradnik 2 K. — Skupaj 15 K 16 vin. — Živeli!
Listnica uredništva.
„Ed«n v Imenu več trgovcev" — Velenje,,.
Dotično firmo amo že dvakrat prijeli v našem listu. Le poglejte letnika 1897. in 1898. našega liBta. Če imate za vaSo trditev dokaze, poSljite nam jih; anonimnih dolžitev pa mi ne vposte-
vamo.
Condurango Malaga vino.
(Želodec krepcujoce vino.)
Munja, 23. septembra 1898. Blag. gospod M. Leustek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Condur»nio nalaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do JediJ- I»r. J. Folnegovlr,
(g_40) obč zdravnik.
Dež. gledališče v Ljubljani.
gtev. 6._Dr. pr. 1025.
IVova operam*
V torek, dne 2. oktobra 1900.
Prvikrat nastopi novoangažovani tenorist, gospod StanlNlnv Orzelakl,  ter  drugikrat gospod Tit OlszeHSkl in gospod O. Lotzseh. Prva operna noviteta sezone:
Nikola Šubič-Zrinjski.
Glasbena tragedija v 3 dejanjih (8 slikah), po drami Th. Koern srja napisal Hugo Badalič, uglasbil Ivan pl. JJajc. Kapelnik g. H. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
Bi&gujnica se odpre ob 7. nri. — Začetek ob l;t%. ari. — Konec po 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh, polka Leopold II. it 27.
P/ihodnja predstava bode v petek, 5. oktobra t. 1. •    Drugikrat: „Nikola Šubič-Zrinjski".
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem S06°2m. Srednji tračni tlak 738-0 mm
Učenca
sprejme takoj v svojo trgovino z mešanim blagom
(1994—2) Josip Boncelj v Železnikih.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod ls Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru iu aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovrc, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni  vlaki: Ob G. uri
54 m zjutraj,   ob  1.  uri 5 m popoludne, ob G. nri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri IG m tlo polnilne os>bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezern, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. - Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Danaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabl". — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Eočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. nri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob G. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob G. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
(0
O, o DO
Stanje Čas opa-j baro-zovanja | metra i v mm.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7389
7391 738 2
i		11
*" i Vetrovi 1 2 1	Nebo	is
• a i h£ i		S »
17*2 si. vzhod	jasno	g
12 8 si. svzhod	jasno	
24 0 sr. j zahod	jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 190', nor-male: 12 8°.
ID-u.z3.a0sie©u borza
Skupni državni dolg v notah .... 86 85
Skupni državni dolg v srobra .... 9665
Avstrijska zlata renta....... 114 80
fLvBtrijska kronska renta 4°/0   .... 86 95
□grška zlata renta 4V0.  ....   .  . 11360
Ogrska kronska renta 470 ..... 90 50
AvBtro-ogrske bančne deinice  .... 1695 —
kreditne delnica......... 648 —
uondon vista  ... ..... 24205
Nemški drž.bankovc ^a 100 mark .   . 11835
90 mark............ 23 65
30 frankov........... 19 27
"talijanski bankovci........ 9040
:7. kr. cekini.....                               ... 1146
Mizarska zadruga
v Sent Vidu pri Ljubljani
se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev raznovrstne temne In Ukane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča JTosip Arhar
(1934—2) načelnik
Št. 11.245.
S.
(2015—1)
"V Mokronogu je izpraznjena služba
provizoričnega deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih 1200 K, in sicer pripada od tega 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnico za sodili okraj Mokronoški.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti
do 16. oktobra 1900
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne" 27 septembra 1900.
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
pi£e odličen trgovec gospod J. Prelog iz Trsta wPrvi kranjski varal testenin Žnldeingić đc "Waml«am*** -w lltr.
Bistrici^. (880—23) Original tega pisma z dne" 22. januvarja t. L je vsakemu na ogled.
57
^ Clmctnij^ct razjtauei jL
v „JVt«$tn«n> doma" fW
v$a\ dan cd 9. dopeludne dc 4. pcpoludne. IgS
Najfinejše
namizno snrovo maslo
izvrstno (2023—2)
kuhinjsko snrovo maslo
planinskega pridelka in pristno
gorenjsko kuhano maslo
se dobiva sveže v trgovini
Edmund Kavčič
Prešernove ulice nasproti glavne pošte.
Novo !
Novo !
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
V elegantnem paviljonu. Lastna električna razsvetljevalna vpeljava.
Ostane samo de do nedelje 7. t, m. tukaj.
Zadnji novi program novodošlih slik,
Ob delavnikih ena predMtava in aieer ob O. url zvečer, ob nedeljah vMako uro predstava, In sicer ob 3., 4., 5., O., 9. In H* uri zvečer.
Znižane eenet I. prostor 30 kr., H prestor *0 kr., stojišče lO kr. (2021—2;
Kdor
ima za prodati deželnih pridelkov
kakor: (1800—12)
fižol, krompir i. t. d.
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
v Trstu if-
ulica Toi*i*ente št.309 32,
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
Preklic.
Podpisanec preklicujem s tem žaljivo besedo, katero sem izustil proti Jeri Breme.
Ivan Gale.
(2025)
želi takoj nastopiti službo pri kateremkoli uradu — Ponudbe naj se poSiljajo pod naslovom: „Fr. M." Straža pri Rudolfovem poste rastante. (2026)
Vinska klet
se da v najem.
Pojasnila daje Adolf Hauptman, v Ljubljani, Sv. Petra cesta. (2004—2)
Lepo stanovanje
v II. nadstropju s 4 sobami in pritiklinami se odda za novemberski termin.
Istotam se odda tudi (8007—1)
delavnica ali skladišče.
Natančneje pove Vodnik, kamnosek, v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 34.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
za vse zavarovalne stroke vwprejme proti visoki proviziji, sšasoma tudi m Ninln« plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravništvu „Slov. Naroda". (1531— J«;
OOOQOQQOOQQOOOOOGOOOrj;OOaQ;^OQQOQQ O
Za na želodcu bolehajoče!
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
želodcu! katar, želodčni krc. želodčne liolrčine. težko prenavljanje ali zažlezenje,
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
prebavno in kričistilno sredstvo
Huberta Ullricha zeliščino vino.
vf? To zeliščino vino je prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča *   in oživi prebavni organizem človeka, ne da bi bilo kako odvajalno  sredstvo. * t27 Zeliščino vino odstrani motenja v žilah,  čisti kri vseh  pokvarjenih, bolezni * ® provzročujočih snovi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. <S>
Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je mesto druzih rezkih, razjedljivih, zdravje vničujočih sredstev. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
in njega neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje srca, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščinim vinom hitro in milobno odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost, pospeši ves prebavni sistem in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev.
Zaprtje
Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in
f%c|fl|\|ipnjfk so večinoma posledice slabega prebavljanja, nedostatnega sno-wOlaUIJv5l IJCž vanja krvi in bolezni na jetrih. Ob nedostajanji apetita, nervozni oslabelosti in razdraženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. 44F~ Zeliščino vino daje oslabeli življenski moči nov impulz. &m¥~ Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje in zboljšuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to.
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 150 in 2 a v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celji, Sežani, Trstu itd. kakor tudi na Kranjskem in po vsem Avstro-Ogrskem po vseh »ekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
(fJtf   Pred ponaredbami se svari. "jj^fl
Zahteva naj se izrecno (130G—5)
V&T Huberta Ullricha zeliščino vino.
Moje zeliščino vino ni nikakoršno tajno sredstvo ; njegovi deli so : Malaga-vino
450,0, vinski spiit 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, sok jerebike 150,0, črešnjev |Q
sok 320,0, mana 30,0, sladki janeš, janeš, Alenina korenina, ameriški lapuh, svedrčeva bSS
korenina (encian), kolmeževa korenina aa 10,0. Te naj se zmeša. tfU
COOOOOOQOOOaOOQOOOOO^COOOQOOOgOC
I
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Špltalske ulice 2.
Uakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejSih pogojih. (1877—16)
^Posojila, na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti kurzni izgubi. Froaaese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih. ttIok na vložne knjižice, na tekoči račun in na g'ro-konto s 4°/0 obrestovanjeiu od dne vloge do dne vzdiga. Eslcoraa.pt menjlc najkulantneje. Borzna naročila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
L—tailMl in tisk BNarodne Tiskarne".